POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI METOV, GLASILO KMETDSKE DRUŽBE D LJUBLJANI ~ ^ ^ -— regtstrovana zadruga z omejeno zavezo —. Štev. 12 V LJubljani, 15. decembra I94C Leto 57 VSE<ia: Vsem naročnikom »Kmetovalca«. — Nasveti, njihov namen in njihova vrednost. — Načrtno gospodarstvo. — Izkušnje — nasveti — razgovori. — Sortni poizkusi s fižolom letai 1940. — Kaj pa kompost? — Delovanje kalija. — Apno napravi zopet učinkovito vezano in težko topljivo fosfomo kislino. — Osuševanje. — Gnojilni poskusi na travnikih v dravograjskem okraju. Pomanjkanje sadnih drevesc. — Sadimo češplje in slive. — Sadite več orehov! — Zakaj vinu duh in okus po žveplu. — Tri leta obstoja »Samopomoči« za zavarovanje goveje živine proti nezgodam. — Krmi pravilno! — Važnost rudninskih snovi in vitaminov pri prašičih. — Nevarna kužna bolezen pri svinjah, -r- čebele in rdeča detelja. — Opomba uredništva. — Gozd v poplavnem področju naših rek. — Novi zakoni in borba zadrugarstva. — Tržno poročilo. — Volitve delegatov za občne zbere Kmet. družbe z. z Okrožnica vsem podružnicam. — Občni zbori podružnic. o. j. Vsem naročnikom tfKmetovalca" Decembrski številki »Kmetovalca« smo , brezplačni koledar »Kmetovalca«, ki bo priložili položnice za obnovo naročnine za leto 1941. Prosimo vse naročnike, da denar za naročnino čim prej pošljejo, ker dotiskan v januarju, bomo razposlali samo onim, ki so naročnino obnovili. Obenem želimo vsem naročnikom VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1941 „ Kmetovalec" Nasveti, njihov namen in njihova vrednost. , . Ing. J, Zaplotnik Slovenci imamo skoraj za vsako panogo naše dejavnosti strokoven list. Naloga takih strokovnih listov je, da nekako družijo ljudi, ki imajo iste ali podobne težave, stremljenja in skrbi.'To dosegajo z nasveti, s poročili, s poučnimi članki, z objavljenimi skušnjami. Strokovni list je svobodna tribuna ža vse one, ki hočejo po -svoji dobri volji in sposobnosti pomagti stanu, kateremu je list namenjen. Tu sotrud-niki lista izražajo svoje mnenje o vprašanjih, ki so za dotični stan važna, tu po svojih zmožnostih in skušnjah svetujejo onim, ki takih skušenj nimajo, ki niso imeli priložnosti videti in spoznati pridobitev znanosti in prakse drugod, ki ne morejo ali ne utegnejo kakega pojava ali kake novosti sami proučiti in presoditi. Strokovni list je sredstvo za izmenjavo misli med pripadniki dotičnega stanu. Tudi slovenski kmečki stan ima tako strokovno glasilo, ki ga bodri, poučuje, mu svetuje in ga spremlja v njegovem poklicnem delu že lepo število let. To je naš »Kmetovalec«, ki s pričujočo številko zaključuje 57. letnik. V teku let si je znal pridobiti sotrudnikov za vse panoge kmečkega udejstvovanja. Med svoje sotrudnike šteje danes kmečke gospodarje, bogate življenj skih izkušenj, ki se vsak dan bore z vsemi težavami svojega stanu, med sotrudnike pa šteje tudi strokovno kmečko inteligenco, ki se v svoji službi peča z vprašanji, ki zadevajo v enem ali drugem pogledu kmečko gospodarstvo. In med njimi ne dela razlik — oboji so mu enakovredni, in oboji rade volje prispevajo po svojih močeh k njegovemu napredku. S tem mislim, da sem nekako pojasnil namen nasvetov v splošnem, pri »Kmetovalcu« pa še prav pose- bej. Zdaj gre še za vprašanje, ali so ti nasveti koristni in izvedljivi. Da nasvet more koristiti, mora biti pravilen in dobronameren. Da se pa kdo z nasvetom more okoristiti, je pa potrebno, da se hoče in zna okoristiti. Predpostavljamo, da so v poštenem strokovnem liscu vsi nasveti dobronamerni. Za pravilnost nasveta pač jamči oni, ki ga da, ali ki ga priporoča. Če se komu nasvet zdi napačen, je njegova dolžnost in pravica, da to pove, povedati pa mora seveda tudi, zakaj se mu nekaj zdi napačno. Najbolj učinkovito se to pove tam, kjer je bil priobčen napačen nasvet; Za uspešnost vsakega nasveta je nujno potrebno, da se dotičnik, ki nasvet dobi, hoče z njim okoristiti. Kdor noče, mu ni pomoči. V takem primeru ni krivda na onem, ki nasvet da. Nadalje je važno, da se z nasvetom znamo okoristiti. Tu je za onega, ki nečesa še ne zna, potreben pouk. Naš »Kmetovalec« redno opravlja tudi to. Seveda posveti vprašanjem, ki zbujajo več zanimanja ali onim, ki še niso dovolj obdelana, več pozornosti in več prostora. Prepogosto pa se ne more ponavljati. Končno pa je za uspešnost kake-, ga nasveta važno, da je nasvet izvedljiv, da je uporaben, da ga dotičnik, ki ga je dobil, more s pridom uporabiti. V takih primerih je naloga strokovnega lista še prav posebno važna. Z objavo trenutno še neizvedljivega nasveta list pove, da je nek problem, ki ga je treba. rešiti, tu. List s tem ustvarja javno mnenje. Oni, ki imajo nalogo in dolžnost, da se za izvedljivost strokovnih nasvetov brigajo, so opozorjeni na dotično vprašanje. Njihova dolžnost je, da v do-tični stvari razmislijo in ukrenejo ono, kar je za stan potrebno in koristno. Poudariti pa moram, da nasvet ali priporočilo ni ukaz, ni povelje, ni naredba. Uporaba nasveta ved- Danes je že tako, da smo se že priučili tarnanja: »Pri nas bi bilo treba te'ga in tega...« Saj je tudi res! Marsikaj bi potrebovali. Med nujne potrebe spadajo n. pr. osu-šenje močvar, uravnanje rek in hudournikov, naprava cest in mostov, bolnic in zavetišč, a najbolj pereča sta trenutno zaposlitev delavoljnih in delaželjnih rok, ki jim pravimo, da so »odvišne«, in izdatna pomoč gladnim. Kdo naj našteje vse potrebe, ki spadajo v poglavje javnih del! Mnogo, mnogo časa bi potrebovali, toda kaj pomaga tarnanje, ko pa na vse te potrebe odmeva kratko in mrko: »Ni sredstev!« Kjer pa ni nič, pravijo, da izgubi tudi cesar svojo pravico. Ni sredstev! V tem težkem in usodepolnem zgodovinskem trenutku razumemo, da jih ni, ker med vojno počiva vse, kar bi moglo narodom koristno služiti. A prej, pred tem drugim ognjenim krstom v 20. stoletju? Tudi jih ni bilo! Kaj je neki bilo vmes, da jih ni bilo? To vprašanje je vendar nad vse važno in nedvomno zanima vsakega kmetskega gospodarja. Zato zasluži, da si ga čim bolj točno pojasnimo. Najbolj primerno bo, če vzamemo par primerov iz praktičnega življenja, ki je vedno najboljša priča dejstev oziroma resnice. Vzemimo primer iz nekmetskega gospodarskega življenja, recimo kakšno elektrarno, kakršnih je polno po vsem svetu. Kako se te grade? V Ameriki jih grade že 40 let, toda ne po enotnem načrtu, temveč tam, kjer in kakor prija dotič-nim električnim družbam. Poleg velikih in močnih elektrarn obratujejo tudi šibke, ki vodno silo tako rekoč zapravljajo in zavzemajo prostor bolj smotrnim napravam. Kjer bi lahko zgradili eno ogromno no temelji na prosti volji. Uspeh nasveta je torej v prvi vrsti odvisen od čim obsežnejše prostovoljne uporabe. Niti »Kmetovalec« niti njegovi sotrudniki nimajo moči, da bi nekoga prisilili ali primorali, da objavljene nasvete uporabi. Vedeti moramo pa tudi, da je prostovoljno spoznano več vredno in trajnejše od ukazanega. elektrarno, nastane cel kup elektrarn najrazličnejše velikosti od velikanov do pritlikavcev. Mogočno vodno moč reke Niagare si je na pr. razdelilo pet elektrarn, med katerimi je pomembna samo ena, ki ima 500.000 konjskih sil. A Niaga-ra bi lahko dajala 7 milijonov k. s. Vidimo, da bi bilo tudi v Ameriki nekaj potrebno. Ali nimajo sredstev? Nikakor ne! Le enotnosti ne more biti, dokler finančni mogotci gospodarijo, kakor menijo, da je njim prav. Saj tudi služijo vsa njihova mogočna podjetja samo nji- , hovim sebičnim ciljem. Kje je tukaj mogoče misliti na kakšen skupen načrt, ki naj bi služil celi deželi, oziroma vsemu gospodarskemu napredku? Dolge pravde se vlečejo med podjetniškimi družbami za tako in drugačno lastninsko pravico par družabnikov. Med tem izginjajo ali pa čakajo prirodne sile vode, zemlje in zraka, da jih človeški razum bolj načrtno in smotrno, a tudi bolj pravično podredi svoji skupni potrebi. Ne le v Ameriki — povsod je tako. Povsod so skupne potrebe le pretveza, da se potem uresničijo želje poedincev. L. 1930 je inženir Oskar von Miller sestavil splošen načrt za preskrbo vse Nemčije z elektriko. Ali se je ta načrt tudi uresničil? Do danes o tem ni še nič znanega. Tudi pri nas se določajo mnoge komisije za to in ono. Ogled na licu mesta, seje, dolgi zapisniki. Navadno se je to dogajalo pred državnozborskimi volitvami. Spisi zlezejo v določen predal in zadeva — zaspi. Le arhiv je za nekaj cm višji, ker ni — sredstev. Ko slišimo o onih pravdah med raznovrstnimi družbami, se nam poraja vprašanje, kje so interesi naroda, ki naj bi se upoštevali pred zasebnimi in za katere morajo sodniki izgubiti toliko dragega časa — kje je ona tretja stranka — država kot predstavnica narodnega občestva? Nihče ne zastavi na takih pravdah sodnikom vprašanja, če je tudi narod, recimo zaradi gradnje jezu, kaj utrpel ali pridobil. Namesto za korist skupnosti, se vršijo pravde za koristi mogočnih posameznikov; namesto zagovornikov socialne pravice in tehničnih strokovnjakov, nastopajo v njih advokati kapitalistov. Zato ni sredstev, niti potrebne načrtnosti za velika in celotnosti služeča javna dela. Ni je in je v takih okoliščinah ne more biti. Ali je sploh mogoč enoten načrt tam, kjer je vse gospodarstvo breznačrtno, razkosano in kjer je prirodno bogastvo razdeljeno na tucate vsakovrstnih družb v svoji osnovi protivnih skupnim interesom? Načrt ostane le pobožna želja. Tudi pri nas je zadnje čase v modi beseda o načrtnem gospodarstvu. Prav je in zadovoljni moramo biti, če se tudi o tem govori. To pomeni, da polagoma pronica med nas nova potreba, oziroma da v sedanjem gospodarskem redu nekaj-'ni v redu. Od besed, prepletenih z nasveti, željami, dvomi in vero do dejanja, pa je v naših razmerah zelo daleč. Kdor vidi in ve, da so dejstva jač-ja od volje ali želje nekaj posameznikov, ne bo si niti zastavil vprašanja, ali more biti kaj iz tega. Posameznik, recimo kmečki gospodar, si napravi gospodarski načrt, podrejen celoti njegovega kmetijskega obrata. Vse kmetijske panoge: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo i. dr. se morajo medsebojno dopolnjevati v dosego določenega smotra — gospodarskega napredka. Občina, dežela, država pa so velika občestva z različnim gospodarskim udejstvovanjem in interesi. Interesi posameznih gospodarskih skupin se medsebojno izključujejo, si nasprotujejo. Danes je pač tako, da kar je v prilog Petru, ni Pavlu. V dobro kmetijstvu, v slabo industriji; v dobro električni družbi, v slabo tramvajskemu podjetju, kar prija proizvodniku, škoduje potrošniku itd. Taka je slika kapitalističnega gospodarstva, ki ga najvišji odstotek delovnega ljudstva odklanja. A kako pomiriti in spraviti v sklad tako različne si interese? Kako najti pot v načrto gospodarstvo? Klopčič odmotamo v nasprotni smeri od namotanja. Če vemo, na kakšni osnovi se je mogel kapitalizem tako zelo razmahniti in doseči Načrtno gospodarstvo. Janko Furlan tako moč; če vemo, da je bilo to mogoče le na preveliki gospodarski svobodi, dobimo posredno odgovor na gornji vprašanji. Verjeti moramo, da bo država, vedno bolj prežeta z demokratičnim duhom, tudi vedno bolj posredovala med interesi občestva in onimi posameznika, v našem primeru med interesi večine naroda in kapitalizmom. V to jo sili razvoj stvari, nesoglasja, njene potrebe kot najvišje družabne in upravne enote. Vojni dogodki, v katerih je kapitalizem razgalil in potrdil svojo brezobzirnost in omalovaževanje interesov države, so jo prisilili k posredovanju s potrebnimi zakoni in odredbami. A država more poseči še po drugih bolj korenitih sredstvih: kontrolirati velika podjetja in določati cene proizvodom (premog, nafta, sladkor itd.) sporazumno s podjetniki in sodelovati v njih z izvest-nim odstotkom delnic. Tako lahko brzda njihovo samovoljo. Še z bolj učinkovitim posredovanjem bi se mogle uveljaviti gospo- N.aSif.&ti — h.au — 6z.feaim'&. 69. Reporeznico sem že davno mislil nabaviti, pa sem vedno odlagal. Stroje, katere rabimo le nekaj dni v letu, nimam rad. Denar leži v njih — in vse leto se jih je .treba izogibati. Letos imam precej repe in pese. Rezanje na roko je zelo zamudno. Sadni mlin imam na električni pogon. Kamnite valjarje sem razmaknil tako široko, kolikor je bilo mogoče. Drobno in srednje debelo repo vržem kar celo v grob, zelo debelo presekam. Zdrobi tako dobro, idealno, odlično, izvrstno, da boljše ni mogoče! Zelo sem zadovoljen, da si nisem nabavil reporeznice. Počasnost ima včasih tudi svoje dobre strani. Tudi buče bom drobil na ta način. Celo repo in peso se ne upam krmiti. Živina se pri tem tudi zelo muči. 70. Dve mali gozdni parceli sem pred desetletji izkopal, nekaj let močno gnojil in oral, potem pa spremenil v travnik in sadonosnik. Te parcele mejijo ob dveh straneh na sosedne gozdove. Sedaj mi je šele padlo v glavo, da bi bil moral ob meji takoj zasaditi dve ali vsaj eno vrsto gozdnega drevja novejših sort, kakor: zelena duglazija, črni oreh, japonski mece-sen, amerikanski jasen, kanadska topola. Ljudje bi videli, kako te sorte uspevajo in si napravili lastno sodbo o njih. Obenem bi vsaj lastno drevje delalo senco in škodo travniku in sadnemu drevju. Šele pred dvema letoma sem začel saditi to drevje ob mejah. darske ustanove, ki so po svojem bistvu poklicane zravnavati socialne razlike, katere je kapitalizem izzval. To so zadruge. Stapljanje privatnega in zadružnega kapitala se je po nekaterih državah že pričelo. Vse, kar predstavlja trgovino, banke in industrijo, more zadružni organizem s svojim deležem postopno nadrediti. Postopna zamena privatnega gospodarstva z zadružnim, a za tem olajšanje socialnih nasprotstev, po-mirjenje dela in kapitala z odstranitvijo kapitalističnega profila in zboljšanje položaja najemnikov, to so prednosti zadružnega gospodarstva nad sedanjim. Tako sodelovanje bi polagoma spajalo vsakovrstna hdejstvovanja v skladno celoto, ki bi znala pravilno oceniti splošno škodo naših še nedotaknjenih močvar, neugna-nih hudournikov, neuravnanih rek in bi našla sredstva za načrtno gospodarstvo. Zdi se, da bomo čim prej krenili v to smer. 71. Kmetija in gostilna ne spadata skupaj. Kmetska gostilna ima premalo prometa, da bi popolnoma zaposlila vsaj eno delovno moč. Gostilne na deželi bi morale biti v zvezi z mesarijo, pekarijo, branjarijo, kakršno koli trgovino ali drugo obrtjo, samo s kmetijo ne. Izjema je dopustna le, če ima gostilničar vinogradsko posestvo in mu je cilj, da istoči lastni pridelek. Če že kje obstoji kakšna večja kmetija z dobro ido--čo gostilno, naj že oče dodeli enemu nasledniku kmetijo, drugemu gostilno. Gostilniška obrt se tudi začenja modernizirati, sicer zelo počasi, pa vendar po malem. Moderen obrat zahteva vsaj nekaj strokovnega znanja. Upati je, da se ne bo dogodil več primer, kakor nekdaj v neki kmetski gostilni v zelo vinorodnem kraju. Dva gosta sta prišla v gostilno in naročila nekaj jedi in pol litra vina. Dobila sta jajce s solato. Prvi, ko je poizkusil vino, je rekel drugemu: »Zdi se mi, da je ocet precej boljši kot vino.« V to vstopi gostilničar in mu reče drugi: »Vi, oče, moj tovariš trdi, da je ocet na solati boljši kakor vaše vino.« Pa se odreže gostilničar: »Eh, kaj bo boljši, saj sem oboje na eni pipi natočil.« To, žal, ni dovtip, ampak žalostna resnica. Res se je nekdaj v vinorodnih krajih točilo v domačih gostilnah najslabše vino. Slaba roba namreč ne prenese voznih stroškov na daljavo. Poznam kmetsko gostilno, ki je lani sto- čila 130 litrov vina vse leto. In koliko jih je, ki stočijo komaj par hektolitrov na leto! Ali ni to nekaj poraznega. V nobeni pridobitni panogi ni resnega, načrtnega gospodarskega cilja; povsod najdemo večji ali manjši nered, zmešnjavo in površnost. Kako je vendar vse to mogoče? Verjetno bo glavni vzrok v tem, da nam manjka zakonov, ki bi takšne nesmotrnosti sprečavali. Toda tudi na odločilni mestih naj bodo možje s praktično in tehniško gospodarsko izobrazbo, ne pa oni drugi, ki presojajo gospodarske zadeve samo po birokratskih vidikih. Nujno je treba napraviti neki red. Vse gostilne, ki ne stočijo v enem letu recimo 10 hektolitrov, naj se zapro. Vse gostilne na deželi izven trgov in večjih vasi morajo biti oddaljene druga od druge 2 do 3 km. Začasno, za prehodno dobo, se lahko ukinjeni obrati oddajo v najem vinogradnikom, da iztočijo sami svoj lastni pridelek. Davek, ki ga plačujejo takšne gostilne, bi bil večkratno odtehtan s ha-skom pri kmetijskem gospodarstvu, ker bi se gospodar začel bolj brigati za kmetijo in ne bi čakal gostov, kakor pajek v mreži na muho. Pobuda in zahteva za to ureditev bi morala priti ravno iz vrst gostil-ničarskih zadrug. 72. Pomen različnih stanov in poklicev. Prvo mesto pripada onim, ki proizvajajo vse tisto, kar je za človeško življenje neobhodno potrebno: živež, obleka, obutev, stanovanje, kurjava, razsvetljava. Namesto na prvem, so skoraj vse te proizvodnje na zadnjem mestu. Zakaj tako —• kdo je tega kriv? 'Mi sami. Naša srca so polna zavisti, pohlepa, škodoželjnosti in vseh mogočih nečednosti. Samo tistega, kar je najbolj potrebno, spoštovanje do lastnega dela, globoke, iskrene, požrtvovalne ljubezni do lastnega stanu, tega ni. Potem pride zdravje, vzgoja in izobrazba. Vsi in vse, kar skrbi za zdravje, vzgojo in izobrazbo, spada v to skupino. Večkrat sem razmišljal, kako zelo uspešen vzgojitelj bi bil lahko tudi sodnik v gotovih razmerah in za gotove ljudi. V zadnjem stoletju se je miselnost množic spremenila. Bolj se bojijo orožnika kakor hudiča in bolj bi upoštevali vzgojne nauke sodnika kakor duhovnika. Pri današnjem stanju, ko zakoni nimajo prave zveze z življenjem, je to nemogoče. Ce bi kdo res v tem pravcu deloval, kaj kmalu bi ga višji nadrejeni birokratizem ponižal in onemogočil. Vsi navedeni stanovi in poklici morali bi biti trdno povezani med seboj, kot ena družina, ena stranka, in doseči vpliv na vodstvo države in narodnega gospodarstva. Kmet in delavec, ročni kakor tudi duševni, to so stebri, podlaga vsega človeštva. Drugi so tudi več ali manj potrebni, -toda poglavitni niso. Vse te naj si vsak posameznik uvrsti in vrednoti kakor hoče,; ve in zna. • ■ : < :■ 73. Koruze za zeleno krmo sem vsej al po ječmenu 8. avgusta, kosil sem v drugi polovici oktobra. Bila je gosta in velika. En ar (100 kv. m) mi je dal krme za 8 glav živine za dobre tri mesece ali za eno 500 kg težko govedo za več kot dve leti. Iz tega je razvidno, kolike važnosti je setev . zelene koruze. Letos smo sejali sorazmerno zelo veliko repe. Tega ne bom več storil. Okopavali smo brez konca in kraja. Sej al bom v bodoče čim več koruze. Kolikor je ne bomo sproti pokrmili, jo bom pokosil, malo posušil, povezal v snope in zložil v kozolec. To bo dobra tuha krma. S koruzo je zelo malo. dela, sejati in pokositi. Oko-pati jo sploh ni treba. Ker je zelo gosta, zaduši ves plevel pod seboj. Dane3 sem računal, če bo dovolj krme. V parni nad hlevom je sena in otave: 10 m x 5.2 m x 2.2 m je 114 kub. m po 70. kg skupaj 80 qu. Na kozolcu detelje 40 qu, pšemčne slame 25 qu, vsega skupaj 145 qu-. Slame računam še enkrat toliko, kolikor je bilo zrna. Živine imam 40 qu žive vage. En me-tercent žive teže živine rabi dnevno 2—3 kg krme. Po 2 kg je bolj slabo krmljena, po 3 kg dobro. Krme je treba za pet mesecev to je 150 dni. Ce računam po 2 in pol kg na metercent, znese 100 kg dnevno, skupaj. 