Mercator S^ASILO delavcev IN ZDRUŽENIH KMETOV 5^ ,o; 'Ufi vo o XX Ljubljana, september 1983 št.: 9 V, uresničevanja dogovora Sieivvreis ^°ga objektivno Poznati za kršilca? Iz razprav na poslovodnem svetu sozda Mercator France Kastelic Razvojne usmeritve sozda Mercator za leto 1984 Na poslovodnem svetu generalnega direktorja SOZD Mercator so bile obravnavane usmeritve oziroma izhodišča za planiranje v letu 1984 z namenom, da oblikujemo skupne usmeritve oziroma izhodišča. Opozorjeno je bilo, da zaradi različnosti oziroma posebnosti poslovanja ozdov v sozdu Mercator ni mogoče predložiti enotnih izhodišč, zato je nujno potrebno pri planiranju upoštevati posebnosti poslovanja posamezne organizacije. Temeljna razvojna usmeritev SOZD Mercator bo tudi v letu 1984 osredotočena na okrepitev zadev skupnega pomena, oziroma tako imenovanih »stebrov sozda Mercator«, ki so: 1. skupno usmerjanje in usklajevanje blagovnih tokov - na prihodkovnih osnovah, 2. skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov -preko in v okviru M-Interne banke, 3. skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev - na dohodkovnih osnovah, 4. skupno usmerjanje in usklajevanje ekonomskih odnosov s tujino in združevanje deviz, 5. skupen informacijski sistem in enotna elektronska obdelava podatkov, 6. skupna in enotna celostna podoba firme. 7. visoka stopnja medsebojne vzajemnosti in solidarnosti. Zaradi vse težjih pogojev gospodarjenja moramo izoblikovati tako poslovno politiko SOZD Mercator, ki bo sposobna premagovati težke razmere in imela čim manj neugodnih posledic za notranje poslovanje. Tako usmerjena razvojna in poslovna politika je osnovni predmet in izhod išče za vsebino planiranja v SOZD Mercator za leto 1984. Po ocenah zveznega in republiškega zavoda za družbeno planiranje se bodo v letu 1984 nadaljevale težave pri zagotavljanju normalnega toka proizvodnje, nadalje bosta upadala življenski standard in realni osebni dohodki. Prve ocene osnovnih kazalcev v letu 1984 za SFRJ in SR Slovenijo so naslednje: - rast družbenega proizvoda in industrije 2,8% (SRS 2%) - rast kmetijske proizvodnje 4% (SRS 3 - 3,5%). Glede na težo gospodarskih pogojev v politiki delitve ne moremo računati na zmanjšanje omejitev. Na tej osnovi in oceni poslovanja v letu 1983 ter aktiviranju naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo, so osnovni razvojni parametri za leto 1984 za SOZD Mercator naslednji: - rast kmetijske proizvodnje najmanj za 5%, - rast industrijske proizvodnje najmanj za 2%, - rast količinskega prometa v notranji trgovini za 1% - rast izvoza na konvertibilno področje najmanj za 10%, - rast uvoza za 8%. To so planiranje stvarne stopnje rasti; za nominalno rast moramo upoštevati še zvišanje cen. Zanje je v letu 1983 še veliko neznank, zato je ocena za leto 1984 toliko težja. Poglavitno je, da za celoten sozd Mercator enotno predvidevamo zvišanje cen. Tako predlagamo 25%. Poseben poudarek bomo dali tudi v letu 1984 povečanju internih blagovnih tokov, ki jih bomo spodbujali s še bolj diferenci- Nadaljevanje na 2. strani ^itv bpiermjanje razporejanja aonoaKa m e sredstev za osebne dohodke in skupno porabo prvič sestala v novem sestavu. Vodi jo Aljoša lejii 12 Mercator - Mednarodne trgovine. Že na prvi 'TV* 11 r-\ t r 1 J' i r-i 1 -i T--v 1 -T- "I » J ^ 1 _ J J * 1 ! _* Nlip ,v-i\ciLui - iviciuiicu uunt: trgovine. z,e na prvi >0 obi^jpKnila v kislo jabolko - kdo, kdaj in zakaj naj ehik ^ktivno spoznan za kršilca družbeno dogovor- ehij-v votivno spoznan za kršilca družbeno dogovor-srSenl’ ^ zadevai° razporejanje dohodka in deli-e0 n uonoaKe m °, Boli ab manj vsi hkabo ^i10. obnašanje zahteva l% ki,, k^kcionira obnašanje ti-ne držijo. Numerični iortiA. baziralo na noHatkih 17 i°cli^ obirajo na podatkih iz etje obračuna za prvo kaz«,^ -3- - -sozdu kar f^gejo, da jev sc organizacij, ki so z raz- :e '0 sk rec*stvi za osebne do-d°gov Pno porobo prekora- /'L Uoen,, l no Porabo prekora- htk(n Idejah Ce^°ta ni v dogovorje- i V% ka Ogotovdev ne bi potre-.pterr, ^eotarja, če...če ne bi ekaterih sklepov, za vse organizaci- So ki^i Fih l s0 '-u vse; uigaiuzaci- r,b^. q koračile dogovorjena ■G tPio oarnreč za sklep, da ( jo ?Iganizacije posredo- sredstev za osebne vill^ aPno porabo odsto-faz-bi od 0 Postavljenih načel. doKorganizacij’ ki 50 Pre- -"JPn • pusreuo- Ptemeljitve, ki slo- ir,Qdke in ,1 sredstev za osebne Nisk“p ic0rhisiia U.1 strokovna služba 6nga deli fm,sta mogli opraviti SPrejet%0; kot Pma nalaga a. n iv.. na istem zasedaniu. nam na istem zasedanju. S?v“?SrS2ave2u'ek'>misi- 4atv.QPahiera^1Č1,:iivih razlogov Zato odločitev komisije, da se zbrani podatki obravnavajo kot interna tajnost, dokler jih ne obravnava pristojen organ (komisija ali delavski svet) ni niti malo čudna. Taki, grobo obdelani podatki, brez vsebinskih opredelitev, povsem upravičeno sprožijo negodovanja in negativne reakcije. Za septembrsko zasedanje delavskega sveta komisija v zvezi s prekoračitvami ni sprejela konkretnih stališč, je pa sprejela nalogo, da ob devetmesečnih rezultatih skrbno pretrese vse organizacije, ki dogovorjenega ne bodo spoštovale. Komisija si je namreč zadala nalogo, da bo delovala preventivno in opozarjala organizacije, da kar v največji meri spoštujejo dogovorjeno, to je, določbe družbenega dogovora, sklepe delavskega sveta in samoupravne akte sozda. Pri tej odločitvi je komisija izhajala iz dejstva, da organizacija, ki ne spoštuje opozoril in ravna v nasprotju z dogovorjenim, poleg tega pa posluje z motnjami ali celo izgubo, ne more biti deležna solidarnosti vseh članic sozda ob pomoči za odpravo bodisi motenj v poslovanju bodisi solidarnosti za druge namene. Seveda pri teh odločitvah manjkajo skupni imenovalci in kriteriji, po katerih bo komisija objektivno spoznavala dejanske kršilce dogovorjenega, vendar je trdno odločena, da bo do njih prišla. k. so določene s sa- pfer— o »s. lestev rfPomjanja dohodka * ° Porabo Sebne dohodke in o n-. ga privlečemo na itVrn Porahrt _______ li m aktu , v sozd Mercator. ; aterirn vse preveč Sfy.~ harn ^uvitcemo na ^Strjevat; Joda v S1-10 in 0ra. V da je na ravni - ori delala 3 dni. Kot je znano že iz prvega poročila, je potrebno veliko truda, da ekipa v kar najkrajšem < opravi nalogo, ki ji je bila zastavljena in za katero o r resnici potrebovali več dni. 2 Z namenom, da se uredi že znana situacija glede obeležavanja in aranžiranja trgovin in gostinskih objektov v Idriji in okolici, je dne 8. 