150 qu. Krme hodi nama-lo, ker smo že vso pomožno krmo (koruz-nico, fižolovino) pokrmili. Treba bo zelo Štediti, ali en komad odprodati. Goričan • 74, Selekcija pšeničnih sort. Letošnja letina pšenice nam kaže pot k izbiri sort. V tem letu so menda po vsej Gorenjski na splošno odpovedale vse tuje pšeriične sorte. Imam slabe izkušnje z beljskimi sortami in se tem pridružujejo tudi helsinške. Tudi toliko hvaljena osinka št. 277 uspeva samo ob ugodni letini in če menjam seme na vsako drugo leto. Letos je dala polovico manjši donos in polovico slabšo kakovost kot domača rdeča resnica. Nedvomno je, da v slabih letinah vse te tuje sorte mnogo bolj odpovedo kot pa domače, in bo to golo dejstvo v kratkem času odpravilo vse te poižkusne sorte tudi iz. najnaprednejših kmetij. Prepričan sem, da bomo s selekcijo domačih sort, kot so bela in rdeča golica ter rdeča z resami, dosegli mnogo trajnejše in večje uspehe. Tem sortam vzgojiti tršo slamo in večji, klas bodi naš smoter in pričnimo v tem pravcu takoj z delom. 75. Setev prosa. Proso, posejano na zaraščene njive, je pridelek, katerega zaslužijo ženske ponavadi že s pletvijo. Cul sem, da ponekod proso okopavajo z oko-palniki. Naj se oglasi kateri od izvajalcev {ega načina obdelave. Vsekakor zamorem i iz lastne prakse priporočati tale način: Na menjalnih travnikih ali stari lucerni pomladi precej rano pokosim. Gnojim, srednje s preležanim hlevskim gnojem ter kakih 18 cm globoko orjem. Režem brazde do 35 cm široke, da se popolnoma obrnejo. Nato posipljem še nekoliko super-fosfata. Branam v isto smer kot sem oral, toda z narobe obrnjeno Sackovo brano, ker le na ta način se brazde ne razkopavajo. Ko je proso 10 cm visoko, ga primerno branam. Pletev običajno izostane. 76. Še o setvi in obdelavi strniščne repe. .Setev repe s sejalnim strojem se odlično obnese. Delam sledeče: Na en del repnega semena dam pet delov drobnega peska ter dobro premešam. Pri sejalnem stroju (13redni Patria) pustim samo srednjo in na obe Strani vsako peto sejalico odprto (55 cm). Vse ostale povsem zaprem. Običajno imam za setev pšenice veliki regulator na št. 25, mali na št. 15. Za setev repe v zgoraj navedeni mešanici postavim oba regulatorja na št. 5 ali 6 in tako porabim čistega repnega semena en in pol litra na hektar. S takšno setvijo dobim najlepšo in zelo enakomerno setev ter si prihranim polovico dela. Med vrsti-, cami dvakrat okopljem z okopalnikOm, po vrsticah pa enkrat z motikami. Tudi pletev v glavnem izvršim samo po vrstah. Prvo okopavanje izvršim nekaj ožje in plitkejše, da se repa preveč ne zasiplje z zemljo. Letos sem tudi v rani krmski mešanici, korenje; repa in solata, vsej al kor renje v vrste, po 52 cm narazen. To mešanico pri nas navadno dvakrat rano ople-vemo. Repa in solata se zgodaj pokrmita prašičem. Zlasti po vrstah korenja ju naj-prvo populimo. Ko ostane korenje samo, okopavamo 2 do 3krat z okopalnikom, z motikami pa enkrat v vrstah. Uspeh: dela manj, pridelek večji in čista njiva. 77. Izmenična saditev koruze in krompirja. Lansko leto sem bil s to saditvijo izredno zadovoljen. Način tovrstne izmenične saditve je dal za 30 odst. večji donos. Imel sem poskus sajen na globoki, rahli zemlji z delno peščeno podlago. V tem letu je uspeh pri krompirju popolnoma izostal. Krompir je imel od stalnega deževja že itak preveč vlage in je bila koruza samo ovira za potrebno osušitev zemlje. Vzrok več, ker sem imel sajeno na ilovnati, malo propustni zemlji. Izgleda, da je pogoj za uspešno sajenje po tem načinu rahla propustna zemlja ter zlasti bolj suho in toplo poletje. Ivan Ocepek, Volčji potok 78. Pognojil sem dva travnika v hriboviti legi, in sicer je vsak obsegal približno 12 oralov. Na prvega sem raztrosil kompost, na drugega hlevski gnoj. Opazoval in primerjal sem pridelke. Na trav- i niku, kjer sem raztrosil kompost, je zrasla bujna in gosta trava, v kateri so bile močno zastopane detelje. Nasprotno pa je obrasel s hle;vskim gnojem gnojen travnik z visoko, toda redko travo. Sena je bilo več s prvega kot z drugega travnika. Tudi krave so se raj še pasle na tem travniku. Mlečnost je bila za 30 odst. večja ob tej krmi ali paši. Kompost sem napravil iz zemlje, pepela, hlevskega gnoja, straniščnika, cestnega blata in raznih odpadkov. Takšen kompost si lahko napravi vsak kmet in ko bo enkrat videl uspeh, ne bo pripravljanje komposta nikoli več opustil. 79. Pri nas je običaj, da pustimo tele sesati kravo. 6 tednov pripuščamo trikrat dnevno, v sedmem tednu 2 krat, v osmem pa enkrat, nakar tele odstavimo. Ze nekoliko let sem gruntal, zakaj ima skoraj vsako tele v dobi sesanja drisko. Končno sem se odločil in začel teleta napajati. Dajal sem mu 1. teden 3 litre mleka, drugi 4 1, tretji 6 1, četrti 7 1, peti 8 1, šesti samo 7 1, sedmi že 6 1 in končno osmi teden le še 5 1. S 6. tednom je začelo tele že po malem gristi nežno seno. Do 16. tedna sem potem mešal to količino postopoma s posnetim mlekom, tako da sem h koncu dajal le še posneto mleko. Seveda mora biti posoda za mleko čista in mleko se mora dati teletu čim se pomolze. Zaradi napajanja krava nič ne trpi, temveč se nasprotno čisto izmolze, kar je za pospeševanje mlečnosti koristno, a tele dobi ono količino, ki jo more prebaviti. Tudi driska se ni nikoli več pojavila. Sedaj mi je jasno, zakaj je imelo tele pri sesanju drisko. Preveč se je napilo mleka in ga ni moglo v redu prebaviti. V bodoče bom vedno po tem načinu napajal teleta. Matevž Hace Podcerkev 1, Stari trg p. Rakeku 80. Strokovno časopisje. Pri nas se propagira neki novi kmetijski strokovni časopis. Po mojem mnenju ta novi' strokovni časopis ni potreben, niti ni za naše razmere tako dovršeno urejen, kot naš stari znanec »Kmetovalec«. Zato bi bilo koristno, ako bi sedaj ob koncu 57 leta, kar izhaja, nekdo izmed starih čitateljev napisal članek, ki bi jedrnato povedal, kako velike koristi je in še ima slovenski kmet od »Kmetovalca«. Saj so v njem pisali in učili desetletja najboljši naši strokovnjaki in če smo v kmetijstvu napredovali, ima »Kmetovalec« nemalo zaslugo za to! Ali res rabimo nov strokovni časopis in ali ustanova, ki ga izdaja, res ne najde drugo polje dela, kakor da tam, kjer je potrebi že zadoščeno in to prisluženo zadoščeno, cepi naše sile? Ali ne bi kazalo, če že mora ta ustanova izdajati svoje glasilo, da v njem obširno poroča o svojem delu in uspehih, bolj obširno posveti svoje strani splošno gospodarskim vprašanjem, kot to more storiti »Kmetovalec«. Pred meseci smo čitali v »Kmetovalcu«, da tak časopis izdaja slična ustanova v Novem Sadu? Zakaj je mogoča v Novem Sadu, kjer izhaja od privatne iniciative izdajan strokovni časopis »Polj opri vredni glasnik«, delitev dela in kateri so vzroki, da kaj takšnega mi Slovenci ne znamo? Posebno v sedanjih časih je potrebno, da mobiliziramo vse naše konstruktivne sile, ne pa da jih cepimo. Ostal bom zvest »Kmetovalcu«, ne zaradi tega ker sem nanj navajen, temveč ker najdem v njem ono, kar v gospodarstvu rabim. Priporočam ga vsakemu kmetu, predvsem, pa mladini, ki je bolj dovzetna za pobude, kot mi starejši. H. F. 81. Izkušnje s sojo (odgovor na vprašanje g. Goričana) V našem kotu jo sadimo že nekaj let in doslej se je pokazala kot rentabilna. Sadimo sorto, ki ima rumenkasto in podolgovato seme. Najboljše uspeva soja kot sa-mokultura, ker zahteva mnogo sonca. Ljubi nekoliko težjo, vlažnejšo zemljo, ki jo je treba izorati jeseni ali pozimi, da se zemlja dobro predela in napije zimske vlage. Polje pognojimo s hlevskim gnojem ali pa z nitrofoskalom in gnoj zaorjemo. Sadimo sojo kot fižol, 1 do 2 zrni v vsako jamico. Soja zelo dobro kalij še bolj še pa, če jo namočimo pred sajenjem. Obdelovanje je prav takšno kakor pri vseh okopavinah: z okopalnikom med vrstami in ročno v vrsti. Če je soja na primernem mestu, dozori v septembru in rodi obilno. Letos smo našteli na enem samem grmu 203 zrn. Spravljanje je lahko, rastline populimo in povežemo v snope. Stročje ne razpoka kmalu, zato se s spravljanjem počaka, da odpade vse listje. S koreninic moramo zemljo popolnoma otresti, kar je mogoče le, če ne pulimo v mokrem. Mlatilnica omlati zelo čisto in hitro ter se zrna ne lomijo. Zdrobljeno slamo, ki ima mnogo beljakovin, živina prav slastno žre. Na vetrnici očistimo zrnje. Letos nam je nagajala zemlja, ki se je držala korenin in ostala tudi z očiščeno sojo, ker je prav iste velikosti. Vendar s pranjem lahko odstranimo tudi to zemljo. Zrnje pokrmimo v glavnem prašičem v obliki juhe. Zato moramo sojo dobro pre-sušiti, da lahko na domačem mlinu napravimo iz nje zdrob. Z nekoliko ovsa in sojinega zdroba kuhamo juho za prašiče, kateri se zelo hitro in dobro pitajo, saj ima sojino zrno do 20 odst. masti. (Če se nekoliko te juhe prelije preko roba pri kuhanju, smrdi čisto po pripaljenem olju). Redimo že več let s sojo in tako bomo delali tudi v naprej. Nezdrobljena soja se ne da kuhati in je težko prebavljiva, zato se mora brezpogojno zdrobiti v zdrob. Ker soja ni izbirčna za zemljo in dobro uspeva, če lega ni preveč senčna, daje dostikrat boljše uspehe kakor lupina, ki : rodi, kolikor sem videl pred leti v Pono-vičah, prav slabo in ni niti zdaleka tako redilna kakor soja. Pridelek soje ha ha . znaša pri nas v Savinjski dolini približno 20 centov. Inž. Cizej 82. Gnojnici primešamo superfosfata, kadar koli jo izpeljemo na travnik. Imamo sod 1000 lit. in vsakokrat, ko je sod na- polnjen, .nasujemo vanj 10 kg superfosfata, ki se med vožnjo dobro premeša. Najboljše bi bilo seveda imeti v sodu posebno pripravo za mešanje. Na ta način pripravljena gnojnica prikliče iz travne ruše detelje, katerim pomaga fosfor v dodanem superfosfatu na noge. Posebno sedaj v jeseni se je jasno videlo, kje smo gnojili z gnojnico in superfosfatom. Živina se je pasla najraje na onem delu travnika, kjer .je bilo na ta način gnojeno. Inž. Cizej 'pjj£j&d49 prepeličar II......... 93-5 80-2 "582 1972 3-3 537 prepeličar III. ........ 94-5 70-9 542; 1325 2-4 467 prepeličar št. 15936 ..... 88-2 71-4 509 1842 3'6 462 II. skupina mandalon ......... 89-1 61-5 . 522 1330 '2-5 . .505 bela fižolica, drobna .... 78't . 55-3 837 3492 . 4-2 193 bela fižolica, debelejša . , . 80-1 57-0 1191 5400 4-5 . 222 rumena fižolica . ...... 82-4 • 63-0 655 1558 2-4 346 okrogla zelenka ...... ; 90-1 52-3 343 1050 3-0 360 dolga zelenka........ 93-9 ' 75-5. 657 2176 3-3' 406 ribničan št. 10236 ...... 95-3 77-8 682 . 2376 ' 3-5 • 440 rjavi koks.......... 93-9 82-5 548 1758 3-2 507 prepeličar št. 15936..... 87-0 63-8 491 1378 2-8 455 HI.. Na lahki zemlji: prepeličar št. 159,-so ..... 86-0 84-0 504 2311 . 4-6 582 Poskusi so bili napravljeni v dveh skupinah, v vsaki po 9 sort, tako da je bila vsaka sorta posajena na 5 parcelah. Sadili smo v vrste, oddaljene po pol metra, približno na vsakih 10 cm je prišlo eno zrno. Pet takih vrst, dolgih po 10 m je bila parcela; površina parcele je torej znašala 25 kv. m, na vsako parcelo pa je prišlo 500 zrn. Kakih 10 dni po kalitvi smo prešteli vse rastline, ki so izkalile. Prav tako smo prešteli vse rastline pred mlač-vijo; na sto povprečnih rodovitnih rastlin vsake parcele smo prešteli tudi stročje in zrnje. Za seme smo porabili postajin pridelek iz prejšnjega leta. V poskus smo vzeli 4 linije, ki smo jih vzgojili sami, in 8 najbolj razširjenih sort nizkega fižola, ki se v Sloveniji prideluje. Od teh smo od nekaterih vzeli po več tipov. Za primerjavo med obema skupinama smo vzeli našo selekcijo ribničana št. 102-36, enako pa smo v obe skupini uvrstili tudi prepeličar št. 159-36. Precej škode so napravili na poskusih zajci, zlasti v začetku rasti, t. j. maja in junija. V drugi skupini so bile občutno poškodovane skoraj vse sorte z izjemo ribničana, pri katerem ni bilo znatne škode, v prvi skupini pa je bil znatno poškodovan prepeličar 159-36. V drugi polovici rasti je oviral pravilen razvoj pozen poletni plevel. Ta je v letošnjem deževnem letu ' precej pripomogel k temu, da do- zorevanje ni bilo povsem pravilno, ker se je bolj zadrževala vlaga. Pri slabše rastočih sortah in pri bolj od zajca poškodovanih parcelah je bila plevelna nadloga občutnejša. V tabeli I. so zbrani podatki, dobljeni s štetjem v teku leta med rastjo in po žetvi v laboratoriju. Poprečno je ribničan, tako selekcioniran kakor neselekcioniran, kalil najbolje. Dobro je kalil tudi rjavi koks in dolga zelenka, slabši so bili prepeličar, mandalon in okrogla zelenka, najslabše pa so kalile fižolice. Prav tako je dospelo do žetve največ ribničana, v tem oziru je bil dober tudi rjavi koks. Zadovoljili so še nekateri prepeli-čarji in dolga zelenka. Drobnozr-nati neselekcionirani ribničan, nekaj prepeličar j a, mandalon, vse fižolice in okrogla zelenka so dospeli do žetve komaj z nekai nad r>o-lovičnim številom prvotnih rastlin. Po številu stročja in zrnja prednja-čijo bele fižolice. Tudi poprečno število zrn na en strok je pri beli fižolici največje. Glede na število stročja in zrnja so zadovoljili ribničani, deloma tudi dolga zelenka. Pri drugih sortah pa je bilo tako število stročja in zrnja manjše. Nekaj prepeličar j a št. 159-36 smo imeli vsajenega pri postaji na lahki zemlji. Pri tem je bil odstotek dozorelih rastlin mnogo višji, prav tako je bilo tudi število zrn na rastlino in na strok znatno večje, število stročja pa je bilo približno isto. Zadevne številke so v tabeli I. v zadnji vrsti. K tej tabeli moramo še pripomniti, da se je pri obdelavi v laboratoriju pri debelo-zrnatem neselekcioniranem ribni-čanu pripetila pomota: šteti so bili stroki 100 najboljših rastlin, kar se seveda ne more primerjati s poprečnimi rastlinami. Zato smo do-tične številke izpustili. V zadnjem stolpcu tabele so podatki absolutnih težin 1000 zrn. Iz te si lahko nekako predočimo debelost zrnja posameznih sort. V tabeli II. imamo podatke o množini pridelka. Pridelki so preračunani na en hektar. V tretjem stolpcu je izračunan verjetni po-grešek po korigirani Peterovi formuli, v četrtem stolpcu je ta pogre-šek izražen v odstotkih. V zadnjem stolpcu so vsi pridelki preračunani tako, da je ribničan št. 102-36 vzet kot 100. Iz tabele izhaja, da je tudi letos, prav tako kot lansko leto, dal ribničan najboljše rezultate. Le drobnozrnati, neselekcionirani ribničan je dal komaj pičlo polovico. Precej dobro so se odrezali rjavi koks, dolga zelenka, en prepeličar in debelejša sorta bele fižolice. Najslabša je bila okrogla zelenka, ki ni dala niti eno četrtino pridelka ribničana. Lansko leto je dala ta sorta na 100 delov ribničana 61 delov, letos pa komaj 23 delov. Vse druge sorte so dale od ene četrtine do ene polovice pridelka ribničana. K tabeli II. moramo pripomniti, da je bilo tehtano pri vsaki sorti vse zrnje, dobro in slabo. To smo morali upoštevati zato, da smo izključili nepovoljen vpliv dežja na dozorevanje v drugem septembrskem tednu. Tako je dal ribničan, ki smo ga spravili 7. septembra, 93°/o dobrega in le 7% slabega zrnja; oni, ki smo ga spravili 10 dni pozneje, pa je dal 86 % dobrega in 14% slabega zrnja. Seveda so se ponašale razne sorte v tem oziru precej različno. Tako so dali pre-peličarji iz I. skupine, katere smo vse spravljali enakomerno 17. in 19. septembra, naslednje odstotke dobrega zrnja: prepeličar I 71.5%, prepeličar II 65%, prepeličar III 60.6%, prepeličar 159-36 83%. Med sortami, ki je bila v tem oziru zelo slaba, je tudi dolga zelenka s 64% dobrega zrnja. Tudi rjavi koks, ki smo ga spravili, pred dežjem, 7. septembra, je dal samo 72% dobrega zrnja. Tehtali smo v začetku novembra. Pridelek bi se s časom najbrž še nekoliko osušil, tako da TABELA II. Poprečni Verjetni Za primerjavo Sorta pridelek pogrešek Em v % ribničan kg/ha Em v % 10236 = 1C0 I. skupina ribničan, navaden, debelozrnat . . . 1720 174 8-57 81-90 ribničan, št. 743g ........... 2120 110 4-40 100-95 ribničan, št. 1023(1........... 2100 90 3-63 100-00 ribničan, št. 24437 ........... 2070 48 1-98 98-57 ribničan, navaden, drobnozrnat . . . 1010 40 3-30 48-09 prepeličar I., trgovsko blago .... 800 93 9-83 38-09 prepeličar II., « « .... 1600 37 1-95 76-19 prepeličar III., « « .... 920 92 8-38 43-81 prepeličar, št. 1593a.......... 1220 80 5-47 58-09 II. skupina mandalon................ 830 60 6-09 45-85 bela fižolica, drobna......... 840 76 7-57 46-41 bela fižolica, debelejša........ 1200 68 4-76 66-29 rumena fižolica............ 760 64 7-12 41-99 okrogla zelenka............ 420 52 10-57 23-20 dolga zelenka ............. 1250 20 1-37 69-05 ribničan, št. 10236 ........... 1810 105 4'91 100-00 rjavi koks................ 1390 85 5-56 76-79 prepeličar 15930 ............ 