8. 1983 odšla na pot tja delovna skupina, v kateri so bili izvedenci v sitotisku, aranžerstvu in ekonomski propagandi. Tam je delala 3 dni. Kot je znano že iz prvega poročila, je bilo potrebno veliko truda, da ekipa v kar najkrajšem času opravi nalogo, ki ji je bila zastavljena in za katero bi v resnici potrebovali več dni. Po načrtu in dogovoru naj bi »olepšali« samo tri samopostrežbe, blagovnico, tri gostinske lokale in novi poslovni center, vendar se je pokazalo, da so »olepšave« in najnujnejše označbe potrebne tudi na vseh ostalih trgovinah in lokalih. Ves čas urejanja trgovin nam je bil na razpolago Jovo Keravica iz M-Rudarja. Vse trgovine so bile pripravljene na naš prihod. Prodajalci in delavci so nam omogočili nemoteno delo. Največ ga je bilo v blagovnici, ki ima veliko izložbenega prostora, veliko samopostrežbo in bife. Njen sedanji videz je opazno lepši. Poleg samopostrežb v Idriji, Spodnji Idriji in Cerknem smo uredili še knjigarno in železnine ter z najnujnejšim reklamnim materialom vse točilnice, ki so v sklopu samopostrežb. Na samem kraju, kjer smo delali, se je pokazala potreba po dodatnih reklamnih elementih in napisih, ki jih nismo mogli predvideti pred odhodoh. Idrijo. V najkrajšem času bo^0 c pripravili v našem sitotisku-. Prodajni center za tehni^ blago in trgovina TrgoaV*3 Koper ^ k Zunanjost trgovine smo °P‘jjc v li z vsemi potrebnimi oznaka11?^ s-so jih v sitotisku predhodno^ lali po naših navodilih in nar e tovariša Zajca iz Idrije. Na lZ-se 'i ti na stekla smo namestili naP* ^ velikih belih črk, ki obveščaj0’^ 0 bodo v tej trgovini prodaja^ ^ k notranjost še ni dokončana1 ^ blaga še nimajo razporejen6®^ ]( gondolah, že izdelanih pla ,s^j s blagovnih skupin, cen in ' eS,; potrebnega nismo mogli na^elfi ora7 ®rac^v°, je ocenila, da je 'in 'riih 7 Urrievanje o enotnih izhodi-^ ?elite,3 razP°reianje dohodka in ■i in SjJedstev za osebne dohod-,, akuPno Porabo potrebno, rri *li5n Pa je dilema, kako vse raji 119 ski,S0Zd?ve dejavnosti spraviti P; v rnriPe.n imenovalec, predvsem 't t'1 ^0hoHn°ckvP aii se ° razporejanju 2S | a in delitvi sredstev za c i sr v-, dohodke ter skupno pora- jal v 05a?umevamo znotraj sozda “rigr* dejavnostih, natančneje v ri-Tnenr sP°razumih. Tehtni ar-" »bstoj*12a eno ali drugo odločitev i ^nik Glede na vse vrste druž-so?4ri?^u.mentov je dvoje. Če bi |V j ri^rn^. akt vnesli le kohezivne ? If^Pni e’ oiomente torej, ki so i iv0th Q(1VSem Oranžnim sporazu-: Wsti .Postav]ja vprašanje srni- s^a5<«sr&,ia'kerbii"’eu Vpa;.. *S ,°.,mnenje članov komi-začet- Anton Merlak, kooperant KZ Logatec in Štefan Cigale, kooperant KGZ SORA Žiri Vse foto Vesna Bleiweis ki^Hd-1111‘voj e cianov Kom , seL *:, bilo oblikovano v začel h rih ie delovno gradivo po-^°Polflulo ln. da ga je z manjšimi ?snutek arri1 moč oblikovati v h bilo. ’ °b koncu seje raz-rieclvsejJ^ipombe in stališča, ri a oprfir, Pa zahteve po konkret-T'ažber)n ebtvah in uskladitvah z h a^i> ki Veririciranimi doku-,.b org.,. .Pb je posredovala delov- k? bbjno Zaciia Hoteli gostinstvo, Alaic,,. 0 nareVr.,rQiQ ji^^oirovale ponovno us- kovnih delavcev, ki v fazi priprave ^6vn° n^ovnega gradiva. To gradiva vztrajajo na pripravi kvali- Notranjci z zavistjo gledali na dosežke živinorejcev iz Velikih Lašč.« »Prav je, da pokažemo, kaj smo kmetje skupaj s pospeševalci dosegli,« je dodal Štefan Cigale. Oba sta na razstavo pripeljala svojo živino. Merlak tri, Cigale pa štiri krave rjave pasme. Njune živali sicer niso prejele najvišjih priznanj, so pa pri ocenjevalni komisiji dosegle uvrstitev v prvi kakovostni razred, Sidra in Liska pa sta mimo vnaprej določenega števila priznanj prejeli diplomi. To kaže, da pri njuni živini ne gre samo za en ali dva prestižna primerka živali, temveč za premišljeno in načrtovano vzrejo kvalitetne črede. »Tega, ali bom ostal na kmetiji ali ne, nišam nikoli premišljeval. Pri osemnajstih letih sem prevzel kmetijo in se zagrizel. 32 let sem že član zadruge, z njo prebil slabe in dobre čase. Od tistih, ko je bila zadruga v vsaki vasi in je potem neslavno izginila, do teh, ko se SCoveftmeso dra^*e kot da zgradijo lastno hladilnico za meso. Teh pa nam ne manjka. Bo že držala tista, da ena neumnost rodi drugo in tako naprej... (P. B.) l jub}jan, J° Mo na seji komiteja s. d~biška slisatiganimiv podatek. . ?d /U-' , (cfe/ovjia organizacija Hoteli, iV,avnosr,,, 0r-'' ki se ukvarja z gosrinsio Cr 'e! driil uPrav!ja z gostinskimi' obrati ,Vf~n■e^, rrh,, k Ljubljani, hotel Bor na tirJ^S J?!endpdtii0' ^J^skegostilne koM Platu,"'*' K,a,m- ™,e' Tlkve< 'n jan^žje i/ v’ &°zdu meso za 25 odstot- s<*dV na prte,-'83 ,ahko kuPiH od Pro(Ia' C* rr8U- °b tem v okviru snf lenega m«; ° 'i/r-triti tQjhko D žav' Pri P in visokc cene, ki jo se v tozdu Ilirija odločili. 'V niso znali odgovoriti. v • maa. •bjarilf«, Aa baaa Fotokopijo zabeležke iz »Dela« in pripis nam je verjetno poslal tov. Samo Kritič. Dolžni smo mu pojasnilo: notico v Delu smo zasledili in nanjo tudi reagirali. Ne sicer s prispevkom, temveč preverili trdnost poznavanja zadev pri pristojnih v delo vni organizaciji Hoteli gostinstvo. Od tam je tudi prišla informacija na omenjeno sejo. Tovariš, ki je problem prezenti-ral, je spregledal sporazumevanje z »žegnom« pristojnih organov o višjih cenah mesa za gostince in druge velike potrošnike tega živila. Reakcija na to sporazumevanje pa je bila tudi v sozdu: organizacije, ki kupujejo meso po cenah, dogovorjenih po omenjenem sporazumu, ne plačujejo internih kompenzacij. Če pa ste hoteli, tovariš Kritič, še besedo ali dve na račun izgradnje hladilnice, bodite samokritični in povejte, da gre za oslovo senco, o kateri se ne moreta sporazumeti Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana in Hotel Ilirija, čeprav ju k temu zavezuje tudi ustrezen sklep delavskega sveta SOZD. Ste zadovoljni, tovariš Samo Kritič? umevne. Pri nas bo ostal na kmetiji sin, ki hodi v kmetijsko šolo. Tako bosta pri roki znanje in delovna roka,« predstavlja sebe in svojo osem člansko družino Anton Merlak. V hlevu je privezanih 30 glav. Kmetija je usmerjena v prirejo mesa in mleka. V glavnem vse potrebno postorita sama z ženo. Poprimejo pa tudi otroci. »Slišati bo veliko - 54 hektarov zemlje, vendar večina zamočvirjene in ne more dati dovolj kvalitetne krme za toliko glav. Poleg tega pa razparcelirana in razkosana zemljišča samo večajo proizvodne stroške. Računam, da bi z najmanj petdesetimi glavami lahko resnično govoril o specializirani kmetiji, kmetiji, ki bi se ukvarjala izključno s prirejo mleka in mesa in tako dostojno preživljala osem člansko družino. Do takrat pa bo notranjskemu kmetu hoj ca (smreka, les, op. pisca) nepogrešljiva,« modruje Merlak in nadaljuje: »Ni težko ob sedanji mehanizaciji oskrbeti toliko živine, teže jo je nakrmiti. Nerazumljivo mi je stališče nekaterih, da bi sprememba zemljiškega maksimuma spet ustoličila kulake. Zemlja sama kliče po obdelavi. Neobdelane njive, zaraščeni travniki in pašniki niso nikomur ne v čast, ne v ponos. Zakaj jih ne bi obdeloval tisti, ki jih potrebuje zato, da bo dal sebi in družbi več?