860 73 7-10 47-51 bi bila absolutna višina pridelka posameznih sort nekoliko nižja, vendar pa bi to osušenje ne moglo bistveno vplivati na razmerje posameznih sort. Prepeličar št. 159-36, sajen na lahki zemlji, je dal 1740 kg na ha. Tu je dal 96% dobrega in 4% slabega zrnja. Letošnji rezultati deloma potrjujejo rezultate, dosežene pri lanskih poskusih. Pri nekaterih sortah pa so se vrednosti pokazale precej različne od lanskih. To potrjuje zahtevo strokovnih krogov, da moremo dati dokončno oceno šele po večletnih izkušnjah. Lansko suho leto smo na težji, močni zemlji dosegli visoke pridelke, ki so bili tudi v kvalitetnem oziru prvovrstni. Letos, ko je bilo leto mokro, smo na enaki zemlji le deloma dosegli dobre pridelke, toda po kvaliteti ti pridelki za lanskoletnimi precej zaostajajo. Na lahki zemlji pa smo dosegli letos pridelke, ki zadovoljujejo tako po množini kakor tudi po kakovosti. Iz tega sledi, da bi pri večjem obsegu pridelovanja fižola kazalo, del fižola posejati na težjo zemljo, del pa na lažjo zemljo povsod tam, kjer je to mogoče. Kaj pa kompost? Ing. Sorec Egan Govoril sem o »važnosti in uporabi« gnojnice. Ne bo odveč, ako povem nekaj tudi o kompostu. Pod kompostom razumemo zmes organskih snovi, katere gnijejo z zemljo. Razni gospodarski odpadki, kateri se ne morejo drugače uporabiti kot n. pr. pokvarjeno meso, drob, razni drugi klavniški odpadki, dlaka, perje, rogovi, razni rastlinski odpadki, listje, pokvarjeno seno itd. sodijo semkaj. Na •dlani je, da imajo ti odpadki svojo hranilno vrednost, ali ta material ne more služiti direktno rastlini kot hrana, nego se mora poprej kakor rečemo »humificirati in mineralizirati«. A humifikacija in mineralizacija teh odpadkov se doseže baš s kompostiranjem. V gospodarski praksi razlikujemo dve vrsti kompostiranja: prvo oni kompost, kjer se kompostira hlevski gnoj, recimo na polju, kjer čaka na svojo uporabo. Drugo, kompost, kjer se kompostirajo razni gospodarski odpadki. Glavna činjenica kompostiranja je ta, da se pripra-. vijo najpovoljnejše prilike razpadanja organske materije, ter da imajo mikroorganizmi, ki imajo sposobnost vezati osnovni dušik iz zraka povoljne prilike za življenje. Zgodovina kompostiranja sega prav daleč nazaj, kajti že v davnih časih ni imel interes na pripravljanju pripravljanja komposta samo gospodar, nego tudi država, saj se je s kompostiranjem dobivala sali-tra za proizvodnjo smodnika. Od načina proizvodnje komposta zavisi njegova kvaliteta, zato je treba postopati po nekih izkustvih. Prvo moramo vedeti, da naj bo podlaga komposta popolnoma nepropustna. Podlaga mora biti ali betonirana ali od nepropustne gline, da se hranive snovi ne odce-dijo. Na tako nepropustno dno se nalagajo sloj za slojem organski odpadki izmenoma z mineralnimi, dokler ne doseže kup višino 1 do 1.25 m. Širina kupa je 2 m, dolžina poljubna. Kup se pokrije s slojem plodne zemlje, bogate po bakterijah. Ta sloj mora biti rahel, tako da morejo delovati aerobne bakterije (ki rabijo kisik za svoje življenje). Perje, rogovina itd. težko razpadajo, zato je treba poskrbeti, da imajo aerobne bakterije čim ugodnejše prilike in da je njihovo delovanje čim učinkovitejše. Kup se nato 2 do 3 mesece pusti v miru, a po preteku teh se premeša, kar se pozneje ponavlja od časa do časa. Kompost mora biti na vlažnem zasenčenem mestu, kajti na soncu se osuši in bakterije v njem ne morejo delovati. V dežju se izperejo vse organske snovi, ki so se osvobodile organske vezi z mineralizacijo. Dobro je češče polivati kompost z gnojnico. Kompost mora biti vedno vlažen ali zopet ne preveč, kaj- ti v njem se morajo procesi gnitja vršiti normalno. Ali je kompost že uporabljiv, spoznamo po njegovi enolični vnanjosti. Dozoritev mu traja 2 do 3 leta. Običajno vlagamo v kup drenaž-ne cevi z namenom, da pospešimo zračenje, ker se sicer kompost preveč zbije, a pri tem se dogodi, da prično svoj posel anaerobne bakterije (ki ne rabijo kisika za svoje življenje). Dobro je tudi, da se okoli kupa namestijo odvodni jarki, za odvod deževnice, pri čemer se pa tudi hranive snovi zgube. Ako se kompostirajo snovi, ki nimajo ni-trifikacijske-nitrogene bakterije, se mora ta material inficirati s čistimi kulturami teh bakterij. Imamo gospodarstva (Vojvodina), kjer se proizvaja mnogo slame. Tudi njo je dobro kompostirati. Ta slama se mora inficirati s specialnimi kulturami »Ader«. Preparat ima bakterije, ki mineralizirajo, kajti v slami teh bakterij ni. Za 2 meseca se pretvori slama v gnoj. Pri kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora je treba paziti, da v kompost ne pride seme kakega plevela. Zemlja, ki pride v kompost mora imeti dovolj apna, sicer se mora dodati apno ali lapor (blato s cest). Priporoča se, da se na sloj komposta zasade sončnice, katere ga s svojim širokim listjem zasenčijo in onemogočijo rast plevela v njem. To velja poleti, spomladi in pozimi se mora pokriti z deskami, ker ž izpiranjem se izgubi mnogo hranilnih snovi. Vsakemu gospodarstvu je potrebno, da ima po dva ali tri kupe komposta, kateri po redu dozorevajo, tako da je en kup v pripravi, medtem ko se drugi rabi. Kompost hitro deluje ter se njegovo delovanje izčrpa že v enem letu. Kompost je izvrsten gnoj za vrtove, travnike. Sestav mu je različen, kakor je tudi material, iz katerega se kompost proizvaja, različen. Delovanje kalija. Ing. B. V. Rastline rabijo kalij v mnogo večji količini kot ostale, tudi življenjsko važne hranilne snovi, kot so n. pr. dušik, fosforna kislina in apno. Zato moramo z gnojenjem nadomestiti količine, ki jih rastline vsako leto odvzamejo zemlji. V glavnem posvečamo -največ pažnje dušičnim gnojivom, kar pa je premalo za pravilen razvoj rastlin. Vloga kalija v rastlinskem telesu je v tem,, da iz ogljikovega dvokisa (CO2), ki ga dobi rastlina iz zraka, in vode, ki jo črpajo korenine iz zemlje, tvori ogljikove hidrate (les, škrob, sladkor). Če primanjkuje kalija, je tvorba ogljikovih hidratov nepopolna in počasna. Zrno žitaric ne postane tako polno, v koreninah in gomoljih se ne nabere toliko nabrala gotova rezerva te važne rastlinske hrane. Nemci so na pr. vedno forsirali zelo močno gnojenje s fosfornimi gnojili. To forsi-ranje jim je prav prišlo v svetovni vojni, ker takrat jim je primanjkovalo te vrste gnojila in bi donosi polj gotovo veliko bolj upadli, če zemlja teh rezerv ne bi vsebovala. Ravno tako so postopali pred sedanjo vojno in letos je produkcija žit upadla kljub slabi letini le za 3%, kar je gotovo pripisati omenjeni okolnosti. Toda tudi tam, kjer so se polja redno posipala z normalnimi količinami fosfornih gnojil, se tekom let nabere v zemlji večja količina neizrabljene fosforne kisline. Ta fosforna kislina je Vezana na železo in glino, ki jo z močnim apnen jem osvobodimo in napravimo pristopno za rastline. Kdor je redno preskrbel zemljo s fosforno hrano, lahko torej z gnojenjem v suhem vremenu z žganim apnom ali apnenim prahom, poboljša pridelke brez novega gnojenja. Iz tega vidimo, da je važnost apna zelo mnogostranska, čeprav se premalo upošteva. Vedno pa moramo upoštevati, da apno samo ni rastlinska hrana in radi tega tudi ne gnojimo z njim. Z apnom napravimo le zopet učinkovito ono hrano, ki je tako močno vezana, da je ne morejo rastline izkoristiti, ali pa zboljšamo fizikalna svojstva zemlje in s tem omogočimo bolj intenzivno delovanje koristnim bakterijam. Osuševanje. C. B. D. škroba in sladkorja, kot je potrebno za hrano ali tehnično, uporabo (krompirjev škrob za špirit, sladkor v sladkorni pesi za pridelavo sladkorja). Vpliv, ki ga ima kalij na rastline, se ne sme presojati z očmi, temveč s tehtnico. Izvežbano oko opazi že na rastlini znake pomanjkljive prehrane. Pomanjkanje kalija povzroči včasih zelo bujno rast listov, kar zapelje mnogega poljedelca v misel, da je rast rastlin odlična. Zato nikakor ne vidi potrebe, gnojenja tudi s kalijem. Posebno pri pesi, kjer se je vprašanje gnojenja s kalijem najbolj proučevalo, so opazili, da se pri pomanjkanju Fosforno kislino žamorejo rast-' line popolnoma izčrpati samo tedaj, če zemlja vsebuje apna v zadostni količini. Ko pride fosforna kislina v zemljo, se vedno veže na nekatere rudninske snovi, ki jih ta zemlja vsebuje/ Najtežje dostopna je fosforna kislina za rastline takrat, kadar je vezana na železo ali mineralne sestavine gline. Na apno vezano fosforno kislino rastline še nekako najlažje oprostijo te vezi in jo potem usvojijo. Ker pa apno izpodrine železo in druge mi-neralije iz spojin s fosforno kislino, ki se veže na apno, vrši apno pri izkoriščanju fosforne kisline po rastlinah važno vlogo. To dognanje je navidezno v na-sprotstvu z onim, kar se je do sedaj učilo o apnu in fosfornih gnojilih. Priporočalo se je vedno, da se naj fosforna gnojila ne mešajo s takšnimi, ki vsebujejo apno (na pr. apneni dušik), ali pa ne potrosijo na polja, ki so sveže naapnena. Gornje dognanje na tem pravilu nič ne menja in ga moramo tudi v bodoče upoštevati. Fosforna gnojila, ki vsebujejo fosforno kislino v raztvorljivi obliki, hitreje delujejo zato, ker se bolj enakomerno razdelijo v zemlji. Ko smo raztrosili kakšno gnojilo na polje, izluži dež ali rosa, pa tudi voda, ki jo vsebuje zemlja, fosforno kislino in se z njo napoji čim več okolne zemlje. Tako se fosforna kislina razdeli na večji prostor in tudi razredči, tako da je usvajanje po zemlji bolj popolno. Toda, čim se je fosforna kislina razdelila, se pri usvajanju veže nft rudninske snovi in postane v kalija po prvotni bujni rasti naenkrat zaustavi rast listov. Med list-/ nimi rebri se pojavijo temne lise z belimi pikami, da izgleda, kot da je napadena od plesni. Če je pomanjkanje kalija zelo veliko, se počnejo listi na robovih frkati in povijati ter končno odpadejo. Glavna posledica vsakega pomanjkanja kalija je manjši odstotek sladkorja v pesi in škroba v krompirju, pa tudi pridelek je občutno manjši. Zato ne zanemarjajte kalijeva gnojila in jih uporabljajte predvsem pri tako zvanih kalijevih rastlinah: pri krompirju, pesi, repi, travnikih in sploh vsepovsod, kjer želimo proizvesti mnogo zelene mase. in težko vodi netopljiva. Zato fosforno kislino deževje ne more izprati v nižje sloje, kjer jo rastline ne bi mogle doseči, kakor Se to dogaja pri dušičnatih in kalijevih gnojilih, in zato je tudi mogoče gnojiti s fosforno kislino »na zalogo«. Da pa se fosforna kislina ne bi vezala na železo in glino, je potrebno, da zemlja vsebuje vedno dovolj apna, ker jo iz te spojine rastline najlažje vsrkajo za hrano. Gnojenje z apnom je posebno važno na onih zemljah, ki so bile vedno močno gnojene s fosfornimi gnojili z namero, da bi se v zemlji 7rav*dŠtv&. V Sloveniji je okrog 70.000 ha zamočvirjenega sveta. Ta visoka številka je v veliko breme našemu gospodarstvu, ki mora dokupovati živež drugod, tu pred nosom pa voda zamočvirja in onesposablja za kulture plodno zemljo. Sedaj pozimi, je čas, da o teh stvareh razmišljamo in si napravimo načrt, katerega bomo potem izpeljali v delo, ko bo primeren čas in ko bodo ha razpolago sredstva. Če si pri zamočvirjenosti ne ■m'Oremo pomagati sami, ampak zavisi kopanje jarkov po tujem svetu od sosedov, ki imajo prav tako moker svet, jih skušajmo sedaj s pametno besedo pregovoriti, da skupno odstranimo vse zapreke, ki ovirajo hitro odvajanje talne vode. Če je potreben dalekosežnejši načrt, obrnimo se na okrajnega referenta, ki nam bo preskrbel vse potrebno, da nam pomaga oblast, če z drugim ne, vsaj z nasvetom in strokovnim vodstvom. Prav pogosto pa lahko zamoč-virjenje. odpravimo kar sami in ker nismo odvisni od tuje pomoči in dobre, volje, se odločimo čim prej za posel in ne odlagajmo iz leta v leto, saj se nam dela vsako leto nova in nepopravljiva škoda. Vzroki zamočvirjenju ali samo mokrotnejšemu svetu so, ali prenizka struga v potoku, ali skriti izviri na samem terenu, ali sestav zemlje, to je lega zemeljskih slojev. Če je takoj pod površino izpod or-nice sloj ilovice, ki nikakor ne pro- Apno napravi zopet učinkovito vezano topljivo fosforno kislino. Ing. B. V, pušča vode v spodnje plasti, se voda seveda mora nabirati na površini, ker najbrž ne more odteči zaradi premalega padca zemljišča. Najbolj pogosto je zamočvirje-nje na obronkih gričev in hribov, sploh ob vznožju višin. Temu za-močvirjenju je vzrok naglo pritekanje površinske vode in preveliko nabiranje talne vode radi prepočasnega odtekanja. Največkrat najdemo zamočvir-jenost na travnikih. To je popolnoma razumljivo, saj vsakdo svoje najslabše zemlje pusti za travnik. Od travnika navadno zahtevamo, da je toliko suh, da se ob času spravljanja krme ne pogrezujeta konj in voz. Toda ob visoki ceni krme in dobri prodaji živine kaj bridko občutimo to našo malomarnost. Kisle trave, ki edino uspevajo na takih travnikih, živina prebira in ji slabo koristijo. Marsikateri kmetovalec sprašuje za svet, s katerim umetnim gnojilom bi poboljšal svoj mokroten travnik. Prijatelj, ne pomaga ti tu svet, ampak lopato in rovnico v roke, pa na de lo. Sedaj pozimi ali še bolje pomladi boš našel čas, da to izvršiš. Včasih zadostuje, če poglobimo in -iztrebimo zanemarjen jarek, drugič lahko pomagamo z očiščenjem struge potoka, da voda hitreje odteče. Če je tak slučaj, pač ne odlašajmo. Največkrat pa moramo vodo odvesti. Odvajamo jo ali z jarki ali pa z drenažo. Eden in drug način se uporablja, toda odprti jarki niso preveč praktični in zato ne priporočljivi. Uporabljajo se le takrat, kadar moramo odvesti precej vode in to zelo hitro, ali pa ko moramo speljati izvirke vode iz travnika. Odprti osuševalni jarki zavzamejo mnogo prostora, stanejo tudi mnogo denarja, kajti izkop in vzdrževanje sta mnogo dražja kakor pri drenaži. Prav tako ne služijo odprti jarki svojemu namenu tedaj, kadar zmrzuje. Razen tega ovirajo vožnjo po travniku ter so potrebni dragi mostički. Odprti jarki imajo pa to prednost, da z njimi lahko reguliramo odtok vode, če vgradimo v poslednji iztočni jarek malo zapornico. Posebno v časih približevanja suše zadržujemo vodo in s tem tudi namakamo. Jarki morajo biti dovolj globoki, okrog 80 do 100 cm, kar se pač ravna tudi po sestavi zemlje. V tež- kih zemljah so lahko globlji (en meter), s strmejšimi stenami (1 : V2), v lažjih zemljah pa nekoliko plitkejši in s precej položnimi stenami, tako da jih lahko, zase jemo s travami in ne izgubimo na ta način prav nič na prostoru. Jarek naj bo od jarka približno oddaljen 20 metrov. Seveda je lahko tudi več, če je zemlja bolj propustna. Kopati začnemo na najnižjem mestu, odlagamo rušo na stran, da z njo pozneje obložimo stene jarkov, če so stene položne. Padec pri odprtih osuševalnih jarkih mora biti vsaj 30 cm na 100 m, sicer nam bo voda v jarkih zastajala. S samim izkopom jarkov pa delo še ni dokončno opravljeno: stene zasejemo z dobrimi travami, čistimo dno jarkov in jih vzdržujemo vedno čiste, sicer bo vse delo zastonj. Varujmo se pa pretiravanja pri odrejanju globine jarkov. Prav rado se namreč zgodi, da višino podtalne vode preveč znižamo. Zato ne bo odveč, če vprašamo strokovnjaka za svet. Mnogo bolj praktična in cenena je cevna drenaža. Mogoče nam izgleda strošek za cevi visok in vprav zato se bojimo začeti to delo, ne pomislimo pa, da je že samo izdatek za delavce manjši kakor pri osuševanju z odprtimi osuševalnimi jarki. Zemljišče ne razkosava-mo prav nič, takšen travnik lahko | preorjemo in spremenimo v njivo i ali pa zasejemo umetno travišče. | Cevi odvajajo vodo preko celega i leta in ni jih treba vsako leto či- stiti kakor pri jarkih. Dobra cevna drenaža traja 25 let in več. Denar, ki ga vložimo v drenažo, povrne travnik s povečanim donosom že v teku 3 do 5 let. Na manjših površinah, v nagnjenih legah, na obronkih, lahko izvedemo drenažo sami. Če imamo pa drenažirati večje zemljišče z majhnim padcem, moramo pa že poklicati na pomoč izurjene delavce, ki so temu poslu vešči, in strokovnjaka, ki nam bo napravil načrt, posebno glede potrebnega padca vode. Cevi ne smejo biti položene višje kakor 1 m, lahko pa še nekoliko globlje. Razdalja sesalnih jarkov naj bo 15 do 18 m, torej pride na eno jutro približno 400 m dre-nažnih jarkov. En delavec izkoplje na dan 15 do 20 metrov jarkov, tako d^ izvršijo drenažo enega jutra 3 do 4 delavci približno v 10 dneh. Namesto drenažnih cevi si lahko pomagamo s fašinami (splet dolgih vrbovih in sličnih šib) ali lesenimi cevmi. Toda ostanimo rajši pri glinastih ceveh, kajti za nekoliko večji strošek pri nakupu bomo,,imeli manj dela s polaganjem in trajanje drenaže bo neprimerno daljše. Ko smo tako drenažo končali, lahko travnik apnamo (10 do 20 centov po jutru), nato navozimo komposta, da ruša požene iznova in da zgnije mah. Če pa osušen travnik preorjemo in nanj zasejemo dobre trave, bomo dosegli dvakraten, pa tudi trikraten prejšnji pridelek. Gnojilni poizkusi na travnikih v dravograjskem okraju. Ing. J. Mastnak Malo je pri nas gospodarjev, ki vzgajajo in negujejo travnike tako, kakor ti zaslužijo. Tem, ki so se lotili tega posli, se delo obilo poplača. Saj ni treba ponovno pov-darjati, da so dobri travniki podlaga in izvor uspevanja in blagostanja slovenske kmetije. Večina naših travnikov je žal prepuščena sama sebi, kakor jo je bog ustvaril, k j tem travnikom se prihaja le ob času košnje. Zaradi zanemarjenosti uspevajo na travnikih mah, plevel in zelišča ter onemogočajo rast redkim dobrim travam. Takšna je torej večina naših travnikov in na tem tipu travnika so bili konec zime 1. 1939-40 napravljeni gnojilni poskusi pod vodstvom kmetijskega referenta pri različnih posestnikih v omenjenem okraju. Namen celotnega gnojilnega poskusa je bil, pokazati, kako se apneni dušik obnese za gnojenje travnikov. Apneni dušik je bil sicer tudi za gnojenje travnikov že neštetokrat preskušen in pokazal je povsod lepe uspehe, toda v teh krajih je bil kmetom manj poznan. Poskus je bil izveden pri 9 posestnikih, poskusna površina je bila 100 m2 (1 ar). Na to površino se je raztrosilo ob nastopu pomladi, ko je sneg skopnel, 4 kg apnenega dušika. Isto tako velika površina se je tudi odmerila in pustila negnoje-na v svrho primerjave. Parcele so se pred trošenjem branale in po trošenju ponovno. Pridelek se je točno vagal. Poskusna parcel a Štev. Ime in priimek Kraj gnojena negnojena seno otava seno otava 1 Mravljak V. Sv. Primož 22.80 18 14-3 9-20 2 Smolak M. Sv. Daniel 42 23 21*5 12-50 3 Mori F. Vič 50 35 35 25 4 Kristan K. Vuhred 44 25 29 20 5 Pšeničnik F. Libeliče 36 19 22 16 6 Lauko O. Trbonje 28 23 24 18 7 Kumprej M Sv. Daniel 35 24 28 13 8 Grubelnik F. Vuzenica 87 68 59 51-50 9 Pratnekar M. Mežica 60 — 51 — Z gnojenih parcel je bilo od 22.80 do 87 kg sena, povprečno 44.97 kg in od 18 do 68 kg otave, povprečno 29.37 kg. Z negnojenih parcel pa od 14.30 do 59 kg sena povprečno 31.53 kg in od 9.20 do 51.50 kg otavfe, povprečno 20.65 kg. Sena in otave skupaj je bilo na gnojeni parceli povprečno 74.34 kg, na ne-gnojeni parceli pa povprečno 52.18 kg. Razlika med gnojeno in negno-jeno parcelo znaša 22.16 kg. Preračunano na 1 ha (10.000 m2) 22.16 q. Na tej površini bi se porabilo 400 kg apnenega dušika. Če računamo seno po 1 din kg, znaša kosmati dobiček 2216 din, od tega odštejemo iznos za 400 kg apnenega dušika (100 kg 180 din), 720 din in za trošenje gnojila 96 din, ostane še vedno 1400 din dobička po hektarju. Iz teh poskusov lepo vidimo, da je apneni dušik za gnojenje travnikov kaj priporočljiv. Poleg svojega gnojilnega dejstva je pokazal, da s svojim ostrim učinkom osmodi plevel in mah ter napravi na ta način prostor dobrim travam. Uspeh gnojenja bi bil sigurno dosti večji, če bi bil poskus izvršen na dobrih travnikih. Kolikega pomena je gnojenje travnikov za celokupno gospodarstvo, je razvidno iz teh številk: Slovenija ima 254.944 ha travnikov, s teh se pokosi 6,054.984 q sena in otave, po statistiki kmetijskega ministrstva iz 1. 1938. Travniki, gnojeni z apnenim dušikom pa bi vrgli po ha povprečno za din 1400 več letno. Na 254.944 ha travnikov znaša to 346,921.600 din več letnih dohodkov, kot jih sedaj odvrže j o. iSadLjaK&tvo. Pomanjkanje sadnih drevesc. I. B. Že spomladi, posebno pa sedaj v jeseni, je nastopilo občutno po; manjkanje sadnega naraščaja. Že za jesen, soditev so bila kvalitetna drevesca razprodana v vseh znanih in večjih drevesnicah. Kje bo spomladi dobil dobre sadike naš največji sadjar — kmetovalec? Od posajenih drevesc v jeseni jih je namreč posadil ta največji sadjar komaj 10%, ostale pa so posadili drugi ljubitelji. Če bi bila drevesca življenjska potrebščina, bi to pomanjkanje pripisali razmeram časa, ker pa to niso, saj se jih ne da kupičiti v zalogo, moramo vzroke iskati drugod. Pretečena zima je širom države in drugod povzročila po sadovnjakih ogromno škodo, prav tako pa tudi v drevesnicah. V gotovih pre- delih naše ožje domovine so nekatere vrste jabolk, hrušk, češpelj in sliv docela izginile iz sadovnjakov, isto v drevesnicah, da ne govorimo o katastrofi, ki smo jo doživeli pri breskvah in marelicah. Zima nam je tako v precejšnji meri produkcijo zmanjšala pri sadnem naraščaju. Iz anketnega poročila sadjarskega referata kr. banske uprave v Ljubljani iz leta 1938 posnemamo, da se v naši banovini nahaja 552 drevesnic, in to 13 javnih, 231 privatnih in 308 šolskih. Leta 1937 se je v teh drevesnicah proizvedlo 250.750 drevesc za oddajo. Zakotne drevesnice in posestniki pa vzgoje za svoje potrebe še nadaljnjih 50.000, tako da v Sloveniji vzgojimo letno okoli 300.000 drevesc. V nadaljevanju pravi poročilo: »Opaža se v zadnjem času, da se privatno drevesničarstvo omejuje, isto tudi proizvodnja drevesc v šolskih drevesnicah.« Iz te trditve je razvidno, da se je privatno drevesničarstvo v letih 1933, 1934 in 1935 lepo razvijalo, ker bi sicer v letu 1937 ne bilo sposobno postaviti na trg okoli 240 tisoč drevesc. To seveda velja ie za visokodebelna jabolka in hruške, ki se pri nas pretežno goje. Po gornji trditvi pa je morala že leta 1938 proizvodnja drevesc v privatnih drevesnicah pokazati prve znake nazadovanja. Zakaj? V pojasnilo poglejmo še, kdo so pri nas privatni drevesničarji? Poklicni so samo znani in priznani bratje Dolinški. Vsi drugi so pa kmetovalci-drevesničar j i. Poklicni je radi lastne eksistence primoran vzdrževati obrat in če potrebno ga mora tudi prilagoditi novim prilikam, četudi bi se moral s svojo družino še bolj truditi ko poprej. Drevesničar-kmetovalec pa tak obrat obdrži le tako dolgo, dokler se mu ta izplača. Ker se mu obrat, ki zahteva mnogo vestnega dela v času, ko ima največ opravkov na polju in drugod po posestvu, očividno ni izplačal, je drevesničarstvo omejil, odnosno opustil. Letošnjo jesen so se cene drevesc v privatnih drevesnicah zvišale za okoli 20%, kar se pa nikakor ne more smatrati za prekomerno, če primerjamo indeks cen življenjskih in industrijskih potrebščin, ki so časovno v zvezi s proizvodnjo drevesc. Cena drevescem je torej ostala relativno vzevši ista. In če bi se zvišala tudi za 100% in več, kljub temu sadik spomladi ne bo. Saj že kupcem za jesensko saditev, ki je komaj četrtinska napram pomladanski, ni bilo mogoče popolnoma postreči. Zaloge kvalitetnih drevesc so že razprodane. Kdo je povzročil ta ogromni padec proizvodnje drevesc v privatnih drevesnicah? Ta padec so povzročile javne drevesnice. Namesto, da bi se v drevesnicah, ki se vzdržujejo iz javnih sredstev in v dobrobit vsega sadjarstva, preizkušala sodobna dognanja na polju sadjarstva in drevesničarstva za naše talne in podnebne prilike, kar privatnik z lastnimi sredstvi pri teh cenah nikakor ne more, so se spustile na raven producenta, t. j. povprečnega drev^sničarja. Po smešno nizkih cenah 4 do 5 din za komad so prodajale svoje proizvode, Privatni drevesničarji tako močne in občutne konkurence niso mogli vzdržati. Padcu cen je sledil padec proizvodnje drevesc. Posledica je, da je temelj sadjarstvu omajan, ker sadjarji ne bodo dobili potrebnih sadik niti v tem številu, kolikor je lansko zimo napravil mraz škode na starih nasadih. Smoter javnih drevesnic bi moral biti že iz narodno-gospodarske-ga stališča našega sadjarstva dre-vesničarsko vzvišen. Tej važni gospodarski panogi za našega kmete valca, kakor tudi za ljubitelje, bi mnogo koristili, če bi v javnih drevesnicah praktično preizkušali številne dobre nasvete in sporna vprašaja, ki se obravnavajo v strokovnih in drugih listih. Vprašanje dobrega in odpornega deblotvorca, vprašanje dusencev, paradiževcev, kutin, St. Julien in drugih podlag in sort (vrst), ki na te posamezne podlage spadajo, še daleč ni rešeno, niti za drevesničarja, niti za sadjarja. Šibko rastoče podlage drevesničar odklanja, ne radi brez-pomembnosti, pač pa zato, ker se mu na njih pri današnjih cenah nikakor ne izplača gojiti drevesca. Premajhen procent pridelka doseže in še tega šibkega. Kupci pa zahtevajo le krepke sadike, ne glede ! na podlago. V tem pogledu je ku-povalcem drevesc potrebno še rano- : go temeljitega pouka o lastnostih ! posameznih podlag glede na kakovost pridelka in opozoriti jih je treba, da zaslužijo drevesca, vzgojena na posebnih podlagah, tudi posebno ceno. Tako bi javne drevesnice lahko postavile solidnejši temelj slovenskemu sadjarstvu, kot pa s konkurenco privatni iniciativi. To dosedanje nesmotrno dreves-ničarstvo v škodo splošnemu sadjarstvu je nujno načrtno urediti. Iniciativo s pomočjo poklicnih strokovnjakov in oblasti je pustiti privatnim drevesničarjem, ker so se v poedinih primerih s kvalitetno produkcijo že izkazali za sposobne in solidne. Javne drevesnice naj bi pa poleg reševanja zgornjih vprašanj, oskrbovale privatne drevesni-čarje tudi s potrebnimi podlagami za vsa plemena in oblike. Cene proizvodom je prilagoditi stroškom proizvodnje, upravičenemu zaslužku za drevesničarja, ki nosi odgovornost napram sadjarjem in končno riziku, ki gj povzročajo v nasadih razne ujme, zajci, voluharji, predvsem pa hude zime. Šele ko bodo ta vprašanja rešena, se bo lahko z uspehom pristopilo k praktičnemu izpolnjevanju dobro mišljenih odredb pristojnih oblasti in drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva ne bo preživljal težke krize, kakor jo preživlja sedaj. Sadimo češplje in slive! Lenard Frido (Nadaljevanje in konec.) Nega sliv in češpelj prva leta po posaditvi. Češpljam in slivam, ki pešajo bodisi v rasti, bodisi v rodovitnosti, je treba hitro pomagati, če ne, jih ne bomo spravili zopet tako kmalu na noge. Pri takih pojavih je treba čim prej ugotoviti, česa jim manjka in hitro odpraviti vse, kar jih uničuje. Nezadostna prehrana, opuščeno kolobarjenje, razni glivični in živalski zajedavci, to so navadno najpogostejši vzroki predčasnega pešanja sliv in češpelj. Na: ši sadjarji delajo vse prevečkrat velike napake s tem, da po skrajšanju enoletnih vej po posaditvi prepustijo drevo nadalje popolnoma samemu sebi. Nič ne pomaga, umen sadjar mora krošnjo ali vrh češplje ali slive do pozne starosti negovati. Mlada drevesa poganjajo prva leta po saditvi na ustrezajoči zemlji 1 do 1.50 m dolge in šibke voditeljice in prav tako dolge podaljške debla. Za pravilno začetno ureditev krošnje ali vrha je nujno treba, da te dolge voditeljice, podaljšek debla in po potrebi tudi predolge razsohe v zgodnji spomladi skrajšamo. Skrajšamo jih zato, da si Azgojimo čim več plodnih vejic in da dobimo pravilno ravnotežje v krošnji. Če bi tega ne storili, napravijo ti dolgi, šibam podobni poganjki drugo leto na koncu vej metlaste poganjke, pod njimi pa ostanejo vsa očesa v povprečni razdalji 60 cm do 1 m za vse življenje drevesa gola ali speča. Pa ne samo to, na koncu takih metlastih voditeljic in predolgih razsohah so na plodnih vejicah plodovi nepravilno razviti, drobni in cesto nedo- j zoreli. Tako uravnavanje ali obre- I zovanje krošnje je potrebno neka- | ko tri do štiri leta ob času najbuj-nejše rasti. V teku teh razburkanih let se bujna rast postopoma ustali, drevesa nastavljajo vedno več plodnih vejic, nakar se pričenja vedno večja rodovitnost. Odslej se lahko omejujemo samo na pomlajevanje in redčenje krošnje. Pri koščičarjih pa pavoditeljice zelo močno tekmujejo z voditeljicami, veliko silneje kakor pri pečkarjih. Zato te silno rastoče pavoditeljice prva leta kratkomalo odstranimo prav pri njih nastanku ali pri vej-nem kolobarju. V letih, ko so slive in češplje obložene, kar ni redkost, nam ne preostaja drugega, kakor da plodove redčimo. Najprej potrgamo vse za nikrne ali od zajedavcev napadene plodove in jiih sežigamo. To delo opravljamo do zoritve, nakar ostanejo sami debeloplodni in žlahtni plodovi. Pri vestni negi in splošni oskrbi dosežejo slive in češplje povprečno starost 40 do 50 let, slabo hranjene in ne negovane pa komaj polovico te starosti. Kar prisluhnimo v naše slivnike, drevesa nam zgovorno to pripovedujejo. Pomlajevanje sliv in češpelj Kakor žlahtne hruške tako imajo tudi češplje, razen nekaj izjem, prirodno lastnost, da poganjajo vrh navpično kvišku. Ker se pri teh zvrsteh sok najmočneje kopiči v vrhu, prično postopoma pešati voditeljice, razsohe in plodne vejice prvih vencev vej, če pešanja teh drevesnih delov ne preprečimo s pomlajanjem ali obrezovanjem. Skupine sliv in češpelj z visokimi vitkimi vrhovi in golimi ali suhimi spodnjimi vejami, na katere tako pogosto naletimo, so znaki slabe nege krošnje. Pravilno negovano in pravočasno pomlajevano češpljino drevo je vse drugačno. Seveda so predčasnemu pešanju posameznih vej večkrat vzrok tudi drugi čini-telji, n. pr. pozebe, razni zajedavci, opuščeno kolobarjenje in gnojenje, preobilna rodovitnost i. dr. Da se tem nevšečnostim izognemo, moramo po potrebi vsako tretje ali četrto leto v zgodnji pomladi krošnjo razredčiti, vrh krošnje pa, ki sili v višino, kar na moč skrajšati. S postopnim skrajševanjem vrha postaja krošnja čim širša, z razredčenjem odmrlih ali iz-rodenih rodnih vejic pa čim svetlejša, kar vidno vpliva na razvoj plodov. S takim pomlajevanjem ali uravnavanjem krošnje pravo- časno okrepimo spodnje najrodo-vitnejše drevesne dele, da nam prezgodaj ne opešajo. Posebno hvaležne za tako pomlajevanje so zelo rodovitne češplje in slive. Najprimernejši čas za operativne posege in bolj zdrave plodove. Neogibno potrebno pa je, da pomlajenim slivam in češpljam vsekdar izdatno pognojimo, ker le tedaj moremo računati na zadovoljivo rast in bogato rodovitnost. Mlada drevesa poganjajo v mladosti od 1 do 1,50 m dolge voditeljice in pavoditeliice, ki jih moramo skrajševati, da ne ostanejo na njih lesna očesa od 60 cm do 1 m dolžine • /2 njih dolžine zato, tla si vzgojimo čim več plodnih vejic speča. Skrajšujemo jih za i/s do pri koščičarjih je zgodnja pomlad, od srede februarja do konca marca, t. j. v času, preden se lesni in cvetni popki napnejo. Pred vegetacijsko dobo, t. j. od decembra do srede februarja, je bolje, da ne pomlajamo, ker drevo ne more celiti dobljenih ran s svojim sokom. Spričo tega se rada pojavlja na obrezanih delih, posebno pri mlajšem drevju, nevšečna smolika. Pri pomlajanju krajšamo veje vedno tik kakega enoletnega poganjka, ki nato močno požene v les. Če bi odžagali veje na golih mestih ali pri usahlem lesnem očesu, bi dobili s tem same grde štrc-lje. Češpljino drevje namreč nima na starih vejah živih očes kakor pečkato, pri katerem požene iz vej-nih kolobarjev vse polno mladih poganjkov. Pri pomlajanju pa ne iztrebljamo samo suhih in bolehnih vej, ampak tudi pregoste zdrave ali križajoče se in na zemljo viseče veje. Vsi pomlajeni koščičarji brez izjeme neverjetno hitro oživijo in se popravijo, nakar rode vsako leto kakor v svoji mladosti debele Slive in češplje pomlajamo kakor sadno drevje v splošnem ob priliki presajanja, dalje pri redčenju pregostih nasadov ali zaradi uporabe prostora v kake druge namene. Vsa drevesa moramo skrbno iz kopati in paziti, da ne posekamo, polomimo ali potrgamo preveč korenin. Še preden pa drevo izkoplje- mo. moramo pripraviti jamo, ki potem vanjo presadimo izkopano drevo. Zemljo v njej skrbno predelamo in pognojimo, slabo odstranimo in jo nadomestimo z dobro vrtno ali njivsko zemljo. Jama mora biti dovolj široka in globoka, da korenine v njej lahko brez vsakega krivljenja razprostremo tako, kakor jih je drevo imelo na prejšnjem stalnem mestu. Zategadelj jame pri presajanju sadnega drevja nikdar niso preširoke. Krošnjo ali vrh drevesa pomladimo še pred izkopom ali pa po zopetni posaditvi, ker od tal laže presodimo, katero -\ejo moramo za pravilno pomladitev odstraniti, kakor pri na tleh ležečem drevesu. Na tleh ležeče drevo bi morali s trudom obračati, pri čemer bi nam pretila nevarnost, da polomimo korenine ali pa se nam poškodujejo končna očesa. Pri pomlajanju ne smemo biti prebojazljivi. Vrh moramo skrajšati prav do prvega ali vsaj do drugega venca vej. Voditeljice skrajšamo na polovico vseh vencev vej, iz notranjosti pa iztrebimo vse suhe in križajoče se veje. Pred posaditvijo ne smemo pozabiti obre-zati do zdravega mesa vse rralom-Ijene ali ranjene korenine. Prav tako ne smemo pozabiti preračunati višino posaditve, ker se starejše drevo spričo večje teže vse bolj usede kakor pa mlado drevesce. Po vestni posaditvi in pomladitvi bo drevo čez tri leta ponovno lepo zacvetelo in bogato obrodilo. Zemljo iz jame izkopanega drevesa vsekdar odpeljemo in zamenjamo s pregnojeno vrtno ali njivsko zemljo, s čimer poživimo ostala, slabo hranjena drevesa, ki so prej stala v gneči. Na take sloke, gole, z mahom poraščene izhirane slive In češplje naletimo, žal, le prepogosto Precepljanje. Precepljanje ni potrebno samo za izboljšanje nerodovitnih dreves ali dreves z zanikrnimi plodovi, ampak je tudi večkrat neogibno potrebno za pomlajanje opešanih dreves. Medtem ko se pri hruškah in jablanah domala vsi načini posrečijo, gredo pri češpljah in slivah te operacije malo teže. Še najbolj uspe precepljanje na podlagi enoletnega poganjka. Starejše, debelejše veje precepimo za lub ali na pol luba, mlajše, tanjše pa s spajanjem, s kopulacijo, ali skladom. Kadar se lub ne liči, t. j. koža ne loči rada od lesa. je edina možnost precepljanja v žleb, na sedlo ali v razkol. Vse koščičasto sadno drevje moramo precepljati v rani pomladi, brž ko preneha vzdržna zima, t. j. od srede februarja do konca marca, upoštevajoč podnebje posameznih sadnih okolišev. Krošnjo ali vrh pomladimo vsekdar šele pri precepitvi, in sicer odžagamo veje, ki nimajo v premeru več ko 5 cm na kraju, kjer so najbolj gladke in navzgor obrnjene. Viseče in vodoravno ležeče veje niso za precepljanje. Drevesu, ki ga nameravamo precepiti, že v jeseni dobro pognojimo. Kako se posamezni načini precepljanja sadnega drevja izvrše, je najbolje, da vnet sadjar naprosi kakega absolventa kmetijske šole ali pa še bolje kakega izkušenega .sadjarja praktika za pomoč. Pri praktičnem delu se take operacije najlaže pokažejo in tudi hitro pri-uče. Vsaka kmetijska, ali sadjarska podružnica bi obvezno morala imeti vsako leto najmanj po eno praktično vajo o precepljanju sadnega drevja na vrtovih svojih članov pod vodstvom izkušenega sadjarskega praktika inštruktorja. Jaz sem se naučil cepitve in precepitve sadnega drevja pri vnetem sadjarju in odličnem pedagogu učitelju Rudolfu Pišu v Cerknici. Oj zlati spomini mladostnih let! Za napredek našega sadjarstva bi bilo in tako mislim izredne važnosti, če bi naše ljudske in meščanske šole pri kmelijskem pouku posvetile nekaj več ur priktičnemu pouku o lepem in tako koristnem precepljanju sadnega drevja vseh vrst. Gnojenje. Kakor vsem drugim sadnim plemenom, je tudi češpljam in slivam načrtno popolno gnojenje, če hočemo dobiti zdrav in obilen pridelek, neogibno potrebno. Kar ozrimo se po naših slivnikih. Povsod tam, kjer vidimo drobčkane, rdečkasto plave in kisle plodove, majhno zelenorumeno listje, mah in lišaj na drevju, je to znak, da drevje peša, ker zemlja od saditve dalje ni bila več pognojena in obdelana. Kadar pa nam oči obsta- Pomlajena nizkodebelna češplja s ploskimi koreninami pripravljena za presaditev, t Tako pomladimo tudi dešplje in slive ob precepljanju » i nejo na lepem ravnem deblu, prikupno razraščeni krošnji z gladkim svetlorjavim lubjem, širokimi svetlozeienimi listi, izpod katerih izstopajo debeli, tako privlačni žametasto plavi mesnati plodovi, smo si takoj na jasnem, da je njih lastnik umen kmetovalec sadjar. Umen sadjar bo takoj priskočil, če mu drevje peša, na pomoč z domačimi organskimi in tudi umetnimi rudninskimi gnojili. Z njimi more zelo hitro preprečiti domala vse vzroke hirajočega drevja, ker ve, da se na neobdelani zemlji in na slabo hranjenem drevju najpogosteje pojavljajo naznanjalke bolezni in vsako-jaki sadni zajedavci. Umen sadjar ve, da krava molze pri gobcu, in da mu torej drevo na nepognojeni zemlji nikakor ne more donašati zdravih, debeloplodnih plodov. Slivam in češpljam gnojimo s hlevskim gnojem in s kompostom, v dopolnilo teh pa še s potrebnimi umetnimi gnojili. Če gnojimo z nerazredčeno gnojnico, moramo biti zelo previdni, ker je to enostransko in premočno gnojenje lahko zelo škodljivo. Umen sadjar ve, da v gnojnici ni dovolj fosforne kisline niti kalija. Zato pognoji, preden zaliva z razredčeno gnojnico, sadonosnik n. pr. na 100 kv. m najprej s 4 kg superfosfata in 4 kg 40% kalijeve soli ali 25 kg lesnega pepela. Če gnojimo s straniščnico, zmanjšamo količino superfosfata in kalijeve soli na polovico. Hlevski gnoj je nedvomno najboljši, vendar bi vsakoletno gnojenje z njim ne zadostovalo potrebam splošne prehrane sliv in češ-pelj. V hlevskem gnoju je sorazmerno malo kalija in skoraj nič apna. Zato bo umen kmetovalec sadjar gnojil tudi z umetnimi gnojili po pravilih »popolnega gnojenja«. Izmed koščičarjev je češplja za dušikova gnojila še najbolj dovzetna. To nam potrjuje dejstvo, da so češplje, ki rasejo okrog hlevov in dvorišč, kjer se po malem steka gnojnica, najrodovitnejše in njih plodovi najbolj debeli. Preobilna .gnojnica pa jim seveda več škoduje kakor koristi. Prav posebno so požrešne češplje in slive za fosforovo kislino. Povsod tam, kjer v zemlji primanjkuje fosforove kisline, plodovi prezgodaj odpadajo. Nedostajanje tega gnojila je vidno že na majhnih listih, pozneje pa na zanikrnih, ■ brezizraznih plodovih, ki nimajo po okusu svojstvene aro-me sliv in češpelj. Tudi slive in češplje, ki rasejo v peščeni zemlji, neogibno potrebujejo kalijevega gnojila. Vsekdar, kadar imajo listi spačene oblike, ki odpadajo že sredi poletja, je znak, da drevesu primanjkuje kalija. Srednje velikemu drevesu potrosimo 1 m proč od debla okrog in okrog in še preko drevesnega kolobarja naslednje količine gnojil: 50 dkg apnenega dušika ali ravno toliko žveplenokislega amonij a-ka; 30 dkg 40% ne kalijeve soli, 50 dkg Thomasove žlindre, če pa te ni, pa isto količino kostne moke ali fosfatne žlindre in 20 dkg apnenega prahu. Vsa našteta rudninska gnojila smemo zmešati šele neposredno pred uporabo, nakar jih raztrosimo in narahlo podkopljemo. Če nameravamo trositi lahkotopljivi su-perfosfat namesto Thomasove žlindre, ga trosimo šele v zgodnji pomladi, tega pa nam ni treba pod-kopavati. Zelo učinkovito gnojilo za češplje in slive je tudi mešano gnojilo Nitrofoskal I, ki sestoji iz 8% dušika, 6% fosforne kisline, 8% kalija in povprečno 35% apna. Za odraslo drevo ga potrebujemo 5 do 8 kg, za srednje odraslo 2-do 5 kg, za manjša drevesa, n. pr. v drugem ! ali tretjem letu po saditvi, pa 1 do 2 kg. Po trošenju Nitrofoskal narahlo zagrebemo, prav tako kakor zgoraj navedena gnojila. Pred svetovno vojno se je iz na- \ ših krajev izvažalo mnogo'vagonov orehovih plodov. Danes nam jih celo primanjkuje za domačo porabo, tako da jih nekateri trgovci uvažajo k nam iz Bosne. To je znamenje, da je oreh iz naših krajev skoraj popolnoma izginil. Že med svetovno vojno se je orehov les dobro prodal in so radi tega posekali skoraj vsa orehova drevesa, ki so bila količkaj sposobna za trgovino. Vsa lepa orjaška orehova drevesa, ki so krasila naše kmečke domove, so izginila. Iz gotovih ozirov je pravilno, da so odstranili orehova drevesa iz naših sadovnjakov. Senca teh dreves ie zelo škodoval;' nasadom žlahtnega drevja. Ker pa oreh ni izbirčen, najdemo na vsaki kmetiji dovolj zemlje za orehov nasad. Posebno mu ugajajo apnena tla. Višinske lege so zelo pripravne zanj. Kjer uspeva ozimna pšenica, tam Zatiranje glivičnih in živalskih zajedavcev. Ker si ne morem misliti umnega slovenskega sadjarja brez knjige »Boj sadnim škodljivcem«, ki jo je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v p., in jo je leta 1930 izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju, in brez knjige »Škropljenje sadnega drevja«, v kateri tako poljudno in podrobno razčlenjuje vse glivične in živalske sadne zajedavce Josip Priol, ravnatelj Banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, katero knjigo je založilo naše Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani letos že v drugi pomnoženi in predelani izdaji, se mi zdi nepotrebno, da bi se v tej razpravi še jaz bavil z doslednim zatiranjem teh nepridipravov. Zadnje imenovano knjigo dobi vsak sadjar pri SVD v Ljubljani, prvoimenova-no pa v vsaki večji knjigarni. S tem zaključujem svojo skromno razpravo o slivah in češpljah. Koliko sem s svojimi življenjskimi izkustvi prispeval k