« »Vidiš, tudi mene žuli isto,« se je v pogovor vključil Štefan Cigale. »Dolgo me je moral pospeševalec Peternel prepričevati, da sem se prijel kmetije. V časih, ko sem se odločal ali kmetija ali tovarna, je tovarna nudila več. Danes mi sicer ni žal, da sem se tako odločil. Pa vendar, če bi moral živeti samo od mleka in mesa, bi šlo bolj trnovo. S ceno klavne govedi še nekako gre, mleko pa še ni plačano.« Mimogrede sem omenila, če ni to morda zasluga tudi internih kompenzacij, ki jih v sozdu namenjamo oziroma primaknemo k ceni klavne živine. Sogovornika sta se spogledala in skoraj hkrati dejala: »Ja, pravijo da smo Mercatorjevi kmetje na boljšem. Da naši sosedje za živino dobe manj. To je dobro. Samo z moralno stimulacijo in na veliki zvon obešeno solidarnostjo, ki se ne pokaže tudi v obli-*ki sredstev, ni nič. Istočasno pa solidarnost Mercatorja pomeni za nas kmete tudi obveznost, da tržne viške usmerimo samo v Mercator.« Omenila sem, da se ravno pri tem zatika, pa odgovora ni bilo. V tem je prisedel drobcen fantiček, ki je komaj iz kikle zrasel, bi rekli po starem, ko so tudi dečki še nosili srajce dopetajce. »Ta je moj,« je s ponosom dejal ata Štefan, »ta bo ostal doma.« Fantiček pa me je pogledal tako, kot bi hotel reči: »Saj bom še zrasel.« Štefan Cigale je član zadruge od leta 1973, sodelovanje z njo je pohvalil, pa tudi pristavil: »Časi za kmete so boljši. Vendar še ne tako idealni, da bi se lahko povsem brez bojazni usmerili v izključno eno samo proizvodnjo. Dokler ne bodo pogoji taki, da bo dohodek, ki ga daje izključno ozko usmerjena proizvodnja, zanesljiv in stimulativen, bo med kmeti še vedno bojazen pred odločitvijo o specializirani proizvodnji. Kar strinjam se s Tonetom v vsem, kar je povedal.« »Deset krav, kolikor jih redim, ne prekrmim s pridelkom s svojih 8 hektarbv. Štiri hektare imam v najemu, pa bi jih potreboval še več, zato da bi ceneje krmil že obstoječo čredo, kaj šele če bi hotel čredo povečati. Pa gredo vsi postopki v zvezi z dogovarjanjem okrog zemlje tako počasi!« je končal Stefan in neučakano pogledal proti vratom opuščenega skednja, v katerem smo se pogovarjali. Treba je bilo natovoriti krave, ki so z mukanjem opozarjale, da so utrujene, čeprav so kandidirale za lepotico lepotic. Vsega, česar smo se v pogovoru dotaknili, nismo zapisali. Dotaknili pa smo se vsega - od zagotavlja,-nja krmilnih komponent in gnojil, do postopka o združevanju v SOZD Mercator. Ta del razgovora pa bomo objavili kdaj drugič. Morda bi ob tem razgovoru celo kazalo, da uredništvo našega glasila razmisli o širšem razgovoru s kooperanti vseh kmetijskih organizacij sozda na temo: »Kje pa vas čevelj žuli?« Sanjalo se mi je... - da bo od sedaj naprej vsak odgovoren za svoja dejanja. Iz previdnosti bodo mnogi spet prešli od dejanj k besedam. - da bo od sedaj naprej vsak moral misliti s svojo glavo. V izogib množičnim odstopom s položajev pričakujemo zakon o obvezni transplantaciji možganov. - da se bomo resno naslonili na lastne sile. Naslanjanja bodo še naprej oproščeni tisti, ki so že dosedaj ležali na lovorikah minulega dela. - da so notranje rezerve sozda skrite v glavah direktorjev. Glave pa v torbah. - da smo jurišali na skladišče soli, sladkorja, masti in druge hrane. Nihče med nami ni bil proglašen za narodnega heroja. - da je samoupravljanje tako razvito, da ga morajo nekateri braniti celo pred samoupravljale!. Razhajanja: živina — repromateriali Živinorejska razstava v Logatcu Mitja Ponikvar, Marko Bokal Vesna Bleiweis Učinki nesorazmerni s prispevki Za 18. sejo poslovodnega sveta je bila pripravljena analiza realizacije plana kmetijskih organizacij v sestavu sozda. Analiza je zajela predvsem področje živinoreje in v povezavi z njo zagotavljanje reprodukcijskih materialov za intenzivnejšo prirejo mesa in mleka. Kaj je analiza pokazala, naj pokaže njen kratki povzetek. Sama analiza ni nastala zaradi zahteve poslovodnega sveta, temveč predvsem zaradi tega, da bi ugotovili proizvodne sposobnosti in zmogljivosti tako za prirejo mesa kot mleka na osnovi obstoječega staleža živine in možnosti za večjo proizvodnjo ob intenzivirani proizvodnji krme in tehnologije prireje mesa in mleka. Analizo je narekovalo tudi dejstvo, da smo se v sestavljeni organizaciji odločili zagotavljati potrebne repromate-riale za vse kmetijske organizacije in tako ugotoviti, kako je organizirana nabava teh sredstev prispevala k tržni proizvodnji oziroma k boljši oskrbljenosti ostalih članic reproverige v sozdu. Podatki iz analize kažejo, da bi lahko bili solidna osnova za dolgoročno načrtovanje v prizadetih kmetijskih organizacijah, predvsem za načrtovanje optimalnih rezultatov tržne proizvodnje, za pospeševalno službo pa orientacija pri sklepanju pogodb o skupno dogovorjeni proizvodnji. Temeljne ugotovitve analize so naslednje: - obstoječi potencial živine bi že danes ob intenzivni in tržni proizvodnji lahko zagotavljal 10.000 glav govedi, kar pomeni skoraj 100% pokrivanje zmogljivosti klavnopredelovalne industrije in skoraj 50% pokrivanje potreb po mesu v sozdu; - nivo tržne proizvodnje je nizek. Navajamo podatke za mleko in prirejo mesa. Stalež 13.969 krav bi ob mlečnosti 3000 litrov na kravo moral dati skoraj 42 milijonov litrov mleka, planirana tržna proizvodnja pa je le 12 milijonov litrov mleka. Istočasno pa bi moral obstoječ stalež krav dati vsaj 8.000 telet za nadaljnjo prirejo. Glede na dnevne priraste ob relativno intenzivnem pitanju bi moral obstoječi stalež živine zagotoviti najmanj 57% oddajo pitancev in telet. Obstoječi stalež pitancev in telet v pitanju (17.545 glav) bi torej moral dati 10.000 glav klavnih govedi, kolikor bi praviloma morala znašati tudi tržnost. Tako pa je bilo v I. polletju