popolnejši sadjarski literaturi glede na važnost sliv in češpelj v slovenskem gospodarstvu, to bodo presodili naši sadjarji, naša javnost in bodočnost. Če sem s svojo besedo primaknil le en drobec k procvitu našega slovenskega sadiarstva, je moj namen, ki sem ga imel pri sestavljanju i pričujoče razprave, dosežen. še uspeva tudi oreh. Do 800 m n. m. višine ga še najdemo. Zimski mraz do 25 stop. C še prenese, pač pa mu toplo vreme januarja, februarja in marca škoduje, ker navadno takemu vremenu sledijo aprila ostri pozebi. Zato je nevarno za to drevo, če raste po dolinah, ki so odprte proti severu. Če v višjih legah ni slane takrat, ko cvete, obrodi dovolj plodu. Pri nas je mnogo takih brdovitih, proti severu zaprtih, z grmovjem in trnom obrašče-nih gmajn, ki nam ne dajo nobene koristi. Ne dajo nam stelje, še manj pa so za pašo, dočim bi oreh tam dobro uspeval. V jeseni ali tudi pozimi, če ni snega, lahko take gmajne pripravimo za orehove nasade. Izkrčiti moramo vse grmovje ter ga spraviti na kupe. Spomladi, ko se posuši, ga moramo sežgati in pepel raztrositi. V tako očiščeno zemljo posadimo orehova drevesca, katerih je danes lahko dobiti pri drevesničar-jih. Kdor ne zmore denarja za nakup drevesc, si jih lahko sam vzgoji. V jeseni si moramo preskrbeti orehove plodove od tanko lupinastih orehov, ki se danes lažje in dražje prodajo. Čez zimo spravimo te suhe orehe v zaboje, in sicer natrosimo na dno zaboja par centimetrov na debelo primerno vlažnega peska, na njega plast orehov in to izmenjavanje plasti nadaljujemo, dokler ni zaboj poln. Končno pokrijemo orehe s plastjo peska in zaboj zabijemo. Paziti moramo, da ne pridejo do orehov miši ali podgane. Aprila s količi označimo mesta, kjer bomo sadili. Najmanj 6 m narazen vsadimo 2 oreha skupaj, obrnjena s šilastim koncem proti severu. Pozneje slabot-nejšo rastlino odstranimo. Tako nam zrastejo zelo lepa zdrava drevesa. Priporočljivo je, da te rastline prva leta vsaj dvakrat na leto okopljemo, odstranimo vse druge rastline in ovire, da se tako orehi nemoteno razvijajo. Tak oreh začne navadno že po 10. letu roditi ter doseže debelino do 30 cm. Ko pa postane nasad pregost, ker se orehova krona razraste, izkopljemo vsako drugo drevo. S tem nasad razredčimo, les lahko prodamo in imamo tako že prvi dohodek. S posajanjem dosedaj nerentabilne zemlje z orehi, si izboljšamo posestvo, imamo vsako leto dovolj listja za steljo, prodamo orehov plod in ima naš poznejši rod lep dohodek s prodajo orehovega lesa. Priporočamo, da vsak prostorček izkoristimo in posadimo z orehi. Pri sajenju seveda poprej dobro premislimo, kje ga sadimo, da nam pozneje ne bo delal škode, ali zavzemal prostor, ki bi ga z drugim nasadom mogli bolj rentabilno izkoristiti. VincAStvo. Zakaj vinu duh in okus po žveplu? Ine. Screc Egon Čestokrat se v vinarstvu dogaja, da dobi vino okus in duh po žveplu. Da spoznamo pravi vzrok napaki, je treba razločevati duh po žveplovem dvokisu (žveplovi soki-slini), to je po plinu, ki se razvija iz gorečega žvepla in po njem nastalih spojin, od duha po žveplovem vodiku, ki spominja na duh Sadite več orehov! Ž. C. Kmetovalec' Stran Ž3t. gnilih jajc ali drugih gnijočih beljakovin. Duh po žveplenem dvokisu dobi vino tedaj, če smo vino oziroma soT de, v katere smo vino pretočili, prehudo zažveplali. Žveplov dvo-kis daje vinu oster, trd, surov okus in duh, ki spominja na duh gorečega žvepla. Močno, sveže žveplano vino v večji meri zaužito, povzroča glavobol ali celo bljuvanje in je torej zdravju škodljivo, ter daje neveščaku povod do mnenja, da je vino skvarjeno ali ponarejeno. Vemo pa dobro, da je v umnem kletarstvu raba žvepla neobhodno potrebna, pač pa se moramo izogibati nesmislnega in nepotrebnega žveplanja. Držati se je pač starega in vedno dobrega pregovora: vsega z mero! V praksi razlikujemo: zmerno, srednje in močno žveplanje vina. Navadno izvršujemo le prvo ali drugo, tretje pa le izjemoma, ako vino zboli. Zmerno zažveplamo vino tedaj, če zažgemo eno tanko azbestno trščico žvepla, ki tehta kake 4 do 5 g na 3 hI vina, oziroma eno debelo trščico žvepla, ki tehta 20 do 30 g na 10 do 12 hI vina. Srednje žveplamo, če porabimo 1 tanko trščico, žvepla na 2 hI, oziroma eno debelo na 7 do 8 hI, močno zažveplamo, ako zažgemo eno tanko trščico na 1 hI, oziroma eno debelo na 5 hI vina. Za žveplanje vina se priporoča vedno raba tankih azbestnih trščic, ki zgorijo in pri gorenju razvijajo res žveplov dvo-kis, ne pa tudi drugejspojine ali oblike žvepla. Za žveplanje obolelih, zlasti rja-večih vin, rabimo namesto žvepla lahko tudi natrijev bisulfit. Vsako zažveplano vino mora ležati nekaj časa v miru, preden ga spravimo v promet. Čim bolj vino zažveplamo, tem dlje mora počivati, da izgine iz njega duh po žveplovem dvokisu, oziroma, da se spremeni žveplov dvokis v njem v drugo neškodljivo obliko. V starem in močnem vinu se to vrši hitreje kot v mladem in šibkem vinu. Če smo vino preveč zažveplali, ali smo dobili v roke vino, ki je preveč žveplano, moramo gledati, da preobilo žve-plove sokisline spravimo iz njega. To se zgodi z večkratnim močnim pretakanjem in zračenjem vina. Vino se prezrači, če teče v tankih curkih v podstavljen škaf ali kadico. V to svrho pritrdimo na pipo po-cinjen škropilnik, kakor ga rabimo pri vrtnih škropilnih posodah, ali I pa vino v škafu krepko mešamo z obeljeno brezovo metlico. Druga radi uporabe žvepla v kletarstvu nastala vinska napaka obstaja v tem, da dobi vino neprijeten, surov okus po žveplovi starini. Ta okus dobi vino radi ponovnega močnega žveplanja, najrajši pa ga naleze iz motčno in dalje časa zažveplanih praznih sodov. Da ohranimo prazne sode pred plesni-jo, ali pa da ne zatohnejo, jih moramo žveplati. Žveplov dvokis pa se spreminja v sodih s pomočjo zraka in vlage polagoma v žveplo-vo kislino, ki jo les vsrka. Kadar tak sod napolnimo z vinom, izluži iz dog žveplovo kislino. Žveplova kislina se spoji v vinu s kalijem vinskega kamna na kalijev sulfat, ki daje vinu neprijeten okus po žvepleni starini. Da to preprečimo, moramo prazne sode, preden jih zopet uporabimo za vino, vselej dobro izmiti. Če sod ni bil dalj časa, to je nad pol leta rabljen, a medtem večkrat žveplan, moramo žve-pleno kislino iz njega izlužiti prej, preden vanj napolnimo vina. V to svrho ga napolnimo z vodo, kateri dodamo nekaj sode. Tako namakamo sod 8 do 14 dni. Če sod dolgo ni bil (1 do 2 leti) rabljen, ga nato i še zakuhamo z vrelim 1—2%> sodnim lugom (1—2 kg navadne sode na 100 1 vrele vode) in ga potem še z mrzlo vodo s pomočjo verige ali krtače dobro pomijemo. Okus po žveplovi starini se iz vina ne da iz-lahka odstraniti. Najboljše je, da vino s takim okusom režemo z mladim rezkim vinom. Duh po žveplovem vodiku ali po gnilih jajcih, je še bolj neprijeten nego duh po žveplovem dvokisu in povzroča tudi glavobol in bljuvanje. Žveplov vodik se razvije v vinu le takrat, če mošt ali vino kipi v posodi, kjer se nahaja nekaj žvepla. Pri kipenju odtegujejo namreč kvasne ali kipelne glivice, ki spreminjajo sladkor v alkohol in v ogljikovo kislino CO2 vodo, ki se nahaja v moštu ali vinu. Ker pa je voda spojina kisika z vodikom, se vodik radi tega sprosti. Če pa pri tem najde v moštu ali vinu žveplo, se spoji z njim v žveplov vodik, to je plin, ki po svojem neprijetnem duhu spominja na duh gnilih jajc, v katerih se tudi v resnici nahaja. Žveplo pride lahko na razne načine v mošt ali v vino. Najčešče se dogaja, če smo grozdje proti plesno-bi (oidiju) žveplali ne dolgo pred trgatvijo. Če je bilo vreme suho in če ni dež do trgatve žveplene moke opral, pride ta s tropinami vred v j mošt in pri kipenju se potem na popisani način pretvarja v žveplov vodik. Enako se zgodi, če mošt kipi v posodi, ki je bila prej prazna in neprevidno žveplana, namreč tako, da je pri žveplanju vanjo goreče žveplo kapljalo in tam ugasnilo. Če žveplamo sode, preden jih polnimo z vinom in če pri tem žveplo slabo gori, se deloma sublimira, to je, namesto da bi zgorelo, deloma samo izhlapeva in se vseda na do-ge liki fin prah. Tako nepopolno goreče žveplo razvija pri gorenju bel dim. Navadno gorijo na ta način debele žveplene trščice. Zato -rabimo za žveplanje vina rajši tanke, azbestne trščice žvepla, ki hitro pogorijo, in še te sežigamo v sodu posamezno, ne pa vse hkrati. Tudi iz zemlje more priti žveplo v mošt in v vino, posebno če trte rastejo v zelo gnojni ali na žveplu bogati zemlji. Ker je žveplovodik ja-ko nestanoviten, se da prav lahko in popolnoma odpraviti iz vina. Kdor opazi, da mošt med kipenjem ali po kipenju dobiva duh po žve-plovodiku, ta naj takoj po presta-nem burnem kipenju, kadar so se drože iz večjega polegle, vino pretoči, kajti čim dalje bo vino na drožeh ležalo, tem bolj bo smrdelo. Pretakanje naj se vrši zopet na spredaj popisani način, tako da se mlado vino dobro prezrači. Na zraku se namreč žveplovodik s pomočjo kisika iz zraka spreminja zopet v vodo, žveplo pa se pri tem oprosti ter poleže na dno soda. To pospešimo še bolj, če vino obenem še zažveplamo. Ko se vino očisti, torej čez kake tri tedne po prvem pretakanju, moramo zopet na zgoraj popisani način vino pretočiti, in sicer zopet v zažveplan sod. Žve-plena sokislina se v tem primeru spoji z žveplovodikom in da vodo ter prosto žveplo, ki se v obliki finega belega prahu poleže na doge. Predno vino prične dokipevati, torej proti spomladi, ga je treba seveda vnovič pretočiti, ker bi se drugače lahko zgodilo, da bi se že izločeno žveplo pri dokipevanju zopet izpremenilo v žveplovodik. Dobro je imeti bakren lij in skozi njega pretakati vino. Baker vleče žveplovodik nase ter daje z njim in z vodo v vinu žvepleno-kisli baker, to je modro galico. Bakren lij se torej pri vinu kmalu prevleče s plastjo modre galice, zato ga je treba med pretakanjem večkrat dobro odrgniti in v vodi oprati. Z večkratnim pretakanjem na prej popisani način, kakor tudi z žveplanjem posode, kamor smo smrdeče vino pretočili in z rabo bakrenega lija, se duh po žveplo-vodiku kmalu in popolnoma odpra- vi iz vina. Vino, ki je imelo to napako, se navadno potem še rajši čisti in je še bolj stanovitno, kakor marsikatero drugo. živitvoreja. Tri leta obstoja »Samopomoči" za zavarovanje goveje živine proti nezgodam v Trbovljah. Vet. R. Deu Te dni smo imeli občni zbor naše »Samopomoči« ter hočemo podati kratko poročilo o našem delu v nadi, da bodo tudi drugje še poskusili s tem načinom zavarovanja, ker je pri nas praksa pokazala, da imajo take »Samopomoči« življenjsko moč. Pravila in nasvete smo pa priobčili v »Kmetovalcu« že leta 1938 in 1939. Sedaj je vpisanih 162 posestnikov s 530 zavarovanimi glavami goveje živine. To število bi se vsekakor moralo še pomnožiti, posebno sedaj, ko je živina dražja, ter bi se tako količnik znižal. Do sedaj je bilo 24 nezgodnih primerov in se je prizadetim izplačalo skupno Din 24.215. Rezervni fond pa hrani 884 din. Trije primeri se niso izplačali, ker se dotični po- sestniki niso držali pravilnika. Postopati se mora vedno strogo po pravilniku,' ne oziraje se na nikogar, da se ne uvedejo načelne napake, katere bi se pozneje maščevale, če že ne bi ogrožale obstoja »Samopomoči«. Duša tega združenja je naš marljivi tajnik in obenem blagajnik, ki vodi vse posle v vzornem redu, čeprav je že drugič poklican k vojakom. Izvolili smo si še mlajšega tajnika, ki se bo polagoma vpeljal v vse poslovanje. To naše poročilo naj bo apel za složno kmečko delo po naših občinah tudi v itej panogi. Ravno sedaj jfe potrebno bolj kakor kdaj koli poprej, da se kmečke vrste strnejo v idealnem stremljenju po-i magati svojemu bližnjemu v ne-; zgodi. Krmi pravilno! Ins. Bajec V. Poleti mnogi krmijo mlečne krave z zeleno krmo do sitega, brez ozira, kakšna je ta krma. To je zapravljanje krme in posebno beljakovin. Pri takem zapravljanju rabimo za proizvodnjo hrane prevelike površine, ali pa nam potem krme pozimi primanjkuje. Kravo krmiti z mešanico inkarnatke in trave do sitega ima samo tedaj smisel, če je krava sposobna, da doji dnevno 20—24 1. Če pa ne doji dnevno več kot 15 1 mleka, zadostuje že 35 kg te krme. Pri mlečnosti 10 1 na dan zadostuje 30 kg poleg slame za napolnitev vampa. Pri mladi lucerni in mešanici graha in gorčice moramo razlikovati med vsebino škrobnih vrednot in količino beljakovin. Po doljnji tabeli obrok od 60 kg mlade lucerne vsebuje sicer beljakovin za 20 litrov mleka, škrobne vrednote pa omogočajo samo 10 1 proizvodnje. Krmljenje samo z'mlado lucerno je torej zapravljanje beljakovin. Čeprav ima krava sposobnost dajanja 20 1 mleka dnevno, bo radi premale vsebine ogljikovih hidratov in masti (škrobne vrednote) izkoristila le del beljakovin in proizvela samo 10 1 mleka, polovica beljakovin pa ostane neizrabljena in jo žival izloči v blatu. Da preprečimo te izgube, TABELA I. bomo hranili s 35 kg mlade lucerne, da tako zadostimo potrebi po beljakovinah za proizvodnjo 10 do 12 1 mleka, a dodali bomo še slame in raznega žitnega zrnja, ki vsebuje več škrobnih vrednot, da tudi to potrebo dovoljno pokrijemo. Na ta način prihranimo mnogo zelene krme, katero posušimo ali okisamo in prihranimo za zimo. V naslednji tabeli je nekaj primerov, koliko pokrmimo na dan in koliko mleka lahko pričakujemo od razne krme. (tais. i.) Kot je znano, ugotovimo potrebni krmni obrok živalim, če upoštevamo, koliko škrobnih vrednot in prebavnih beljakovin hrana vsebuje (glej »Kmetovalec št. 12, 1939). Izračunamo n. pr., kako bi morali krmiti kravo, ki doji 10 1 mleka. Na razpolago imamo zelo dobro seno, peso, silažo (gorčica+rž) in ovseno slamo. Krava teže 500 kg rabi v vzdržni hrani 30 dkg prebav Ijivih beljakovin in 300 dkg škrobnih vrednot. Za tvorbo mleka moramo vzdržni.hrani še dodati 5 dkg beljakovin in 25 dkg škrobnih vrednot za vsak 1 mleka. Za 10 1 torej 50 dkg beljakovin in 250 dkg škrobnih vrednot. Da bo krava dojila 10 1 mleka, mora dobiti torej hrano, v kateri bo skupno 80 dkg beljakovin in 550 dkg škrobnih vrednot. Ko smo ugotovili, koliko mora skupaj vsebovati hrana raznih hranljivih sestavin, sestavimo po podatkih o hranljivi vrednosti razne hrane obrok. Tako bomo prej omenjeno različno hrano sledeče kombinirali: (tab? ii.) Računi se torej ujemajo. To preračunavanje ni težko, toda le redki tako postopajo. Da bi bili takšni računi čim bolj pregledni in razumljivi, je prof. dr. H. Biinger v Kielu Razvojna doba Dnevno lahko na lOMkg žive teže požrejo krave Odgovarja dnevni mlečnosti KRMA po vsebini beljakovin po škrob ni vrednosti Črna detelja.....' ■. v popju 100 25 - - 28 Črna detelja...... y zač. cveta 85 '20 - - 24 Črna detelfa ....... v polnem cvetu 55 — 60 10 - - 12 Inkarnatke in italijanska ljuljka ........ srednja rast 90 20 - - 24 Rž in kosmata grašica . . mlada 70 10 - - 14 Inkarnatka. ...... v cvetju 80 16 - -18 pred cvetjem 60 . . 20 10 Mešanica graha in graŠice zelena 50 10 — 12 4-5 najboljša 90 30 - - 35 dobra 80 20 - 25 starejša 60 10 - - 11 tabela II. 1 kg vsebuje Skupaj KRMA beljakovin . škrob. vred. beljakovin škrob. vred. dkg . dkg . dkg .dkg 5 kg zelo dobrega sena . •7' . • 40 35.0 200 17 kg pese ...... . 0.5 8 8.5 136 15 kg silaže (grašica iti rž) 2.2 ' ,8 ' ■33.0 120 5 kg ovsene slame ... 1 '•. 18 5.0' 90 • Skupaj. . . 81.5 546 Za 10 1 mleka rabimo . . 80 -'. 85 500 — 550 predložil drug način izračunavanja krmnih obrokov. Nas ne interesi-ra toliko, koliko vsebuje neka krma beljakovin in koliko škrobnih vrednot, temveč želimo vedeti, koliko mleka dobimo od te krme. Ker pa vemo, da rabimo za 1 kg mleka 5 dkg beljakovin in 25 dkg škrobnih vrednot, lahko ugotovimo tabela III. isti rezultat kot pri preračunavanju na beljakovine in škrobne vrednote. Ta način je bolj jasen in praktiku več pove, ker si lažje predstavljamo, če takoj zvemo, da daje 1 kg zelo dobrega sena s svojimi beljakovinami 1.4 1 mleka in s škrobnimi vrednotami 1.6 1 mleka, t j. praktično 1.5 1 mleka. Prihrani- Ta krmiva dajejo Vsak kg hrane proizvodi 1 mleka Skupno .1 mleka Z beljakovinami s škrobnimi vrednostmi z beljakovinami s škrobnimi vrednostmi 5 kg zelo dobrega sena . 1.4 1.6 7.0 8.0 17 kg pese . .. •• . . . 0.1 0.32. 1.7. 5.4 15 kg silaže (grašica in rž) 0.44 0.32 6.6 4.8. 5 kg ovsene slame : . . 0.2 ' 0.7 1.0 ' ' 3.5 •' Skupaj . . . 16.3 .. 21.7 za vsako hrano, koliko mleka moremo z njo proizvesti. To storimo tako, da delimo količino beljakovin in škrobnih vrednot, ki jih ima neko krmilo s 5, oziroma 25. Izračunane številke pokažejo, koliko 1 mleka dobimo iz beljakovin in iz škrobnih vrednot 1 kg razpoložljive krme. Te številke imenuje prof. Biinger mlečne vrednote. Takšno tabelo za izračunavanje »mlečne vrednote si lahko vsak sam napravi. Samo ob sebi se razume, da moramo vzeti v obzir tudi vzdržno hrano. Ker mora ta vsebovati 30 dkg beljakovin in 300 dkg škrobnih vrednot, lahko rečemo, da zadostuje v beljakovinah za 6 1 mleka in v škrobnih vrednotah za 12 1 mleka. Če torej hočemo; da,nam bo dala krava 10 1 mleka, mora biti v skupni krmi beljakovin za 6+101 kar da 16 1 mleka in škrobnih vrednot za 12+10 1^=22 1 mleka. Naredimo poskus, če je naš primer točen tudi pri računanju po mlečnih vrednotah. (TAB.' iii.) Krma nudi z beljakovinami za okroglo 16 1 mleka, s škrobnimi vrednotami pa 22 1 mleka, torej to-' liko kot rabimo. Računanje z mlečnimi vrednotami nam daje torej mo si delo pri izračunavanju potrebe živali po beljakovinah in škrobnih vrednotah in iskanje po. tabelah, ker ne računamo s hranilnimi ■snovmi, temveč takoj z litri mleka, namreč z dejansko Vrednostjo pri proizvodnji mleka, v kateri je že uračunana tudi vzdržna hrana. — Vedno pa moramo skrbeti tudi za suho snov, ki jo rabijo prežvekovalci za napolnitev želodca. Pri dojenju 10 1 mleka rabi krava 12—14 kg suhe snovi. V naslednji tabeli je nekoliko primerov, kolika je mlečna vrednota nekaterih krmil, ki smo jo izračunali kot opisano. Količine prebavljivih beljakovin in škrobnih vrednot, katerim moramo zadostiti, najdemo v tabeli »Kmetovalca« št. 12, letnik 1939. ' daje 1 mleka : vsebino *** 0.5 0.4 0.4 i kg KRMILA sladka trava v cvetju 0.2 paša 0.3 črna detelja, zelo mlada 0.4 inkarnatka v cvetu 0,3 0.35 lucerna pred cvetom 0.4 0.4 zelena koruza 0.1 0.35 silaža: zelena koruza 0.08 0.35 zelena krma z metuljnicami 0.4 0.4 zelena krma brez met. 0.3 0.4 seno: dobro 0.7 0.7 slabo 0.5 0.7 otava dobra 1.1 1.4 detelja izvrstna 1.4 1.4 lucerna v cvetju 1.2 0.85 slama: ječmen, ozimna 0.1 0.4 ovsena 0.2 0.7 pšeničm. 0.1 0.4 pesa 0.08 0.3 oves . 1.6 2.2 ječmen 1.0 3.0 pšenični otrobi 2.3 1.6 bučne tropi ne 5.7 3.4 sončnične tropine 4.2 1.5 J^ui/eve/a. Važnost rudninskih snovi Ing. Po rezultatih znanstvenih poskusov, ki so jih delali na Danskem s tisoči prašičev, je ugotovljeno, da je nepravilna prehrana in predvsem pomanjkanje rudninskih snovi in vitaminov vzrok mnogim boleznim in nepravilnemu razvoju. Taka nepravilna krma povzroči pomanjkanje hemoglobina v krvi, t. j. rdečih krvnih telesc, ki vsebujejo železo, potrebno pri oksidaciji. Povprečno je količina hemoglobina v krvi pra-sca pri rojstvu 61%, nato naglo pada in znaša v 11—12. dnevu le še 36°/»- Nato zopet količina hemoglobina hitro raste na 60—70% in tudi več, kar pa je odvisno od krmljenja. in vitaminov pri prašičih. B. V. Kako vpliva količina hemoglobina na zdravje in rast prašičev? Pomanjkanje hemoglobina povzroča slabotnost pujskov z zmanjšano odpornostjo proti vsem boleznim, nedovoljno ješčnost in vpliva neugodno na prirast teže. Če je bilo pri imenovanih poskusih v krvi 14 dni starega prasca samo 12% hemoglobina, je znašala umrljivost tega gnezda 36%. Povprečna teža 8 tednov starih prascev je znašala 12.3 kg. Pri količini 20—29% hemoglobina ( pri ravno tako. 14 .dni starih prascih!) je umrljivost dosegla samo 6.9%, povprečna teža pa 15.6 kg. Ako je kri vsebovala 60—69% hemoglobina, ni bilo več smrtnih primerov in povprečna teža je dosegla 19 kg. Tudi pri starejših prašičih se pokaže vpliv količine hemoglobina. Od prašičev, ki so imeli z 8 tedni 30-40% hemoglobina( t. j. zelo malo), so morali izločiti okrog 70% kot slabe izkoriščevalce hrane. Pri količini 60—70% so morali izločiti 25% in šele pri količini 80 odstotkov (starost 8 tednov!) so se lahko vsi prašiči zadržali kot dobre plemenske in pitovne živali. To so prašiči, ki najbolj hitro rasejo in s takimi imamo najmanj stroškov in skrbi. Kako vplivamo na količino hemoglobina? Kot je bilo že omenjeno, je količina hemoglobina odvisna od pravilnega hranjenja z rudninskimi snovmi in vitamini. Nepotrebno je kupovanje raznih preparatov in praškov, ker je teh snovi zadostno in bolj poceni v doma pridelani krmi. Samo nekatere rudninske snovi moramo včasih dokupiti, kar pa ne stane mnogo. Odvisno je pa to od kakovosti krme. Kar se tiče preskrbe rudninskih snovi, so poskusi pokazali sledeče. Če krepki krmi iz žitnih zrn niso bile primešane rudninske snovi, je bil prirastek težine pitovnega prašiča 422 g, in to pri porabi 4.35 krmnih edinic za 1 kg prirastka. (Ena krmna, edinica odgovarja 1 kg ječmena). Če so dodali žitni krepki krmi 3% mešanice rudninskih snovi (80% krede + 20% kuhinjske soli) je bil srednji dnevni prirastek težine 610 g pri porabi 3.74 krmnih edinic. Čim hitreje prašiči rastejo in čim več se pokrmi žita, ki vse- iu/ino&cbiGvULstvo. Nemški veterinarski časopisi so poročali v zadnjih dveh letih, posebno pa letos vedno bolj pogosto, o neki novi, popreje samo v bivši Čehoslovaški vladajoči svinjski nalezljivi bolezni. Glavni znak te bolezni je nenadna pojava popolne ohromelosti. Češki veterinarski strokovnjaki so to bolezen prašičev preiskali vsestransko, v toku zadnjih 10 let in jo nazvali z latinskim imenom Mennigo-encephalo-yelitis non purulenta enzootica suum, ali jičinsko bolezen, ker se je v okolici Jičina prvič poiavila. Ta bolezen se je čez teritorij bivše Avstrije prenesla tudi v naše kraje, tako ob severni meji pri Mariboru in Celju, pojavila pa se je tu- buje mnogo fosfora, temveč moramo dodati kalcija (apna) kot rudninsko snov. Če krmimo mnogo krompirja in pese, tedaj moramo povečati količino fosfornih snovi. Če dajemo mnogo zelene krme, lahko zmanjšamo dodatek rudninskih snovi. Malim pujskom se priporoča hraniti železo (Fe), kar si lahko doma sami pripravimo. V 1 1 vode raztopimo 25 g železne galice (Fe2 S04) in od te 2.5% raztopine damo pujsku dnevno 1 čajno žlico in sicer od 1. do 8. tedna starosti. Čim imajo prasci dostop do zemlje, pepela, oglja in si. jim galice ni treba več dajati. S številnimi poskusi je bilo dokazano, da je bila umrljivost pri prascih, ki niso dobivali železa, trikrat večja kot pri onih, ki niso trpeli pomanjkanja na železu. Povprečna teža prvih je bila 98 kg, če so pa dobivali železo, 126 kg. Poleg rudninskih snovi so potrebni tudi vitamini. Pri danskih poskusih so ugotovili, da je bil dnevni prirast težine pri prascih, ki so dobivali malo vitaminov, 417 g, pri ostalih pa 608 g. Če so prašiči dobivali premalo vitaminov, so za vsak kg prirastka potrebovali skoro pol kg več hrane kot oni z vitaminsko hrano. V praksi dajemo vitamine z zeleno krmo, peso, dobrim senom, krmilnim ohrovtom, s korenjem, silažo. Hrane ne kuhati, ker uničimo vitamine! Čim raznovrst-nejša je hrana, tem bolj smo sigurni, da dobe prašiči dovolj vitaminov. Odlična hrana je obrano mleko in sirotka. Vedno moramo skrbeti za mnogo gibanja na prostem. di v okolici Rakeka, Kočevja in Novega mesta. V Nemčiji se je ta bolezen tudi precej razpasla in po podatkih o okuženih dvorcih izhaja, da je svinjska nalezljiva ohromelost v močnem porastu in 4 krat bolj razširjena kot svinjska kuga. Naš bakteriološki zavod v Ljubljani je preiskal telesne dele takšnega za ohromelostjo poginjenega prašiča, ter na mesu ni našel ni-kakšnih sprememb in tudi kemijska preiskava vsebine želodca ni dala nobenih sumljivih rezultatov. Ohromelost nastopi nenadno in že po nekaj dneh konča smrtno. Telesna temoeratura ie le malo povečana, 38.8° do 40° C. Včasih nastopijo v početku bolezni krči nog. Na pritisk z roko se vidi, da to povzroča živali bolečine in za to se tudi ne more dvigniti na noge. Želodec je nabito poln, kljub večdnevnemu popolnemu stradanju. Bolezen povzroča neki neznani virus in proti njej še nimamo uspešnega zdravila na razpolago. Da pa se bolezen ne bi dalje širila, potrebni so isti veterinarsko policijski ukrepi, kakor pri svinjski kugi. Takoj, ko se bolezen pojavi, je potrebno obolelo žival oddeliti od drugih in napraviti prijavo sreske-mu živinozdravniku, ki bo potem dal navodila glede daljnjega postopanja in preprečevanja, da bi ne obolele še druge svinje. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da meso obolelih živali, ako se pravočasno zakoljejo, radi bolezni ne postane neužitno. Za to meso velja isto kot pri svinjski kugi t. j. kuhanje mesa v vodi ali vodni pari. Če&ečaMfctfo. Čebele in rdeča detelja. M. S. Star čebelar iz ribniške okolice mi je še pred leti, ko sem ga mimogrede vprašal, ali dobe čebele kaj medu na rdeči detelji, odgovoril: »Veš, to je tako: kadar čebele plešejo po deteljnem cvetju, kot bi igrale na orglice, tedaj ne smeš upati na med in tudi ne na veliko deteljnega semena; kadar pa se na vsakem cvetu dolgo mude, tedaj bo gotovo vsaj detelja dobro obrodila, če že medu ne bo.« Teh besed sem se spomnil zadnjič, ko sem bral prjezanimivi članek o vprašanju, kako zvečamo lahko sami obisk čebel na cvetju rdeče detelje z namenom, da bi pridelali čim več deteljnega semena. In prav te besede starega kmečkega očanca najdejo potrdilo v modernih raziskav anjih: le tista detelja, ki jo ob-letujejo čebele, bo dala dosti semena. Zanimivo razpravo o tem je prinesla publikacija Znanstvenega poskusnega čebelarskega zavoda Narodnega komisariata za poljedelstvo v SSSR izpod peresa Aleks. Tod. Gubina iz Moskve. V Rusiji niso tega vprašanja reševali morda zaradi večjega pridelka medu, kajti tam je dovolj drugih in boljših medečih rastlin, ampak zato, da bi povišali pridelek deteljnega semena. Nevarna kužna bolezen pri svinjah. Zavod je delal poskuse z različnimi čebelnimi rasami in je dognal, da so za oprašitev detelje prav tako dobre severne temnejše čebele (s sorazmerno krajšimi jezički) kakor južne svetlejše (s sorazmerno daljšimi jezički). Z večjim letenjem čebel na deteljo so zvišali pridelek deteljnega semena (od prejšnjega enega centa na hektar) na dva do tri cente, ob posebnih prilikah tudi na pet do sedem centov na hektar. Na spodnji razpredelnici je s poskusi dokazano, kako se zviša pridelek deteljnega semena, če deteljo obiskujejo čebele: Oblast Število panjev Na 1 ha pridelali semena Moskovska oblast . . . brez čebel 40 kg ' Pomož. pos. čebel zav. 120 panjev 570 kg Marijska ob ast .... 150 pa jev 700 kg Pomen in korist čebel pri opraši-tvi deteljnega cvetja sta s tem jasno vidna. Ker pa čebele raje letajo na druge, bolj medeče rastline, kot pa na rdečo deteljo, je seveda treba za 50 hektarov deteljnega posevka kar 100 do 120 panjev čebel. Da bi zadostovalo za isto površino rdeče detelje manj panjev čebel, so se lotili novih poskusov, ki so pokazali, da je mogoče čebele tako priučiti, da prenehajo letati na druge medeče rastline in gredo na pašo le na deteljo. V praksi postopajo takole: panju s čebelami, ki bi jih radi navadili, da bi letele le na rdečo deteljo, dajejo vsak dan, dokler detelja cvete, po 100 do 200 gramov sladkorne raztopine, ki diši po deteljnem cvetju. Za deset čebeljih družin je torej treba dnevno 1 kg take raztopine. Pripravijo jo pa takole: enemu kg sladkorja prilijejo 1 1 vrele vode. Ko se raztopina ohladi, ji dodajo pest svežih deteljnih cvetov (cvetne vence brez cvetnih čaš!). V poldrugi do dveh urah se navzame raztopina prijetnega duha deteljnega cvetja in je pripravljena za pokladanje čebelam. Najbolje je, če jo pokladamo čebelam podnevi, t. j. ves čas, ko detelja cvete. Seveda pa bo tak postopek uspel le, če ni ob istem času nobene druge in za čebele mami j i-vejše paše. V. primeru pa, kadar imajo čebele ob času cvetenja detelje še kako drugo in boljšo pašo, je treba postopati drugače. Najprej jih moramo odvaditi, da bi letele na druge cvetice. To dosežemo na ta način, da jih zapremo za dva dni, tako da ne morejo izletavati. Seveda jim moramo v tem primeru pustiti dovolj duška, da dobe dovolj zraka in jih, če je sončno in vroče, postaviti v senco ali v klet. Dobro moramo paziti, da se nam ne za-duše. Če jih za dva dni tako zapremo, izgube čebele svoj karakteristični »refleks« za iskanje drugih medečih rastlin in dobe »refleks« po duhu deteljnega cvetja — seveda če smo jih krmili z zgoraj navedeno raztopino, ki ima duh po deteljnem cvetju. Ko jim čez dva dni odpremo žrela, zlete takoj na deteljo. S poskusi, ki so jih delali 1. 1936, so dognali, da se da čebele naravnost priučiti (če hočete: zdresirati) na to, da obiskujejo le ene vrste cvetja. Dognanja raziskovalcev Rozo-va in Saharova, ki sta navadila rumene (kavkaške) čebele, da so obletavale le rdečo deteljo, in črne (severne), da so istočasno obletavale le vresje, nam dajejo možnost, da naravnost čebelar lahko določa, na katero cvetje naj lete njegove čebele in da on sam ureja opraše-valno delavnost svojih čebel in tako n. pr. zvišuje pridelek semena rdeče detelje. Skratka, izvršeni in uspeli zgoraj navedeni poskusi z rumenimi in črnimi čebelami so nas poučili, kako moremo svobodno urejati njihovo delo. Zanimivi so tudi sledeči poskusi iz istega leta: 30. julija 1936 so določili dve skupini panjev čebel. V prvi skupini so bile rumene (kavkaške) čebele, v drugi pa temne (severne) čebele. Rumenim čebelam so pokladali sladkorno raztopino z duhom po rdeči detelji, črnim čebelam pa enako raztopino z duhom po vresju. Opazovanja so dokazala, da so samo rumene čebele nabirale na detelji, a črne le na vresju. 3. avgusta 1936 so z istimi čebelami napravili ponoven poskus, samo s to razliko, da so rumene čebele krmili z raztopino, ki je imela duh po vresju, a črne z raztopino, ki je dišala po rdeči detelji. Kaj se je pokazalo? Sedaj so samo rumene čebele brale po vresju in samo črne po rdeči detelji. Po njihovi želji so torej 30. julija rumene čebele letele le na rdečo deteljo, a črne na vresje, in 3. avgusta so prisilili iste čebele, da so delale obratno: zdaj so obiskovale deteljo črne čebele in vresje rumene čebele. Te poskuse so potem v Rusiji iz- j vršili v najširšem obsegu, tako v ! kolhozih kakor sovhozih leningrajske, moskovske, ivanovske, sverd-lovske, kalininske, zapadne, kur-ske, voronježke, kirovske in gor-kovske oblasti; dalje v baškirski, tatarski, beloruski in ukrajinski republiki. Povsod se je pokazalo, da se obisk čebel na rdeči detelji z navajanjem (dresuro) zveča približno za štirinajstkrat. Statistike, ki navajajo uspehe za vsako zgoraj navedeno oblast posebej, tu ne bom navajal, ker je preobširna, čeprav zanimiva. Z navajanjem (dresuro) čebel pa niso dosegli samo največje opraši-tve deteljnega cvetja in s tem zvišali pridelek deteljnega semena, ampak tudi to, da jim je po vsem tem treba namesto 100 do 120 panjev na 50 hektarov deteljnega posevka danfes le 10 do 20 panjev. Na ta način moremo torej z istim številom panjev čebel kot prej (100 do 120) oprašiti 10 do 14-krat večjo površino detelje. Zato pa imamo možnost, da tiste čebele, ki smo jih prihranili (namesto prejšnjih 100 do 120 panjev čebel za 50 ha posevka, je potrebno sedaj le 10 do 20 panjev čebel!), t. j. 100 do 110 panjev izkoristimo za pašo na drugih bolj medečih rastlinah. Seveda moramo čebele, ki jih hočemo navaditi na obletavanje detelje, postavi v bližino pašišča. Najboljši uspehi so, kot vemo, če stoje panji v neposredni bližini detelje ali pa v detelji sami. V čebelarskem zavodu so dognali, da se že pri oddaljenosti čebel za 1.5 km od detelje obisk čebel zmanjša za 60% in je pri oddaljenosti 2.7 km enak ničli. S poskusi so dokazali, da moremo čebele prenašati tudi na majhne razdalje, n. pr. 700 m, če na gosto pokrijemo panje z vejami, ali pa če jih prej zapremo za dva dni. Stroški, ki jih imamo s krmljenjem čebel z dišečo raztopino, so sorazmerno majhni. Pri vsakodnevnem krmljenju ob času cvetenja detelje, t. j. pribl. 30 dni in dodajanju po 50 gramov sladkorja dnevno na panj znaša količina po-krmljenega sladkorja za 10 panjev skupno 15 kg. Res, da moramo prišteti sem še izgubo, ki jo imamo zato, ker te čebele ne lete v tem času na druge, morda bolj medeče rastline, a če pomislimo na zvišan pridelek deteljnega semena, vidimo, da nam je tudi ta izguba bogato poplačana. Opomba uredništva. Pred 20 leti sem na neki selekcijski postaji na Danskem našel rdečo deteljo (trifolium pratense), ki pa ni imela rdeč cve\ temveč bel. Zanimal me je vzrok in dobi? sem sledeče pojasnilo: Navadna rdeča detelja, ki se goji na Danskem, ima take visoko cvetno čašico, da čebele s svojim jezičkom ne morejo doseči nektarije, ki izločajo med. Do medu lahko pridejo le, če pregriznejp cvetno čašico, kar pa je za njih zamudno delo. Le čmrlji imajo zadosti dolg jeziček ter le oni oprašijo deteljne cvetove. Zato se puščanje prve košnje pri detelji ne izplača za proizvodnjo semena, ker ob tem času je malo čmrljev, saj se šele pozneje izležejo. Ob času cvetenja druge košnje pa jih je že dosti, oprašitev deteljnih pesti-čev bolje uspeva ter se od druge košnje dobi več semena. Danski rastlinogojci so nameravali s selekcijo izločiti takšne vrste, ki imajo cvetno čašico nižjo, ki ne ovira srkanja medne rose čebelam. Ker je čebel več kot čmrljev, bi bila tudi oploditev popolnejši, in bi se lahko uporabila v to že prva košnja. Pokazalo pa se je, da tem sortam najbolje odgovarja vrsta, ki ima bel cvet namesto rdečega. Videl sem potem že velika polja posejana s to sorto. Vendar pozneje nisem nikjer čital, da bi ta nova sorta spodrinila staro rdečo vrsto, iz česar sklepam, da je morala imeti kakšne hibe, ki so odločile opustitev nadajnjega vzgajanja. Citajoč gornji članek, bi bilo zanimivo /edeti, ali ima kranjska čebela« dovolj no dolg jeziček, da lahko doseže do nektarij pri naših vrstah domače detelje? Zdi se, da imata to prednost severna in- južna ruska čebela. Če naša kranjska čebela nima dovoljno dolgega jezika in jo z »dresira-njem« prisilimo k paši na rdeči detelji, potem se lahko Zgodi, da bo sicer res pripomogla k boljšemu oplojenju detelje, istočasno pa bo raztrgala čašico. Znano je, da čašica obvaruje seme, da ne izpade iz glavic, pa bi se lahko zgodilo, da bo seme med spravljanjem detelje močno izpadalo, tako da hasek le ne bo takšen, kot bi se pričakovalo. Priporočam, da kr. banska uprava organizira točne poskuse, ki naj bi preiskali upravičenost teh pomislekov. Če niso upravičeni, pa se naj proizvodnja detelj-nega semena z opraševanjem s pomočjo čebel najenergičneje propagira, ker bi proizvodnja deteljnega semena ravho v naših krajih, kjer ne uspeva debelozrnata predenica, mogla imeti zelo velik gospodarski značaj. Vsako leto je namreč veliko povpraševanje po semenu rdeče detelje iz naših alpskih krajev, ker je tu udomačena vrsta najbolj rašča in najbolj odporna proti zimi, a najmanje je okužena s predenico. inž. B, F. Gozdi v poplavnem področju naših rek. Kosi Ludovik (Nadaljevanje) Vodoljubna jelša, ki jo kultivi-ramo tu pa tam v obrečnih gozdih, slabo prirašča in nam nudi dorasla debla majhnih premerov.v Peščena propustna zemlja, v kateri se pogo-stoma menjavata prevelika vlaga in Suša, ne prija jelši. Ta rastlina zahteva za dobro rast zmerom vlažno zemljo (v kateri se stalno pretaka voda), kakršna se nahaja v podnožju gričevja, n. pr. v zmerno vlažnih »črnilah«. Za pogozdovanje prihaja v po-štev samo črna jelša (Alnus gluti-nosa). Svoj čas je bilo po njej veliko povpraševanje, kajti mnogo črne jelševine se je uporabilo v tovarnah pohištva za vezane plošče in podobno. Druga domača vrsta bela jelša (Alnus incana) nam nudi slabši les in tudi v rasti znatno zaostaja za črno jelšo. Mnogi jo smatrajo gozdnim plevelom. Obe vrsti lahko ločiš po deblu. Črna ima temnorjavo razpokano, bela svetlosivo (belo) gladko lub. Zanimivo je to, da ima jelša na koreni- nicah posebne brbončice kakor detelja, s katerimi sprejema poglavitno hrano (dušik) tudi iz zraka in zaradi tega ni toliko vezana na rodovitnost tal. Zato dobro popravlja zemljišče! Razmnožuje se s semenom in porobkov (glej članek »Vzgoja gozdnih sadik«, »Kmetovalec« št. 3). Običajno sadimo na primerni (peščeni ilovnati ali glinasti zemlji) par let stari sadiki v medsebojni razdalji 1.5 do 2 m. Ker se jelša v splošnem slabo obnese v poplavnem področju rek, zato jo bomo v bodoče gojili v majhnih količinah le na lahkih ilovnatih tleh. Bolj poredko srečamo v poplavnih gozdovih brest. Namreč ta rastlina se zelo težko razmnožuje, ker se lahko seme v prav majhnem odstotku prerije skozi travo do zemlje in pozneje še redki občutljiv naraščaj navadno zaduši plevel. V vlažni zemlji prihaja v po-štev beli brest ali vez (Ulmus gla-bra nemorosa). Les je slabe kuriv- ne in tehnične vrednosti! Bolj upoštevan je rdeči brest (Ulmus cam-pestre), ki pa ne prenaša toliko vlage kakor vez. Tega posebno upo- 1 letni podtaknjenci kanadskega topola v topolišču šolske mladine pri Mali Nedelji. Foto: Kosi Ludovik rahljajo kolarji — ali vzgajati ga v večji količini se ne priporoča. Danes pogozdujemo večje površine z domačim ali belim jesenom (Fraxinus excelsior). To drevo zahteva globoko rodovitno, do gotove mere vlažno zemljo. Prenaša tudi vodo v koliko ni trajna. V pri-rodnih gozdovih raste pomešan s hrastom ali nižji, vlažni položaji mu bolj ugajajo. Mladim sestojem škodujejo hudi mrazi, katerim pa spričo nagle rasti kmalu uidejo v višino. Jesen sadimo v vrste v razdalji 1.5 X 1.2 m. Ker zahteva v mladosti zasenčenje, zato so gostejši nasadi boljši. Okrog 60 let stara drevesa nam nudijo les z lepo belo barvo, a starejša preko 120 let stara temnejši les za pohištvo. Pri nas jesen prav dobro uspeva in naraste v obsežna do 70 cm v doprsnem premeru debela drevesa. Pred domačim jesenom ima vzgojno prednost amerikanski jesen (Fraxinus americana). Spomladi zeleni do dva tedna pozneje nego domači in se zaradi tega izogne morebitnim ostrim mrazom. Tudi poplave, v času vegetacije, boljše prenaša od domačega jesena. Glede zemlje je skromen. Na svetov- nih tržiščih je les dražji od domače jesenovine. Seveda ne bomo te eksote vzgajali v večjem obsegu vse dotlej, dokler ne bo popolnoma preizkušena. Med najbolj rastoče trdo drevo prištevamo akacijo (Robinia pseu-doacacia), ki jo na Murskem polju imenujemo »nerod«, v Prekmurju »trn«. Pred nekaj sto leti so jo prinesli iz Amerike in se je prav hitro