odkupljeno približno 1/8 govedi, ki bi bila na razpolago ob intenzivni proizvodnji, oziroma je realizirana le dobra četrtina planiranega odkupa. - nizko raven intenzivnosti proizvodnje, kar dokazuje podatek o nizki oziroma majhni porabi re-promateriala, ki ne dosega niti planirane ravni, kaj šele nivo, ki je potreben za resnično intenzivno proizvodnjo; - razmerje med porabljeno in dobavljeno krmo dokazuje, da smo zagotovili več komponent kot se jih za obstoječi nivo proizvodnje potrebuje, kar pomeni, da oskrbujemo z repromateriali proizvodnjo, ki ni tržnega značaja in od katere niti kmetijske organizacije niti ostale članice sozda nimajo nič. Lahko bi celo rekli, da se stroški ne pokrivajo z oddajo mleka in mesa. Če temu dodamo še kopico artiklov, ki jih mora trgovina prevzeti za to, da se zagotovijo potrebni repromateriali, potem je slika, ki nastaja ob nabavi repro-materialov, namenjenih tržni proizvodnji, popolnoma jasna. Te osnovne ugotovitve iz analize pa imajo tudi svoj zakaj in svoj zato. Nekaj odgovorov nanje so dali že sestavljalci analize sami, več pa je bilo odgovorov v sami razpravi o rezultatih in ugotovitvah analize. Poglejmo jih: nepravilen in pogostokrat krivičen odnos do kmetijstva v preteklosti, nezadosten in premajhen pouda- rek na razvoju pospeševalne službe (en pospeševalec obdeluje 400 do 500 kmetij - v tujini 100 do 150), anarhija na tržišču, prednostno oskrbovanje lastnega območja in še bi odgovore lahko naštevali. Vendar pa nas vse te objektivno ugotovljene okoliščine ne smejo prevzeti do take mere, da ne bi na osnovi analize sprejeli nekaterih pomembnih ocen in usmeritev, in sicer: - da smo v sestavljeni organizaciji zagotovili dovolj komponent za živinorejsko proizvodnjo, - da je glede na obseg dobavljenih komponent dobava živine pod planirano, - da bomo vnaprej zagotavljali le toliko repromaterialov kolikor bo tržne proizvodnje. Prav to zadnje pa obvezuje tako proizvajalce oziroma kmetijske organizacije kot ostale članice sozda, da za povečanje tržne proizvodnje store več, kot samo zagotavljajo potrebne repromateriale. Samo razstavni eksponat ali tudi tržni višek Več tudi v tem smislu, da vse članice reproverige, ki jih povezuje ime Mercator, kmetijsko dejavnost obravnavajo vsem ostalim dejavnostim enakopravno z vsemi njenimi specifičnimi problemi in naravo. Zato ta analiza ni namenjena samo živinorejcem in kmetij cem, temveč in predvsem tudi tistim, ki so po svoji osnovni funkciji dolžni zagotavljati oskrbo prebivalstva in prav zato, če ne že aktivno in tvorno sodelovati v obravnavanju problemov tržne proizvodnje v našem sozdu, te probleme vsaj poznati. Za potrošnika, namreč trgovčevo pojasnilo, da mleka in mesa ni zato, ker krava ni izkoristila odličnih genetskih potencialov zaradi pomanjkanja krmnih komponent, ni nobeno pojasnilo. Zapuščena Vsa drobna, krhka z ruto na oči stoji na pragu mati in v poljč strmi. Širokih pleč, močan za dva po kruh je šel v tujino. Zapustil njo utrujeno in neobdelano ledino. Tu pa kipeča, topla vsa ga čaka kot nevesta, da bi rodila kruha mu njegova zemlja zvesta. Ko vse počivat gre, takrat v svoji koči prebira mati jagode, s solzami molek moči Razstavljena živina solidna podlaga za razvoj V okviru praznovanja občinskega praznika občine Logatec je bila 11. septembra pod pokroviteljstvom sozda Mercator razstava živine, ki jo redijo kooperanti M-KZ Logatec in kooperanti M-KGZ Sora iz Žirov. Poleg navedenih dveh Mercatorjevih organizacij sta na razstavi sodelovala še Kmetijski zavod in Biotehniška fakulteta, VTOZD za živinorejo, enota Logatec. Po 25. letih je bila to spet prva razstava logaških in žirovskih živinorejcev. Ogledalo si jo je več sto gledalcev, ki so po večini tudi sami kmetje, še pred uradnim pričetkom in ocenjevanjem živine, že dodobra ocenili vsako žival. Krave in plemenske telice rjave pasme - skupaj jih je bilo 39, so tako že pred uradnim delom postajale prvakinje zanesenjaki vžtrajali in v za kmetijstvo neugodnem in nerazumevajočem obdobju iskali novih poti in prosjačili denar za naložbe, dokazovali prednosti in pomen razvitega agroživilskega kompleksa za politično in gospodarsko stabilnost naše skupnosti in ne nazadnje tudi za devizno bilanco naše države. Odhajanje z zemlje in iskanje socialne varnosti v protežirani industriji, ne glede na njene dobre ali slabe rezultate, je v dobršni meri zavrlo razvoj kmetijstva. Slabi rezultati industrije so se nekako Množica obiskovalcev je bila zadovoljna Strokovnjaki pospeševalne službe in Zadružne zveze Slovenije, predvsem pa ocenjevalna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Jože Ferčej, dipl. ing, so bili mnenja, da razstavljena živina zasluži prav dobro oceno in pomeni dobro osnovo za nadaljnji razvoj živinoreje v logaškem in žirovskem območju. Po ugotovitvi dr. Ferčeja imajo razstavljene živali odlične genetske potenciale z optimalno količinsko in kakovostno proizvodnjo mleka, izkoristijo pa jih lahko le, če s krmo dobijo vse potrebne beljakovinske, vitaminske in mineralne sestavine. Več poudarka kot ostali slavnostni govorniki je razvoju kmetijstva in predvsem živinoreje v okviru sistema sestavljene organizacije Mercator, kot tudi položaju kmetijstva v splošnih družbenih usmeritvah, v otvoritvenih besedah namenil svetovalec generalnega direktorja sozda, Mitja Ponikvar, dipl. ing. Nekaj njegovih zanimivih misli objavljamo v celoti: »V letu ali dveh, kolikor je minilo, odkar smo od deklarirane prioritete zares prešli h konkretni, materialno podprti akciji, se v kmetijstvu, še zlasti pa ne v živinoreji, dosti od storjenega ni dalo napraviti, vendar je napredek vseeno očiten. Čeprav še vsi nočejo ali ne morejo razumeti, da kmetijstvo ni tovarna, ki jo zapreš za pol leta, potem pa nemoteno spet nadaljuješ s proizvodnjo, se vendarle uveljavlja spoznanje, da kmetijska proizvodnja potrebuje dolgoročno in stabilno ekonomsko politiko, kar še posebej velja za govedorejo z dolgim biološkim ciklusom in zahtevno selekcijo. Ker v preteklosti temu ni bilo tako, smo morali že nekajkrat začeti skoraj znova. Odkrito lahko rečemo, da so le sanirali, medtem ko za kmetijo še nismo »pogruntali« možnosti sanacije, če bi ob dobrem delu in dogovorjeni usmerjeni proizvodnji zaradi cenovnih neskladij zabredla v težave. Z umetno ustvarjenim vzdušjem in miselnostjo v bližnji preteklosti, da imamo vsega dovolj, da bomo hrano že uvozili, če kmetijci nočejo