razširila po naših gozdovih. V Pomurju jo prebivalci zelo cenijo, saj kot kurivno drevo ne zaostaja mnogo za bukovimi drvmi. Večji gozdni posestniki sadijo akacijo ob rekah na višjih položajih v peščeni prodnati zemlji, kjer slabo uspevajo druge gozdne kulture; kajti ta rastlina ima tudi na koreninicah posebne brbončice, s katerimi nabira potrebni dušik iz zraka. Najbolje raste na globoki peščeni ilovnati rodovitni topli zemlji. Mokrih tal ne prenaša. Zemlje ne popravlja, pač pa jo v teku času močno izčrpa. Zato je zelo koristno, če tako zemljišče po vsaki sečnji obdelamo in nekaj let uporabljamo za poljske kulture. Navadno sadimo eno do dve letne sadike v pomladi drugo od druge 1 do 2 m. Ker akacijevi gozdovi prinašajo na primernih tleh mnogo kurivnega in tehničnega lesa, zato bi naj posebno vzgajali to rastlino manjši gozdni posestniki. Nedavno sem opazil na nekem gozdnem veleposestvu ob Dravi mladi nasad hrasta lužnjaka (Quer-cus Robur) na peščeni prodnati zemlji. Mirno lahko trdim, da je tako pogozdovanje popolnoma zgrešeno. Treba je vedeti, da zahteva hrast za dobro uspevanje rodovitno globoko zvezno ilovnato zemljo, katera je zmožna vzdrževati vlago. Torej peščena propustna tla niso nikakor pripravna za vzgajanje hrasta! Krasne hrastove šume sem našel v porečju Mure na 1.5 m globoki ilovnati zemlji približno 2 m nad normalnim vodosto-jem. 65 let stara drevesa merijo v doprsju povprečno 40 cm premera in v višino 20 m. Seveda taka visoka zemljišča ne prihajajo mnogo v poštev za hrastove gozdove, ker se dajo bolje izkoristiti za poljedelstvo. V poplavnih gozdovih sadimo samo hrast lužnjak. V koliko nam je potrebna ta rastlina, jo je najbolje gojiti med drugim gozdnim trdim lesom. Do najvišjih položajev odlično uspeva črni oreh, kateremu je treba dati zaradi dragocenega lesa L prednost pred drugim gozdnim drevjem. Kadar pogozdujemo, ni dobro mešati mehkega lesa s trdim lesom, ker poslednji počasneje raste in se. pozneje duši pod naglo rastočim mehkim lesom. Mehki les tudi 2 do 3krat prej doraste nego trdi in ga je treba radi propadanja mnogo prej posekati, pri čemer močno poškodujemo ostala drevesa. Letni prihod je v takem gozdu tudi manjši! Opazil sem, da nekateri posestniki v Prekmurju v svojih doraslih mešanih gozdovih izvajajo postopno sečnjo, ter vsak posekan kompleks pogozdijo z več ali manj odgovarjajočo vrsto, zdaj mehkega, zdaj trdega lesa, kar je seveda popolnoma pravilno in vsega uvaže-vanja vredno. Glede na tako različno kakovost zemlje in višinske položaje ni možno sigurno določiti lastnikom gozdnih zemljišč, katere vrste dreves odgovarjajo v posameznih primerih. Zato je nujno potrebno, da se uredijo posebni poskusni gozdiči pod dobrim strokovnim nadzorstvom za vse vrste domačih in tujih gozdnih kultur, v katerih se bo lahko točno ugotovilo, na kakšni zemlji in višini najbolje, uspevajo posamezne vrste drevja, kolikšne razdalje zahtevajo mladi nasadi, v kolikšni meri je treba redčiti, kolikšen je prirast in prihod pri vsakovrstnih domačih in tujih kulturah ter podobno. Cenjene čitatelje, ki mi pošiljajo vprašanja iz gozdarstva, vljudno prosim, da mi v bodoče pošljejo tudi znamke za odgovor. ZadMižtiLŠtvo. Novi zakoni in borba zadružništva. Na eni od zadnjih sej Glavne zadružne zveze v Beogradu prečitano je zanimivo poročilo, iz katerega donašamo sledeče značaj ne ugotovitve in misli. Nevolje, katere donaša s seboj vojna, i so v prvi vrsti zadele malomeščansko in kmetsko prebivalstvo, torej one sloje, ki so se vedno v največjem številu združe- vali radi skupne borbe proti kapitalistom v zadružništvu, saj se težko preživljajo tudi v normalnem času. Draginja, ki jo je na eni strani povzročilo pomanjkanje proizvodov, na drugi strani pa špekulacija, je začela neusmiljeno pritiskati na dohodke malega človeka; kmeta, delavca, uradnika, itd. Ta špekulacija je v isti meri zadela potrošnike kot tudi proizvod-nike kmetijskih proizvodov, ter so prav za prav poboljšan j a cen kmetijskih pridelkov izkoristili špekulanti in ne kmetje. Špekulacija se je mogla pri nas tako močno razviti zato, ker se pravočasno, takoj z nastopom vojne, niso izdali učinkoviti zakonski predpisi, ki bi špekulacijo sprečili. Uredba o pobijanju draginje, ki je bila sicer izdana že v septembru lanskega leta, ni bila popolna in je radi tega zgrešila svoj cilj Predlog uredbe, ki ga je potem izdalo v sodelovanju z glavno zadružno zvezo ministrstvo za socialno politiko in kateri naj bi bil cilj špekulacijo sprečiti, sploh ni bil uzakonjen. Dne 25. I. 1940 je bila izdana uredba o kontroli cen s strani ministrstva za trgovino in industrijo, ki pa tudi ni dala vidnih uspehov. Vzrok temu je okolnost, da v uredbi ni dosledno, izvedeno načelo edinstvenega gospodarskega območja za celo državo, ter se kontrola vrši v vsaki pokrajini drugače. Gospodarstvo in posebno določitev cen pa so zelo občutni mehanizmi in jih ne morejo urejevati razne oblasti, temveč samo ena, ako naj bo uspeh splošen. Razen tega je upoštevati, da so druge države kontrolo cen že v mirnem času uvedle, medtem ko pri nas nismo imeli v tem pogledu nobenih izkustev in smo vse predpogoje za kontrolo cen morali šele ustvarjati v času, ko smo kontrolo že potrebovali. Vse to je povzročilo, da je bila sicer pravilno zamišljena kontrola cen prepočasna ter jo je porast draginje sproti prehiteval. Zadrugarstvo je vedno naglasevalo, da se draginja ne da pobijati samo z zakonskimi predpisi. Če tudi je draginji v mnogočem kriva špekulacija, vendar je tudi jasno, da se draginja ne bi toliko razpasla, če ne bi bili v naši državi tudi splošni gospodarski pogoji povoljni za ta razmah. Radi tega je zadrugarstvo dosledno zastopalo mnenje, da se gospodarske ne vol je lahko ublažijo samo s protivnimi ekonomskimi ukrepi. Mnogo smo pričakovali od Direkcije za prehrano, ki je bila ustanovljena 7. sept. 1939. Prepričani smo bili, da bo ta ustanova v rokah države in z njeno avtoriteto mogla razdeliti življenjske potrebščine po količini in tudi časovno tako, da bo z njimi preskrbljeno vse prebivalstvo pravočasno in enakomerno. Pričakovanje se ni izpolnilo, ker je direkcija takoj v začetku zbiranja rezerv za prehrano prebivalstva zadela na odpor Prizada in Narodne banke. Nadaljnji vzrok neizpolnjenih nad je tudi to, da je direkcija preveč razširila svoj delokrog in ni mogla dovoljno paž-nje in truda posvetiti ravno temeljni svoji nalogi, zbiranju rezerv za prehrano. Posebno pa so se izjalovila pričakovanja zadružništva, da bo ta Direkcija v prvi vrsti pritegnila k delu obširno zgrajeno mrežo zadrug, ko bo zbirala, odnosno razdeljevala svoje rezerve. Nadaljnja napaka je v tem, da ni Direkcija te svoje posle opravljala centralno, temveč je dopustila, da so banovina Hrvatska in deloma tudi naša banovina ustanovile svoje oddelke in po svoje urejevale iste posle v svojih področjih. Končno je ta Direkcija zgubila svoj smoter, saj je uredba od 8. nov. 1940 predpisala, da morajo občine ustanoviti svoje prehranjevalne urade, a ravno tako vsako podjetje, ki zaposljuje čez 50 nameščencev. Ze takrat, ko se je izdelovala ta uredba, je zadružništvo zahtevalo, da se omenjeni posli poverijo zadrugam. Našo zahtevo merodajni niso upoštevali in sedaj se ustanavljajo neke »aprovizacije« in »konzumi«, ki jih ima naš narod v zelo slabem spominu. ^Kuilb/jute v.zsti. Volifev delegatov. Na volilni oglas, _:i je bil objavljen v novembrski številki »Kmetovalca«, je sprejel glavni volilni odbor za vsako volilno okrožje samo po eno kandidatno listo. Na svoji seji z dne 13. dec. 1940 je isti odbor ugotovil, da so kandidatne liste pravilno sestavljene po določbah pravilnika za volitve delegatov in da so bile v predpisanem roku vložene. Proti kandidatnim listam ni bila vložena nobena pritožba. Na osnovi točke 3 čl. 9 pravilnika za volitve delegatov in njih namestnikov za občni zbor Kmet. dražbe se proglase za izvoljene vsi kandidati in njihovi namestniki z vseh štirih potrjenih kandidatnih list za dobo treh let. Soglasni sklepi in določitve glavnega vo--lilnega odbora se sporoče upravnemu odboru Kmet. družbe z. z. o. j. z naročilom, da delegate in njih namestnike obvesti pismeno o njihovi izvolitvi. Okrožnica vsem podružnicam. Kmet. družba je poslala vsem podružnicam nova pravila zadruge, in pravilnik za podružnice, ter je v posebni okrožnici opozorila, da morajo vse podružnice do 30. marca 1941 sklicati podružnične zbore in voliti nove odbore za dobo treh let. Opozarjamo na to vse člane in jih pozivamo, da se teh zborov udeleže in izvolijo odbor, ki bo delovanje podružnic oživel, oziroma poglobil. Občni zbori podružnic: Vabilo k letnim občnim zborom podružnic »Kmetijske družbe« z. z o. j. v Ljubljani. 1. Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcionarjev v smislu Pravilnika zlasti §§ 2, 3, 6, 7, 8, 9. 2. Slučajnosti. 3. Predavanja in slično. Dne 26. decembra 1940. Podružnica Krška vas ob 14. popoldne pri g. J. Kodriču. Dne 29. dec. 1940. Podružnica Selo pri Bledu ob 14. uri pri načelniku. Dne 1. januarja 1941. Podružnica Preselje ob 8. uri pri načelniku J. Kovač-u. Dne 17. januarja 1941. Podružnica Gorenja vas ob 14. popoldne pri g. Francu Šraju v Gorenji vasi 27. Dne 26. januarja 1941. Podružnica Otovec ob 10. dopoldne v gostilni Vrščaj, Otovec. Dne 2. februarja 1941. Podružnica Šiška, ob 14. popoldne v gasilskem domu v Zg. Šiški. G&spaAahskz VAiti. Tržno poročilo. 2e zadnjič smo naglasili, da bodo izredne prilike prisilile državno upravo k strogim ukrepom glede varčevanja in razpo-delitve raznih živil. V času od našega zadnjega poročila je maksimirana tudi cena koruzi, in določeno je, kako se ima trgovina z njo obavljati. Od kmet. pridelkov se smejo sedaj svobodno prodajati le še: ječmen, oves, krompir, seno, sadje in razno sočivje. Cene tem pridelkom se od cen v zadnjem mesecu niso menjale, ter jih ne bomo ponavljali. Izvoz živine je v novembru oživel. Vedeti moramo, da smo letos mnogo manje izvozili kot pred letom in da je posebno izvoz svinj močno nazadoval. Nemčija in Italija pritiskata na našo državo, da zadosti obvezam glasom trgovinskih pogodb. Nujno je potrebno, da se proizvodnja pitane živine poveča, kar pa se čez noč ne da urediti. Glede ureditve izvoza živine je bilo v Beogradu pri trgovinskem ministrstvu več konferenc, ker namerava to ministrstvo izdati novo naredbo o kontroli izvoza živine. Posebno zadružne organizacije niso bile zadovoljne z načrtom te naredbe, ker bi se z njo prav za prav onemogočilo poslovanje zadrug. Sedaj čakamo na odločitev trg. ministrstva Ko bo naredba izdana, bomo o njej obširnejše pisali. Važen je tudi ukrep, po katerem se stavijo pod nadzor glede cen vse kmetijske potrebščine: umetna gnojila, orodje, stroji, krmila, škropiva, itd., v kolikor ta kontrola ni bila že poprej zavedena. Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/32 strani = Din 50 + Din 3.— ogl. takse '/1« „ = „ 100 + „ 7.50 „ V12 ,, = „ 150 + „ 7.50 „ Vs strani = Din 200 + Din 15.— ogl. takse lli „ = „ 400 + „ 30,— „ J/2 „ = „ 800 + „ 30,— „ Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. 1 cela stran = Din 1600,— + Din 60.-ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Mala naznanila- Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: ranjak cvet, arnika cvet, lipov cvet, jagoda list, robida list, malina list, rman cvet, janeževe rože Naprodaj lepi biki 8 do 14 mesecev stari, lepe junice deloma breje. krasna teleta od prvovrstnih krav v starosti diveh mesecev, vse čistokrvne montafonske pasme z rodovniki. Pojasnila pri upravi: Ing. Milan Lovrenčič, na Veriu, pošta: Vrhnika 59. Dva montafonska bikca potomca najboljših mlekaric z rodovniki, res krasna, 1 mlečni hladilnik bakreni, nov, prodaja: Uprava DOBRA „ROG >ZA", poŠta Hoče pri Mariboru. 61 Gospodinje pozor! Večja partija popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk (iz konkurz-nega nakupa) je po izvanredmo nizkih cenah naprodaj pri tvrdki: »PROMET* v Ljubljani, (nasproti Križanske cerkve). Telef. 43-90. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. „Ekonom" 2a večje gospodarstvo, mešanih kultur, ali vinogradov, išče službo. Ponudbe na upravo »Kmetovalca« pod »Delaven št. 62«. 62 Cepljene trte Nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. — Zahtevajte cenik! 60. Poseiiie kavarno „TABOR" v Ljubljani UST. 1828 J. Blasnika nasl. UNIVERZITETNA TISKARNA, litograflja, oHseftisk, kartonaža, založništvo Velike pralike, vrečice za semena. LJUBLJANA, BREG 10-12 Najsfarejši grafični zavod v Jugoslaviji izvršuje vse tiskovine solidno in poceni. V tej založbi je poleg drug h izšla k jiga: »skrivnosti Človeškega telesa" ki jo je spisal primar j doc dr. L. Maiko in k' obravnava razne telesne pojave ki vplivajo na to. da st člo ek razvije v p it ikavca ali ve'il o a a <0 a 5) a > a a Lisičji rep..........Din Vrežasta šopulja........» Pasji rep..........» Ovčja bilnica.......... » Esparzeta..........» Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih iz zgoraj navedenih vrst stanejo: 1. za barski svet........» 2. za peščeno zemljo......» 3. za srednjetežko zemljo .... » 4. za težko zemljo.......» 5. mešanica za vrtove, nizka trava . . » Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno » Semenska pesa, Eckendorf, rumena . » Semenska pesa, Eckendorf, rdeča . » Pri odjemu originalnih vreč cena po dogovoru. Vreče iz jute kakor tudi poštnina se računajo posebej po lastni ceni. Semenska jara grahora Din 5.— za kg. Semenski oves, navadni Din 2.75 za kg. Semenski ječmen Din 3,-— za kg. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se morejo po nabavnih stroških menjati. Sadjarsko in vrtnarsko orodje Cepilni noži »Kunde«. Ročaj iz trdega lesa, z močnimi, medenimi vložki, dolžina ročaja 10 cm. Cena komadu Din 35.— (slika 1). 1 Cepilni noži »Kunde«. Ročaj iz trdega gumija, z močnimi medenimi vložki, dolžina ročaja 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu od Din 28,— do 32.—. Vrtni noži obrezači »Kunde« za obrezovanje drevja. Ročaj je iz poliranega orehovega lesa, z močnimi medenimi vložki. Dolžina ročaja 9.50, 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu od Din 35.— do 42,— (slika 2). Š.jffOHPEu.SOHN PTtEŠDCN Drevesne škarje »Kunde« z medeno varovalko in zaklopko. Dolžina 20—23 cm. Cena komadu Din 32,— do 38.— (slika 3). Drevesne škarje »Kunde«, dolžina 20—22 cm. Cena komadu Din 80.— (slika 4). Drevesne škarje, navadne, od Din 15.—■ do 35.—. škarje za gosenice »Kunde«, s potegujočim rezilom. Cena komadu od Din 20.— do 35.— (slika 5). Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, za rezanje cepičev in goseničnih gnezd. Cena komadu Din 165.— in 210,— (slika 5a). Peresa za škarje »Kunde« po Din 1.50 za komad. Brusni kamni za Kundejeve nože, po Din 25.— in 30.—. 17 Bazpršilnik, ročni, Kunde Dresdensia, zelo praktičen za vrtove in sobne rastline ter cvetje na balkonih. y2 1 Din 35.—, M 1 Din 28.—. Draždanski razpršilnik »Kunde«, zelo poraben za vsako steklenico z zamaškom, za zatiranje škodljivcev na sobnih in vrtnih rastlinah in za čebelarje. Cena Din 17,— do 19.—. Kose 65 cm Din 28.—, 70 cm Din 30.—■, 75 cm Din 32.—. Brusni kamni Bergamo Ia po Din 18 do 25.-— za kos. Zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vrtu Arborin, za zimsko škropljenje sadnega drevja; v steklenicah po iy2 kg Din 21.—, v ročkah po 3% kg Din 65.—, V sodih po 100 kg Din 12.50 za kg, v posodi kupca po Din 14.—- za kg. Lohsol, sredstvo zoper drevesne škodljivce v sodih po Din 12.50, na drobno po Din 14.— za kg v posodi kupca. »Hinsberg« pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—. Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti pleza-jočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m Din 20.—. Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov, 250 g Din 14.50. 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75. Cepilna smola v škatlicah po Vs kg Din 10.—, % kg Din 18.—, % kg Din 35.—. Modra galica, — Din 9.— na drobno, vagonska naročila popust. žveplovoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah, proti katarjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje, Din 3.— za kg; podružnicam cene po dogovoru. Solbar, zavitki po 1 kg Din 20.—, po 5 kg Din 19.— za kg. Kvasija (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—, 1 kg Din 20.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po Din 5.— za kg, na drobno v pločevinastih posodah 4% kg Din 45.—, v steklenicah 2 kg Din 15.—, 1 kg Din 8.— z embalažo vred. Po pošti se pošilja le pločevinasta posoda. Mazavo milo po Din 16.—- v posodi kupca. Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvavih uši, v posodi po 1 kg Din 50.—. Arosin (krečni arzenat) kg Din 35.50, 250 g Din 10.—. Nosprasit, zavitek po 5 kg Din 26.50 za 1 kg, 1 kg Din 30.—. Meritol (kalcijev arzenat), 400 g Din 15.—. Zelio-pasta proti voluharjem, Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8.—- za zavitek. Škarje za striženje mej ali vrzeli. Cena in 105— (slika 6). komadu Din 55.— Lopate za štihanje, navadne,, po Din 24.—. Lopate za nakladanje (zajemalke) po Din 20.—. Grablje, železne, 10 do 16 zob, izsekane in kovane iz enega kosa. Cena po Din 11.—■, 13.—, 15,— in 17.—. Vile, železne, s tremi roglji po Din 15.—, s 4 roglji pO po Din 15.—. Vile, garantirane, s tremi roglji po Din 20.—, s 4 roglji po Din 20.—. Vrtne zalivalke okrogle 11 1 Din 44.—, 13 1 48.—, 16 1 53.—, oval 11 1 Din 52.—, 13 1 56.—, 16 1 62.—. Kultivatorji »Kunde« po Din 24.—, 28.—, 32.— in 37.—. škropilnik za trato In vrt, kompletni »Kunde«, prši vodo pod pritiskom od 8 do 12 m v premeru. Cena Din 45.—, s stojalom Din 130.—. Ročna medena škropilnica Dresdensia »Kunde« z univerzalnim razpršilom za poljubno razprševanje vode na fino ali v kapljice in curke. Cena od Din 100.— do 120.— (slika 17). Drevesna žaga »Kunde«, prvovrstno jekleno rezilo. Cena Din 36.— (slika 7). Drevesna žaga z lesenim ročajem. Cena Din 25.— (slika 8). Drevesna žaga z dvema vijakoma, s premikajočo klino. Cena od Din 25.— do 50,— (slika 9). žični koški za varstvo drevja pred zajci. Komad Din 8.—. Drevesne ščeti (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju. Cena za male Din 20.— do 22.—, za velike Din 40.— (sliki 10 in 11). »■■»'■■■llllil 10 Strgulje za strganje stare skorje na drevju. Cena komadu Din 18.— in 22,— (sliki 12 in 13). Sadni obirači po Din —.— (slika 14). Pasti za voluharje po Din 5.—, cevke po Din 13. . Lopate za štihanje »Kunde« po Din —.— (slika 15). Vilaste lopate »Kunde«, iz močnega jekla. Cena Din 100.— (slika 16). f škropilnica za sadno drevje Ročna škropilnica »Nova«, iy2 1 vsebine, Din —.—, cevi za podaljšanje »Nova« škropilnice Din —.—. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile, po Din 1.400.—• z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po Din 1340.—. Samodelne nahrbtne škropilnice »Kovina« 16 1 . Din 1150.— z bambusovo ^ft cevjo vred. Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj »Vindex«, ročno prevozna, s 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršilnikom, z 2 cevmi po 2 m Din---'.—. Razpršilnik po Din 30.—. Vinogradniške in kletarske potrebščine a) Zatiral na sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti. Modra galica, Din 9.