ali ne znajo poceni proizvajati, smo morali zelo hitro prenehati, kajti ta miselnost je slonela na uvozu, uvoz pa na zadolževanju v tujini. Ta napaka ekonomske politike in nezdrava logika se je morala prekiniti in to za dolgo obdobje. Uveljavitev spoznanja, da je tudi kmetijstvo gospodarska panoga, v kateri je dohodek motivacija za proizvodnjo, odpira možnosti za stabilen razvoj vseh vej kmetijstva. Kmetijskim proizvajalcem iz območja logaške in žirovske zadruge, ki so kljub za kmetijstvo neugodnim razmeram vztrajali in ohranili in celo razvijali prirejo mleka in mesa, je treba izreči vse priznanje, predvsem še zato, ker niso podlegli modni muhi »krmljenju iz vreče«, ampak ohranili proizvodnjo na osnovi kvalitetne krme s travnikov in pašnikov z dodajanjem potrebnih komponent. Taka proizvodna usmeritev je najbolj racionalna, za njeno ohranitev in razvoj pa gre velika zasluga zadružnim pospeševalnim službam ter strokovnjakom Biotehniške fakultete, ki dognanja s svojega poskusnega pitališča v Logatcu širijo na vse območje. Prav pospeševanje te tehnologije proizvodnje mleka in mesa daje možnosti za povečano proizvodnjo in tržne viške. Ce bo ta proizvodnja res dala tržne viške, lahko proizvajalci računajo, tudi na sovlaganja članic sestavljene organizacije. V Mercatorju se zavedamo, da za bistven dvig ob- sega in kalitete proizvodnje ni ^ — - vrsf volj le Krma z obstoječih po' ampak da je treba za intenzr vnel? proizvodnjo krme urediti zel erSfj i gnojil, za povečanje mlečno-- , ‘-epr šča, zagotoviti dovolj miner: ain? sti*! prirastov pa zagotoviti ustr6, močna krmila. Zato v Mercato ost^ posvečamo posebno pozorno-^, gotovitvi potrebnega reproduK ^ skega materiala in menimo.^ smo uspeli pokriti vse p°tre - Zmogli bi zagotoviti še več materiala, če bo proizvodni^ jansko intenzivirana in tržn , značaja. V povezavi z zagota' njem repromateriala je v torju uveden poseben sistern vorjenem razmerju med cen čevanja živine, ki temelji na koruze in žive teže goveda, meni uresničitev dolgoletne ,i hteve kmetijcev po usklajen^ odnosu med cenami kmeti)5,„ v dav pridelkov. Poudariti je treba-^ tem ne gre za kratkotrajno ak i^! temveč za dolgoročen sistenL^ naj zagotovi stabilno proizvoO%; Ob tej ugodni ugotovitvi in delovanja Mercatorja, pa je tre- poudariti še drugo stran. Že v ječa proizvodnja bi morala Mercatorjevo mrežo več škov kot jih daje. Res je tud1- jj mleko v kanglici in meso v -zmanjšuje pritisk na prodajaj se morate tudi proizvajalci dati, da zaradi take prodaje') zaposleni v vaši zadrugi in n%jo v sestavljeni organizaciji brez predvidenega obsega Pr^ji ta in dohodka in zato ne P0^^1 več stroškov, ki nastajajo z oi zacijo in pospeševanjem pru‘ --n nje, z zagotavljanjem reprod skih investicijskih sredstev a/ dobnimi zadevami, ki so brfe Sora) in Justina Vrabec r> ter Franc Facja za Sivo Logatec). Med telicami )e grajena Plava lastnika Rupnika iz KZ Logatec, komisija predvidela le šef; za krave, je vseeno moral ^ pred nastopajočimi lepot naknadno določila se na« ^ roma diplomi za kravo Si JjO' Stefana Cigaleta in kra lastnika Franca Rupnika-Razstava je lepo uSp boljše«, je dejal v. d-dllnvec-KZ Logatec, Karel SinKu Mercator v SV Sloveniji cciiJSp0m. . .................................................... ^jo^ercato^1 P°snetek oblikovancev državnih odlikovanj, med njimi tudi nekaj dobitnikov zlate značke bsts: S [Te' udS 01? iv-al5 .KCJ med slavnostno sejo vseh delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij. E mercator izbira panonija ptuj Gornji Radgoni branijo vstop novim cenam krvoločni tigri. Foto: Kristina Antolič Državni odlikovanci Mercatorja Kristina Antolič Slavnost v Mipu V četrtek, 15. septembra, je bila v veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju slavnostna seja delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije M-Izbira Panonija Ptuj, na kateri so bila 40 delavcem vročena državna odlikovanja, 20 delavcem zlate značke Mercator, jubilejne nagrade pa za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Najprej je v programu nastopil ženski pevski zbor Alojza Arnuša iz Rogoznice. V zboru poje 7 naših sodelavk. Slavnostni govor na seji je imel predsednik Skupščine občine Ptuj, Franc Tetičkovič, ki je dejal: »Današnja slavnost je namenjena delavcem, ki so bili odlikovani z državnimi odlikovanji in prejemnikom vaših priznanj, zlatih značk Mercatorja. Ob tej priložnosti mi dovolite nekaj besed o pomenu odlikovanj in priznanj. Vsem delavcem kjer koli smo, so nam postavljene delovne naloge, bodisi v organizacijah združenega dela, samoupravnih in krajevnih skupnostih in opravljamo te naloge kot samoupravljale!, pomeni, da zavestno ob tem vemo, da z delom, ki ga opravljamo, ustvarjamo tudi dohodek, z njim gospodarimo ter ustvarjamo boljše pogoje dela in tudi svojega življenja. T\idi družbeno se ob tem angažiramo s tem, ko se zavestno opredeljujemo za širše družbene interese, to je za urejanje različnih zadev in potreb v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih občine in širše. Tako urejamo preko različnih oblik samoupravnega delegatskega delovanja. Tako delovanje in organiziranje izhaja iz ustvarjenega položaja delavca, delovnega človeka, občana. Pri opravljanju delovnih, samoupravnih in širših družbenih nalog smo sicer angažirani vsi, vendar v vsaki sredini nekaj de-laycev in občanov izstopa, ki se pri tem bolj angažirajo, so bolj uspešni, kar jim priznava tudi sredina, v kateri delajo, kot tudi širša družba. Družbena priznanja imajo namen moralno nagraditi takega posameznika v obliki priznanja, odlikovanja ali v drugih oblikah. Vse pa imajo javni značaj, ki se kaže v sami izročitvi oziroma podelitvi. Tudi vi, odlikovanci in prejemniki priznanj, ste se vsak po svojih močeh, znanju in sposobnostih na svojih delovnih mestih in za- dolžitvah v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, vključevali v temeljnih organizacijah, delovni organizaciji ter v širše delovanje. To nedvomno kažejo tudi posamezni in skupni uspehi, ki jih MIP Ptuj dosega skozi vsa obdobja svojega obstoja in razvoja. Upravičeno lahko rečemo, da je razvoju ptujskega gospodarstva, zlasti še v razvoju trgovine, odigrala MIP izredno pomembno vlogo. Pred leti še razdrobljena, prostorsko šibka trgovina na Ptuju kaže danes povsem drugačno sliko, s tem da je združena, čedalje bolj specializirana, prostorsko dokaj urejena. Ob trgovski dejavnosti razvijate pomembno proizvodno dejavnost, s katero povezujete trgovino in proizvodnjo, kar pa je še posebej treba poudariti, da nastopate s svojimi proizvodi na zunanjem trgu, kar so izredno pomembna družbena sredstva sedanjega stabilizacijskega obdobja celotne jugoslovanske družbe. Tudi v družbenem proizvodu občine predstavlja ptujska trgovina dokaj pomemben delež. Sedanji čas uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji in Sloveniji ter v vsaki OZD zahteva od vsakega svoj delež. Trgovina se v tem času nahaja v posebnem položaju. Od nje se zahteva, da opravlja nemoteno zlasti funkcijo oskrbe občanov, pa čeprav se dostikrat znajde v težavah. Zato je potrebno tudi v bodoče takšno povezovanje med proizvodnjo in trgovino, ki bo tudi ob ostrejših pogojih gospodarjenja zagotavljala optimalno oskrbo občanov z življenjsko potrebnimi izdelki oziroma blagom. Na koncu mi dovolite, da vsem odlikovancem in prejemnikom zlate značke Mercatorja iskreno čestitam v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj ter želim celotnemu kolektivu veliko uspehov!« Za tem je vročil delavcem državna odlikovanja. Odlikovanja so prejeli Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Bele Anton, Tomanič Franc in Vaupotič Jože. Red dela s srebrnim vencem Bagar Elizabeta, Božič Ciril, Dobič Miroslav, Filipič Maks, Habjanič Gabriela, Hrnčič Katica, Kampuš Branko, Kosi Fe-licita, Lašič Franc, Lašič Vekoslav, Lazar Sonja, Mauzer Jerica, Merc Emilija, Murko Jože, Ojstršek Martin, Pernat Marta, Petek Janko, Repič Janko, Skaza Anica, Sok Olga, Skok Franc, Šprah Maksimiljan, Tomanič Štefanija, Udovič Sonja in Žuran Maks. Medalja zaslug za narod Ber Edvard, Danilovič Miloš, Drevenšek Maks in Planinšek Ivanka. Medalja dela Ga vez Anica, Janžekovič Anton, Koprivnik Božena, Kozo-derc Terezija, Lenart Terezija, Pišek Marica, Pulko Jožica in Vidovič Franc. Zlate značke Mercatorja so podeljevali direktorji in predsedniki delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti. Prejeli so jih: Alt Marija, Emeršič Nežka, Kelenc Jože, Mislovič Franc, Podkrižnik Aleksander, Silak Olga, Vauda Rozalija, Žajdela Martin, Žuran Maks, Bezjak Konrad, Klasinc Anton, Kokol Janez, Krivec Ivan, Zorec Alojz, Beranič Martin, Jurkovič Slavko, Planinske Ivanka, Habjanič Gabriela, Kampuš Branko in Pernat Marta. Tudi v letošnjem letu je v naši delovni organizaciji doseglo večje število delavcev svoj delovni jubilej: 69 delavcev 10, 40 delavcev 20 in 13 delavcev 30 let delovne dobe. Ob tej priložnosti so prejeli jubilejne nagrade. Vsem delavcem - sodelavcem, prejemnikom državnih odlikovanj, zlatih značk Mercatorja ter jubilejnih nagrad, naše iskrene čestitke! Mercator v SV Sloveniji Naši na delovni akciji Kristina Antolič MIP — pokroviteljica izmene v Suhi Krajini Delovna organizacija M-Izbira Panonija je bila pokrovitelj zadnje izmene ptujske brigade »Jože Lacko«, ki je delala na zvezni mladinski delovni akciji Suha Krajina 83. V tem času smo jih obiskali predstavniki delovne organizacije kakor tudi DPO občine Ptuj. Že ime Suha Krajina pove, da je to suh, pretežno kamnit svet. Brigada Jožeta Lacka je kljub zelo težkemu terenu dosegla zelo lepe uspehe ter na udarniški dan dosegla kar 226,9 odstotkov od načrtovanega. V tej izmeni je sodeloval tudi naš Miran Kranjc iz tozda Veleprodaje. Žal ga v času našega obiska nismo našli, ker so brigade delale kar na štirih deloviščih. Zato sem Mirana ob prihodu iz brigade povabila na kratek klepet. O svojem brigadirskem življenju je povedal: »Leta 1978 sem odšel prvič v pri-gado in sicer v Beograd, pozneje v Jesenovec in letos v Suho Krajino doma v Sloveniji. Naša brigada je bila letos zelo majhna, saj je imela najmanjše število brigadirjev, komaj 36. Veliko različnega dela smo opravili. V Trebnjem in Novem mestu smo kopali za vodovod; teren je bil zelo slab - samo kamenje. V Kočevju smo urejali pašnike, kjer smo dosegli tudi najboljše rezultate. Naša delovna organizacija je bila pokrovitelj te izmene, v kateri sem sodeloval. Naš brigadir Miran Kranjc PILIČ Športne majice, ki smo jih dobili od pokrovitelja, so bile prava paša za oči v našem brigadirskem naselju. Marsikateri brigadir si je želel našo majico. Kako se počutim kot brigadir? Tega ne morem z nobenimi besedami opisati, to lahko samo doživiš,« je zaključil naš brigadir Pilič. Kristina Antolič Krvodajalci na enodnevnem izletu Delovna organizacija MIP organizira vsako leto enodnevni izlet za krvodajalce v zahvalo za njihova plemenita dejanja - darovanje krvi, s katerim pomagajo reševati človeška življenja. V programu enodnevnega izleta na soboto, 10. septembra, je bil ogled hidroelektrarne Formin, kajti nekatere močno zanima, kakšna je nova tehnika pri pridobivanju elektrike (ob ponovni visoki podražitvi). Sledil je ogled vinske kleti Jeruzalema v Ormožu s poskušnjo jeruzalemskih vin. Od tu se je izlet nadaljeval skozi Ljutomer, Radence, s krajšim odmorom in okrepčilom, in dalje v Gornjo Radgono, kjer je bil prav tako manjši postanek. V nadaljevanju poti so se v osrčju Slovenskih Goric krvodajalci okrepčali, ob zvokih prijetne glasbe zaplesali, med seboj poklepetali, skratka, prijetno so se zabavali. Dezerterjev nikjer ne manjka, tako jih tudi tu ni: 15 sicer prijavljenih krvodajalcev se izleta ni udeležilo. Tako so se zabavali krvodajlci na svojem letošnjem izletu. Foto Kristina Antolič Spominski posnetek ptujskih brigadirjev s predstavnikom MIP in družbenopolitičnih organizacij Občine Ptuj. Foto Kristina An1 Potrošniki Kristina Antolič Pil h k Srečanje potrošnikov in delavcev MIP iv [h h ir, fek N Udeležba na srečanju potrošnikov in delavcev MIP zadnjo soboto v mesecu avgustu, je bila za organizatorje več kakor zadovoljiva, čeprav je nastala gneča šele v večernem mraku. Ocenjujemo, da je bilo na srečanju preko 2500 obiskovalcev oziroma gostov, od tega okrog 650 delavcev ter preko 50 naših upokojencev. ne; ne samo to, našemu del3 jj^< smo to tudi po neki naši Pre dolžni. Dodo^Jen Natakarji, čeprav ne vsi kvalificirani - saj se tudi razlika ni pokazala, so tekali od mize do mize in stregli gostom po njihovih željah kot mravljice. Ko sem se tako sprehajala med mizami gostov, naskrivaj prisluhnila njihovemu kramljanju, je bilo izrečeno veliko pohvale in želja po ponovnem organiziranju podobne prireditve. To pa je bil tudi namen organizatorja, naj bi takšno srečanje postalo tradicionalno. Z njim bi nadoknadili nekdaj organizirane modne revije in trgovske plese. Čeprav je vzelo organizatorju tudi veliko prostega časa, je prireditev dosegla svoj namen: mesto Ptuj, skupaj z največjo trgovsko delovno organizacijo naj bi zadovoljil s tem delovne ljudi in obča- Kot na vsako takšno in P0^" jC prireditev spada tudi muzik3’ pr tudi tu ni manjkalo. 