— na drobno; za vagonsko naročilo veljajo posebne cene. žveplo, dvojno (ventilirano) po Din 4.50 za kg, v vrečah 50 kg po Din 4.—. Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po Din 8.— za kg, v manjših količinah po Din 9.— za kg. Urania zelenilo, v zavitkih po 1 kg Din 45._. Fenoftaleinov papir za preskušanje galične zmesi po Din 1.— za zvez. Rafija, ličje po Din —.— za kg. „JUBIIA 2" NECHVILE j wiin-au$TRI* I b) škropilnice in razni predmeti. Trtne škropilnice, bakrene, original Austria Din 520.—, Jubila Din 570.—, Jubila za drevje s 3 m alum. cevjo Din 680.—. Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po Din 10.—, dvojni razpršilnik Din 60.—, prehodna pipa s cedilom Din 25.— ali 45.—, navadni razpršilnik, kapica Din 10.—, igla Din 6.—. Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po Din —.—, 13X3 po Din —.—. Gumijeve kroglice po Din 2.50. Gumijeve plošče po Din 10.— za komad. Gumijevi trakovi: Reithoffer Din —,—. Ročni žveplalnik Din 70.—. c) Kletarske potrebščine. Azbest za čiščenje vina po Din 80.— za kg. Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Kalimetabisulfit, 10 dkg Din 5.—, 1 kg Din 27.—. žveplovi trakovi na azbestu po Din 16.— za kg. Tanin ali čreslovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg Din 20.—, 10 dkg Din 40.—, % kg Din 80.—.. Kipelne vehe, lončene, velike Din 20.—, male Din 15.—. Vinske in sadne stiskalnice 215 1 Din 3700.—. Grozdin reblač Din 1800.—. Sadni mlin Din 1300.—. z vsebino 115 1 Din 2300. Živinorejski in mlekarski izdelki a) živinorejski predmeti. Telečji napajalniki po Din 75.—. Gumijevi seski za napajalnike po Din 15.—. b) Mlekarske potrebščine. ma Posnemalnik Vega E za 75 1 po Din 1200.—. »Baltic« posnemalnik M. O. 60 1 Din 1000.—. Posnemalnik »Milena«, 45 1 po Din 650.—, 60 1 po Din 800.—, 90 1 po Din 900.—. Obročki za posnemalnike, mali po Din 5.—, veliki po Din 10.—. Laktodenslmeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) Din 40.— in 50.—. Sirišče, dansko originalno Hansenovo, v prahu (z Kodanja), v škatlicah po 25 g Din 14.—, 50 g Din 26.—, 250 g Din 90.—, 500 g Din 210.—. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 1 Din 1700, 100 1 Din 1800.—. Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom, 70 litrski po Din 1?00.—. c) živinozdravniški predmeti. 22 Požiralnlkove cevi za teleta Din 70.—, za goved Din 260.—. Rekord odpirač žrela obvaruje živino pogina pri napenjanju; A Din 115.—, B Din 85.—, C Din 75.—. 23 Trokarji, za teleta Din 45.—, za goved Din 55.— (slika 23). Irigatorji, kompletni (po 3 1) po Din 80.—. Zaustavljači, poniklani Din 60.—. Garkon zoper živalske kožne bolezni 13 Din. Škarje za obrezovanje parkljev Din 250.—. Mlečni katetri po Din 8.—. Obroči za bike, navadni Din 17.—. Toplomeri za merjenje vročine po Din 25.—, 30.—. Travniške brane z noži: N3, široka 1.80 m, težka 79 kg Din 1050.—, N2, široka 1.50 m, težka 69 kg po Din 950.—. Kombinirana travniška in njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1000.—. Brane na krožnike SE 10 L Din 3500.—. , Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo- bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din -.—, štev 18 Din -.—. Glave za planet, komad po Din 150.—. Kultivator s 5 peresi B. C. Din 1700, z 9 peresi Din 2300.—. Sejalni stroj Saek, devetvrstni BETTA Din 4500.-Sejalni stroj, dvovrstni za koruzo K. J 22 Din 1050. . Mlatilnice »Eiger«, široka mlatilnica z dvojnim vetrnim in dvojnim čistilom na sita in na 3 vreče, elevator Din 13.500.—; »Elbe« mlatilnica z dvojnim vetrnim in dvojnim čistilom na sita in na 3 vreče, elevator Din 10.500.—, B2 57 cm širine, s tremi tresali Din 4.800.—; »Jura« 57 cm širine, s tremi tre-sali in navadnim čistilom Din 6.500.—. Lanz kosilica (ležaji na valčke) LHR 45 po Din 4250.—. Lanz obračalnik za seno št. 6 po Din -.—. Robkač za koruzo, mali ročni po Din 70.—. R. R. Din 1000.—: R. R. S. Din 1350.- Reporeznice, domače, male po Din 370. - 700.—. in velike po Din d) Perutninarski predmeti. Znamke za perutnino, celuloidne po Din 0.30 za komad, aluminijaste s številkami po Din 0.75 za komad, aluminijaste za peroti po Din 2.—. Aparat za kapunjenje Din 265.—. Tehtnica za jajca Din 50.—. Poljedelsko orodje in stroji a) Plugi in plužni deli. Enokolesna plužna Din 200.—, Plužna s peresnim podzemeljskim rahlja- čem, sistem Bendhack, po Din 1200.—. Izruvač za krompir, sedemdelni, Din 320.—. Osipalnik HUN po Din 750.—. BHR Din 380.—. b) Njivske brane. Dvodelna Din 700.—, -.- c) Travniške brane. Sejali ca Unikum, 14-vrstna Din 6.800.- . Slamoreznica H320 za motorni pogon po Din -.—. KS2A za ročni pogon Din —.— gnojnične Sackovi plugi: D10 MN Din 1575.—, 9SS Din 1200.—, D8MN Din 1450.—, D7MN Din 1130.—, D6MNR Din 1025.—. D5MNR Din 975.—, Veit6Y Din 940.—, E6St Din 535.—, B6E Din 760.—. Obračevalni plug NW7 po Din -.—. Glave: D9SS po Din 380.—, D8 po Din 490,—, za lesene pluge Din —.—, 190.—, obračeval-na HNW5 in 7 po Din 550.—, osipalna HUN Din 480.—, D7MN Din 425.—, D6MNR Din 390.—. Lemeži: D10 Din 45.—, 9SS Din 50.—, D8 Din 42.—, D7 Din 35.—, D6 Din 33.—, E6 Din 25.—, obračalni Din 70.—. Plazi za D6 in D7 Din 22,— za komad, NW7 Din 30.—. Črtala za D7 in D6 po Din 35.— za komad, D9 Din 55.—. Deske, Sack za D8MN po Din 140.—, D7 po Din--.—, D6 Din -.—. e) Gnojnične sesalke. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po 530.— Din, 360 cm po 550.— Din, 390 cm po 575.— Din, 420 cm po 600.— Din, 290/420 cm po 700.— Din. Sesalke, 3.90 m Din 600.—. Sesalke F 450 Din 1000.—. Sesalka »Kremžar«, dolžina 3 m Din 1050.—, 3.50 m po Din 1100.—, 4 m Din 1150.— . Razpršilnik za sode po Din 90.—. f) Trijerji in čistilniki. g) Razni stroji in orodja. Trijerji (originalni Heidovi), V/2 po Din 6300.—. II/II Din —.—. Il/Ia Din —.—. Sortator Banat Din 2000.—. Žitočistilniki »C« Din 1300.—. Ž izdajo tega cenika postanejo neveljavni vsi prejšnji ceniki. Ljubljana, 15. oktobra 1940. ______ kmetijskih potrebščin pri Kmetijski družbi v Ljubljani jn Trgovskih poslovalnicah Kmetijske družbe z o. z. r. z. z o. z. Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju, Aškerčeva ulica; v Novem mestu, Ljubljanska ulica; v Slov. Konjicah, v Brežicah in v Slov. Bistrici. Navedene cene potrebščin so neobvezne in veljajo pri nabavi v Ljubljani; v drugih krajih se prištejejo še režijski izdatki za prevoz iz Ljubljane. Za blago, za katero niso cene navedene, zahtevajte pismene podatke. Krmila Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.50 Din kg, na tirobno 4.— Din za kg. Orehove tropine 35% beljakovin in tolščobe po Din 250.— za 100 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 340.— za 100 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 10.50 za kg, na drobno Din 11 za kg. Ribje olje za živino v posodah kupca po Din 30.— za kg. Provendein, priznano sredstvo v modernem svinjegojstvu, v škatlah po 800 g a Din 25.—. Umetna gnojila Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trbovljah ali Zagorski apnenici. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Apneni dušik 16%, v vrečah po Din 186.— za 100 kg, v pločevinastih posodah Din 212.—. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol. 42%. Na drobno po Din 180.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo Din 95.—. Za 1 ha 200—300 kg. Pri vagonskem in polvagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal-Ruše, mešano gnojilo, 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforne kisline po Din 165.— za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg. Nitrofoskal Z, mešano gnojilo, 12% fosforne kisline, 8% dušika, 8% kalija in 40% apna po Din 190.— za 100 kg. Na 1 ha 300 do 400 kg. Nitrofoskal-I, mešano gnojilo, 8% kalija, 8% dušika in 6% fosforne kisline, po Din 190.— za 100 kg. Razklejena kostna moka, 30% fosforne kisline, %% dušika, po 125 Din za 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Sirova kostna moka, 10% fosforne kisline, 4% dušika, po Din 115,— za 100 kg. — Na 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat, 16%, papirnate vreče po 50 kg, po Din 130.— za 100 kg. Pri pol- ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Fosfatna žlindra je domač proizvod in najcenejše fosforno gnojilo z 18% fosforne kisline. Cena Din 110.— za 100 kg. Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od primera do primera. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se morejo po nabavnih stroških menjati. Sredstva za razkuževanje žita Ceretan, sredstvo proti snetjavosti, za namakanje, v zavitkih po* 250 g po Din 35.—. Ceretan, sredstvo proti snetjavosti, suhim potom, v zavitkih po 150 g po Din 8.50. Semena Semenska ozimna grahorica po Din 4.50 za kg. Sadjarsko in vrtnarsko orodje Cepilni noži »Kunde«. Ročaj iz trdega lesa, z močnimi, medenimi vložki, dolžina ročaja 10 cm. Cena komadu Din 35.— (slika 1). » ———. ^ Cepilni noži »Kunde«. Ročaj iz trdega gumija, z močnimi medenimi vložki, dolžina ročaja 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu od Din 28,— do 32.—. Vrtni noži obrezači »Kunde« za obrezovanje drevja. Ročaj je iz poliranega orehovega lesa, z močnimi medenimi vložki. Dolžina ročaja 9.50, 10, 10.50, 11 cm. Cena komadu od Din 35.-^- do 42,— (slika 2). Drevesne škarje »Kunde« z medeno varovalko in zaklopko. Dolžina 20—23 cm. Cena komadu Din 32,— do 38.— (slika 3). Drevesne škarje »Kunde«, dolžina 20—22 cm. Cena komadu Din 80.— (slika 4). Drevesne škarje, navadne, od Din 15.— do 35.—. škarje za gosenice »Kunde«, s potegujočim rezilom. Cena komadu od Din 20.— do 35.— (slika 5). Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, za rezanje cepičev in goseničnih gnezd. Cena komadu Din 165.— in 210.— (slika 5a). Peresa za škarje »Kunde« po Din 2.— za komad. Brusni kamni za Kundejeve nože, po Din 25.— in 30.—-. škarje za striženje mej ali vrzeli. Cena komadu Din 55.— in 130.— (slika 6). Drevesna žaga z dvema vijakoma, s premikajočo klino. Cena od Din 25.— do 50.— (slika 9). žični koški za varstvo drevja pred zajci. Komad Din 8.—. Drevesne ščeti (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju. Cena za male Din 20.— do 22.—, za velike Din 40.—• (sliki 10 in 11). Strgtilje za strganje stare skorje na drevju. Cena komadu Din J8,— in 22,— (sliki 12 in 13). 12 Pasti za voluharje po Din 5.—, cevke po Din 13- 15 Lopate za štihanje »Kunde« po Din 75.— (slika 15). Lopate za štihanje, navadne, po Din 24.—. Lopate za nakladanje (zajemalke) po Din 24.—. Grablje, železne, 10 do 16 zob, izsekane in kovane iz enega kosa. Cena po Din 11.—, 13.—, 15,— in 17.—. Vile, železne, s tremi roglji po Din 17.—, s 4 roglji po Din 17.—. Vile, garantirane, s tremi roglji po din 22,—, s 4 roglji po Din 22.—. Vrtne zalivalke, okrogle 11 1 Din 52.—, 13 1 5§.50, 16 1 62.—, oval 11 1 Din 61.—, 13 1 66.50, 16 i 72.50. Kultivatorji »Kunde« po Din 24.—, 28.—, 32.— in 37.—. škropilnik za trato in vrt, kompletni »Kunde«, prši vodo pod pritiskom od 8 do 12 m v premeru. Cena Din 45.—, s stojalom Din 130.—. Ročna medena škropilnica Dresdensia »Kunde« z univerzalnim razpršilom za poljubno razprševanje vode na fino ali v kapljice in curke. Cena od Din 100.— do 120,— (slika 17). »Hinsberg« pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Diq 30.—. Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti pleza-jočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m Din 20.—. Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov, 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75. Cepilna smola v škatlicah po V 8 kg Din 10.—, % kg Din 18.—, i/2 kg Din 35.—. Modra galica, — Din 8.— na drobno, vagonska naročila popust. žvepienoapnena brozga zoper različne glivične bolezni, zlasti kodravost na breskvah, proti katarjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje, Din 3.— za kg; podružnicam cene po dogovoru. Solbar, zavitki po 1 kg Din 20.—, po 5 kg Din 19. — za kg. Kvasija (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—, 1 kg Din 25.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po Din 5.— za kg, na drobno v pločevinastih posodah 4 y2 kg Din 55.—. v steklenicah 2 kg Din 15.—, 1 kg Din 8,— z embalažo vred. Po pošti se pošilja le pločevinasta posoda. Mazavo milo po Din 16.— v posodi kupca. Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvavih uši, v posodi po 1 kg Din 50.—- in 15.—. Aresin (krečni arzenat) kg Din 40— , 250 g Din 12.-V. Nosprasit, zavitek po 5 kg Din 26.50 za 1 kg, 1 kg Din 30.—. Meritol (kalcijev arzenat), 400 g Din 17.—. Zelio-pasta proti voluharjem, Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8.— Za zavitek. Škropilnica za sadno drevje Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile, po Din 1.400.— z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po Din 1340.—. Holder nežna Primus I Din 600.—, Holder Reform Din 1600.—, Kalifornija Din 1400.—, Ura-nia Din 1400.—, Kalifornija Din 1275.— Samodelne nahrbtne škropilnice »Kovina« 16 1 Din 1150.— z bambusove cevjo vred. Dusen-f Aufbewahrung 17 Kazpršilnik, ročni, Kunde Dresdensia, zelo praktičen za vrtove in sobne rastline ter cvetje na balkonih. y2 1 Din 35.—, y4 1 Din 28.—! Draždanski razpršilnik »Kunde«, zelo poraben za vsako steklenico z zamaškom, za zatiranje škodljivcev na sobnih in vrtnih rastlinah in za čebelarje. Cena Din 17.— do 19.—. Brzoklepa,Inik »Stubaier« po Din — — za kom. Zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vrtu Arborin, za zimsko škropljenje sadnega drevja; v steklenicah po iy2 kg Din —.—, v ročkah po 3 V2 kg Din —.—, v posodi kupca pod Din 14.—- za kg. Lohsol, sredstvo zoper drevesne škodljivce Din 14 za kg v posodi kupca. Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj Holder Suevie, ročno prevozna, Din 2800.—. Razpršilnik po Din 30.—. Vinogradniške in kletarske potrebščine a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti. Modra galica, Din 8.— na drobno; za vagonsko naročilo veljajo posebne cene. žveplo, dvojno (ventilirano) po Din —.— za kg, v vrečah 50 kg po Din —.—. Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po Din 8-— za kg, v manjših količinah po Din 9— za kg. Urania zelenilo, v zavitkih po 1 kg Din 45.—. Fenolftaleinov papir za preizkušanje galične zmesi po Din 1,— za zvez, pola Din 5.—. Sirišče, dansko originalno Hansenovo, v prahu (iz Kodanja), v škatlicah po 25 g Din 14.—> 50 g Din 26.—, 250 g Din 90.—, 500 g Din 210.—r. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 1 Din 1700.—. Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom, 70 litrski po Din 1200.—: c) Živinozdravniški predmeti. b) škropilnice in razni predmeti. Jubi*a za drevje s 3 m alum. cevjo Din 680.—. Požiralnikove cevi za teleta Din 70.—, za govedo Din 260.—. Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po Din 10.—, dvojni razpršilnik Din 60.—y prehodna pipa s cedilom Din 25. - - ali 45.—•, navadni razpršilnik, kapica Din 10.—, igla Din 6.—. Gumijeve cevi za škropilnice 10 X 3 po Din 13.—, 13 X 3 po Din 20.—. Gumijeve kroglice po Din 2.50. Gumijeve pdošče po Din 12.— za komad. Bočni žveplalnik Din 70.—. Rekord odpirač žrela obvaruje živino pogina pri napenjanju; A Din 115.—, B Din 85.—, C Din 75.—. c) Kletarske potrebščine. Azbest za čiščenje vina po Din 80,— za kg. Eponit za čiščenje vina po Din —.—- za kg. Kalimetabisulfit, 10 dkg Din 5.—. žveplovi trakovi na azbestu po Din 18 — :za kg. Kipelne vehe, lončene, velike Din 22.—, male Din 17. Grozdni reblač Din 1800.— Sadni mlin Din 1450.—. Trokarji, za teleta Din 45.—, za govedo Din 55.— (slika 23) Irigatorji, kompletni (po 3 1) po Din 80.—. Zaustavljači, poniklani Din 60.—. Garkon zoper živalske kožne bolezni 13 Din. Škarje za obrezovanje parkljev Din 250.—. Mlečni katetri po Din 8.—. Obroči za bike, navadni Din 17.—. Toplomeri za merjenje vročine po Din 25.—, 30.—, d) Perutninarski predmeti. Znamke za perutnino, celuloidne po Din —.— za komad, aluminijaste s številkami po Din 0.75 za komad, aluminijaste za perotl po Din 2.—. Tehtnica za jajca Din 50.—. Poljedelsko orodje in stroji a) Plugi in plužni deli. Živinorejski in mlekarski izdelki a) živinorejski predmeti. Telečji napajalniki po Din 75.—. b) Mlekarske potrebščine. Sackovi plugi: D10MN Din 1575.—, 9SS Din 1200 D8MN Din 1450.--, D7MN Din 1250.—, D6MNR Din 1100. D5MNR Din 1000.—, Veit6Y Din 940.—. Glave: D9SS po Din 380.—, D8 po Din 490.—, za lesene pluge Din —, 190.—, osipalnaHUN Din 480.—, D7MN Din 425.—, D6MNR Din 390.—. »Baltic« posnemalnik M. O. 60 1 Din 1000 — Posnemalnik »Milena«, 45 1 po Din 1020.—, 1140.—, 90 1 po Din 1200.—, 130 1 po Din 1300. Pinje Milena C I Din 450.—, C II Din 500. 600.—, C IV Din 650.—. ■ IRS.277/1 Obročki za posnemalnike, veliki po Din 15.—. Lemezi: D10 Din 50,—, 9SS Din 50.—, D8 Din 45.—, D7 Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Din 37.—, D6 Din 35.—, E6 Din 25.— obračalni Din__ Gerberju) Din 40,— in 50.—. Veit6Y Din 37.—. . ' Plazi za D6 in D7 Din —za komad, NW7 Din 30.—. Črtala za D7 in D6 po Din 44.— za komad, D9 Din 55.—. Deske, Sack za D8MN po Din 162.50, D7 po Din 115 — D6 Din 103.—. Enokolesna plužna Din 200.—. Plužna s peresnim podzemeljskim rahlja- čem, sistem Bendhaclc, po Din 1200.—. T Izruvač za krompir, sedemdelni, Din Sesalke, 3.90 m Din 600.—. Sesalke »Kremžar«, dolžina 3 m Din 1130. Din 1425.—, 4 m Din 1570.—. Razpršilnik za gnojnične sode po Din 100.—. Osipalnik HUN po Din 750.—. BHR Din f) Trijerji in čistilniki. b) Njivske brane, Sack dvodelna Din 1150.—. Sack trodelna Din 1650.—. c) Travniške brane. Travniške brane z noži: N3, široka 1.80 m, težka 79 kg Din 1200.—, N2, široka 1.50 m, težka 69 kg po Din 1100.—. Kombinirana travniška in njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1000.—. Brane na krožnike SE 10 L Din 3500.—. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpreme"nljiva, teža okoli 40 kg, Din 760.—, štev. 18 Din 180.—. Glavo za planet, komad po Din 150.—. Kultivator s 5 peresi B. C. Din 1700, z 9 peresi Din 2300.—. Sejalni stroj Sack, devetvrstni BETTA Din 4500.—. Sejalni stroj, dvovrstni za koruzo KJ22 Din 1100.—. Trodelni marker za saditev krompirja Din 1300. . Trijerji (originalni Heidovi), V/2 po Din 6300. II,III Din 4950, Il/Ia Din —.—. Sortator Banat Din 2000.—. žitočistiilniki »K« Din 1500.—. g) Razni stroji in orodja. Sejalica Unikum, 14 vrstna Din . Mlatilnice »Eiger«, široka mlatilnica z dvojnim vetrnim in dvojnim čistilom na sita in na 3 vreče, elevator Din —.—; »Elbe« mlatilnica z dvojnim vetrnim in dvojnim čistilom na sita in na 3 vreče, elevator Din —, B2 57 cm širine, s tremi tresali Din —.—; »Jura« 57 cm širine, s tremi tresali in navadnim čistilom Din —.—. Lanz kosilica (ležaji na valčke) LHR45 po Din 5400.—, žetvene priprave za kosilico Din 800.—. Robkač za koruza, mali ročni po Din 75.—. Reporeznice, dcraiače, male po Din 450.— in velike po Din Slamoreznica »Dux« za motorni pogon*' po Din 3800.— KS2A za ročni pogon Din 2950. Šrotar br. 5 Din 2000.—. Deutz bencin motor MA 4 Deutz bencin motor MA 8 e) Gnojnične sesalke. • r«*,. . . _______ Deutz diesel motor MAH 5 PS Din 10.200,- Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po —.— Din 360 cm po —.— Din, 390 cm po —.— Din, 420 cm po Deutz diesel motor MAH 8 PS Din 14.400. —.— Din, 290/420 cm po —.— Din.