0 padanje fizičnega obse-l^oči • aie zaradi padanja kupne - .,ve<5 vi11. nenehnega pomanjkanja it0" 0biw- blaga na tržišču; visoke ^.0bres.1 Za kredite zaradi visoke -‘astrii.ne mere in pomanjkanja Rib in y^rov za pokrivanje osnov-ležnje °bratnih sredstev; vse večje b)aga P° plačevanju trgovskega Sr6bstf.Vnaprei in za združevanje Ij, v s Proizvajalci. Sos?Pe za izboljšanje produk-Ntah'1 bolj gospodarno in [983 Sr;neiše poslovanje v letu i cin0 prejeli že s planom za to reen^Polnili pa ob obravnavi do-b T07nrezultatov poslovanja DO ra01'r v njenem sestavu za pre-to ter trimesečje letošnjega 3vC|{^tov ^^iziranju doseženih rezul-bS° ^o^lovanja v prvem polletju h s,,, j ga leta smo ugotovili, da tem obdobju v glav- . ;ošrti'-)5?50le^eludi o osebnih dohodkov, rf itj^°g tr °JU koeficienta obračanja ^ 'v Maflrg°Vskega blaga. ,t0 ^b stroški so v trgovin- He ori naraščali za 45 % poča-6 tat rasb celotnega prihodka, "''ti a P indi osebni dohodki od ,sti šwridka (45 % Počasnejša žitiar,;. ,0 zaposlenih po urah se GPh ^Salo za več ko 4 %, oziro- iš n / si; ‘uo za več ko 4 %, oziro-[8ovsw0rai 70 zaposlenih. Zaloge a na blasa 50 naraščale po-•,>* obPP. rasti prodaje, tako da , iuh n a^an]e izboljšalo za 9 %. P0vini n tevaniu zvišanja cen v [[,Proi2Va debelo in drobno ter k'ia števil P se ie zaradi zmanj-kna Zaposlenih povečala rinost (dohodek na za-DVaPja n 23 °'/o> donosnost po- rsb p0,pa Se je zaradi počasnejše LVrUh t;Prf<''no uporabljenih po-D°ijša]a eostev od rasti dohodka VSe^aza 3,8%. l^erjavPa p?meni zelo malo v P, Obre„t nižanjem cene kapi-h ®ba u l13 mera je še enkrat k/fth obPt P. Preteklem primer-^aajkam0^U’ kar pomeni, ob ipa^ie r.^U astnih virov za po-|)5stev ,, 'kovnih in obratnih •ipsti j.’ b)0 Nanos povečanje £°iha skPos°iila za okoli 112 % Nev. °raj za 50 milijonov di- v ceaf°Vskega blaga in ra- "la (jPP3 Prodaja trgovskega fa^su v T ^elo in drobno se je v * P°lletiu 1p- zvišanja cen v letni ^el° m drobno v I. h ,2tlaša 0. ^Povprečje za NA- W;ia0riakimknK!i3? .%) v Primer- tako v trgovini na debelo kot na drobno pada. Letni plan fakturirane realizacije smo dosegli 46,8%. Neto RVC je naraščala nekoliko počasneje kot prodaja (indeks 119,7), ker s?'je povprečni odstotek neto RVC v letošnjem I. polletju v primerjavi z lanskim nekoliko zmanjšal (14,02 % lansko I. polletje in 13.82 % letošnje I. polletje). Zaloge in količnik obračanja Povprečne zaloge trgovskega blaga so se v I. polletju 1983 v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem povečale za 10,8%. Naraščale so počasneje od prodaji trgovskega blaga; glede na to smo dosegli nekoliko boljši količnik obračanja zalog. Tako so se zaloge v I. polletju preteklega leta obrnile 3,44-krat, v letošnjem pa 3,75-krat. Celotni prihodek in porabljena sredstva Celotni prihodek se je v I. polletju 1983 v primerjavi z lanskim I. polletjem zvišal za 28,9%; porabljena sredstva so naraščala nekoliko počasneje in so se povišala za 28,6%. Materialni stroški, če upoštevamo samo tozde trgovinske dejavnosti, so naraščali 45% počasneje od rasti celotnega prihodka. Seveda moramo ob tem upoštevati, da ob periodičnih obračunih ne zajamemo še vseh nastalih stroškov in da se ti znatno povečajo ob koncu leta. Tako doseženi celotni prihodek kot porabljena sredstva dosegajo okoli 50% zastavljenega letnega plana. Dohodek Dohodek M-NANOSA je v I. polletju letošnjega leta znašal 380.354.379 dinarjev ter presega lanskoletni polletni dohodek za 31,5%. Letni plan smo s tem dosegli 47,4 %. M-NANOS je v I. polletju 1982 namenil za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka 41,3% dohodka, preostali delež 56,7% pa je prikazan kot doseženi čisti dohodek. V L polletju 1983 se je11 delež vseh obveznosti iz dohodka povečal na 53%, kar pomeni, da čisti dohodek predstavlja manj kot polovico doseženega dohodka. Najmočneje so se povečale obresti za posojila, in sicer za 147,5% oziroma za 65 milijonov dinarjev zaradi povečanja obrestne mere z 12 oziroma 16% v lanskem I. polletju na 30% v letošnjem I. polletju in povečanja obsega kratkoročnih premostitvenih posojil za pokrivanje obratnih sredstev. « Osebni dohodki Osebni dohodki so v I. polletju 1983 naraščali za 45% počasneje od rasti dohodka. V primerjavi z Ihnskim primerjalnim obdobjem so se zvišali za 17,3%. Ko Smo po polletnih rezultatih poslovanja ugotavljali izvajanje določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 ter že upoštevali spremembe in dopolnitve, objavljene v Ur. listu SRS 25/83, smo ugotovili, da bi 35% počasnejša rast sredstev za OD od rasti dohodka omogočila njihovo zvišanje za 20,5%. Ker je to le globalna usmeritev dovoljene rasti sredstev za OD, smo upoštevali tudi dovoljeno zvišanje sredstev za OD, izhajajoč iz boljše storilnosti, gospodarnosti in donosnosti poslovanja. Pri dohodku na zaposlenega (storilnost) smo izločili vpliv zvišanja cen in izračunali stvarno zvišanje dohodka na zaposlenega, ki je v I. polletju znašalo 3,6%. Gospodarnost poslovanja se je izboljšala za 0,2%. Gospodarnost poslovanja se je izboljšala za 0,2, donosnost pa za 3,84%, ker je v I. poletju 1983 naraščal dohodek 18% hitreje od rasti povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Gospodarski kazalci sredstev za OD v prvih šestih mesecih letos v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem omogočajo zvišanje za 18,8%. Dovoljeni rasti na podlagi uspešnosti poslovanja prištejemo še 30% od dosežene stopnje rasti dohodka (kar je 9,5%); tako dobimo dovoljeno zvišanje sredstev za OD v I. polletju 1983, Nadaljevanje na 9. strani Nanosove vesti Vesela družba na Nanosu. Foto: Paternost Vendar se le premika Slobodan Milinkovič n Prvega sematskega sestanka mladine v DS SS MERCATOR-NANOSA, na katerem naj bi se razgovorili o perečih problemih ter nekaterih osnovnih pojmih, na katerih sloni naša družba, se žal niso udeležili vsi člani. Lahko jim je resnično žal, ker je razgovor potekal v presenetljivo živahni izmenjavi mnenj in včasih celo polemičnem tonu. To je bil tudi osnovni namen sestanka - v kar najbolj sproščeni obliki izmenjati mnenja, razkriti mladim probleme, ki v tem trenutku tarejo našo družbo, pojasniti nekatere osnovne idejnopolitične pojme, katere so mladi sami izluščili v svojem programu idejnopolitičnega izobraževanja kot nejasne, ter jim hkrati pomagati pri konkretizaciji poti in načinov za opravljanje nalog, za katere so bili v programu dela OO ZSMS zadolženi. Živahen pogovor je potekal zlasti v zvezi s sedanjim gospodarskim trenutkom in ob vzorokih za krizo, ki jo pri nas doživljamo, o nezadostni aktivnosti mladih in Nanosove vesti vzrokih, katere morajo iskati predvsem v lastnih vrstah, pa tudi v nezadostni in neustrezni pomoči, ki jim je bila nudena s strani DPO. Razpravljali so tudi o neravno najboljših medsebojnih odnosih, o neurejenem sistemu izobraževanja ter o neustrezni organiziranosti dela, ki mladim ne omogoča prihodnosti in napredovanja na delovnem mestu itd. Kritično so obravnavali tudi nezadostno aktivnost ostalih dveh OO ZSMS v tozdu IZBIRA in tozdu GROSIST ter sklenili, da mladino iz teh dveh pritegnejo v skupno delo na vseh področjih delovanja, ki so jih opredelili v programu dela OO ZSMS - zlasti pa na takih in podobnih skupnih tematskih sestankih. Eppur si muove in vendar se giblje je rekel baje znanstvenik Galilei pred inkvizicijo, ko so ga hoteli prisiliti, da se odpuve nauku, da se zemlja suče okrog sonca. Stara resnica se še enkrat izkaže: mladim je treba pomagati! Sa- morastništvo je nezaželeno celo pri neobveznem in ljubiteljskem delu. Mladi potrebujejo nekoga, ki se bo AKTIVNO IN PREDVSEM KONKRETNO ukvarjal z njimi, jim pomagal in zlasti z osebnim zgledom nenehno nakazoval poti in načine konkretnega delovanja. OO ZKJ v DS SS MERCATOR-NANOS in tozdih GROSIST in IZBIRA so svojo avantgardno vlogo pravilno dojele in je konkretno delo komunistov z mladimi, kot ena od nujnih aktivnosti v sedanjem trenutku naše družbe, steklo na splošno zadovoljstvo vseh. Komunisti so svojo nalogo dojeli -mladina tudi! Od skupnega napora pa bo odvisen uspeh. Po jutru se dan pozna, pravi star ljudski pregovor. Sodeč po prvih rezultatih - resno delo, ki so si ga zastavili mladinci in komunisti MERCATOR-NANOSA z aktivno podporo vseh struktur DO, bo dalo tudi resne in pozitivne rezultate. Mladina v MERCATOR-NANO-SU je zelo zadovoljna z začetkom. Pogreša pa se sodelovanja tako mladih iz lastnih vrst kot tudi nekaterih DPO in strokovnih služb. Njihovega klica na pomoč ne bi smeli preslišati. Razgovori med mladinci Nanosa Slobodan Milinkovič V sedanjem družbenem trenutku neopredeljenosti ni In ne samo v sedanjem trenutku. Na splošno -neopredeljenpsti in absolutne svobode ni in ne more biti! Ne na zahodu, v svetu, ki ga imenujemo kapitalistični - ne na vzhodu, ki ga imenujemo državno socialistični - ne pri nas, ki gradimo samoupravni socializem. Na vprašanje, kaj je potem s svobodo, če je že povsod jasna opredeljenost, in ali ta vnaprejšnja opredeljenost ne omejuje človeških svoboščin, mu veže roke in je potem v bistvu zasužnjen ne pa svoboden, bomo poskusili odgovoriti na enak način, kot smo se o tej zadevi menili na razgovoru o osnovnih idejnopolitičnih pojmih, na katerih sloni naša in druge družbe v svetu, ki ga je organizirala naša mladina v sklopu programa idejno političnega izobraževanja. Svoboda je carstvo nuje, je rekel OMEJITEV, ki je hkrati osnova Lenin. Kaj to pomeni? Biološko in naše samoupravne socialistične drugače? Biološko je človek zelo, MORALE! V naši družbi potemta-zelo omejeno bitje. Nihče nas na- kem ne bomo moralnosti delovne-mreč ne vpraša, ali se in kdaj želi- ga človeka in državljana ocenjeva-mo roditi, umreti. Kot živi organ- li po tem ali je bel ali črn,ali je zem lahko obstanemo le v zelo oz- Slovenec, Srb, Hrvat, Bosanec... kem temperaturnem območju ne- ali je katolik, pravoslavni, musli-kaj stopinj celzija (36,5 - 41,5), nor- man... malno stanje organizma je še ožje In čeprav dokaj karikirano, upo- (36,5-37° C). 90% materije na rabili bomo naslednjo prispodobo Zemlji je človeku prepovedane, tako »po domače« povedano: tudi, ker je neposredno škodljiva in ga če se nekomu zljubi sredi belega lahko uniči. Od ostalih 10% 9,9% dneva skakati nag po cesti...! Ce-materije so neužitne snovi, ki nam prav ni lepo videti, ta oseba pa nič ne koristijo. O omejenosti člo- najbrž ni pri zdravi pameti, ne bo-veških čutil lahko rečemo le to, da mo tega izpostavljali kot osnovni nam služijo v zelo, zelo ozkem po- element pri ocenjevanju moralno-dročju naravne uporabe. S po- sti. Konkretni prispevek k na-močjo pripomočkov (strojev itd.) predku procesa, v katerem delov-smo ljudje čutilom precej poma- ni človek prevzema odločanje o gali, vendar pa to nič ne menja na svojem delu in rezultatih tega dela njihovi izvirni kvaliteti in omeje- ter o upravljanju z družbo, pove o nosti. Kako pa je s tistim drugim tem, koliko je kdo MORALEN ozi-delom človeškega življenja? Druž- roma to je osnovni element naše benim, ekonomskim, političnim? morale! Ali tukaj zadeva,izgleda drugače? Menimo, da je najboljše, če tisto Pa poglejmo! Če smo že na začet- absolutno svobodo, ki jo propagi-ku omenili tri osnovne družbenoe- rajo na zahodu in ki je, kot smo konomske sisteme, bi bilo prav, videli, popolnoma nemogoča, in da se jih držimo tudi dalje. tisto svobodo, ki je omejena z ne- katerimi posplošenimi in zamegljenimi višjimi družbenimi interesi, ki jih predstavlja zbirokratizirani državni aparat v deželah ti. realnega socializma, »krstimo« s pravim imenom. Pri tem nam bo pomagalo nekoliko znamenitih osebnosti preteklega in našega časa. Zdravnik, filozof in marksist Dr. Erich From je v samo štirih enostavnih besedah pojasnil celotni problem svobode: »SVOBODA OD« ter »SVOBODA ZA«! »SVOBODA OD« programirajo tisti, ki se želijo otresti kakršne koli odgovornosti in bi radi, da živijo OSVOBOJENI od vseh skrbi, dela, naporov, da jim življenje »pade kot pečena kura z neba«. To je filozofija bežanja od dejanskih razmer in pravih življen-skih vrednot. »SVOBODA ZA« je nekaj povsem drugega. To je svobodna možnost za delovanje, ustvarjanje vedno novega - svoboda za rušenje starega in preživelega, za rušenje, ki je vedno v funkciji novega in bolj kvalitetnega. To je svoboda, ki je omejena le na »spodnjem koncu«. Ta omejenost »odspodaj« pomeni, da ZA NAZAJ, ZA NA SLABŠE svobode ni - ZA NAPREJ, ZA NA BOLJŠE pa je praktično neomejena! Človek v tem primeru omejuje lahko le lastne zmožnosti. ' Ko so nekoč Karla Marxa vprašali, kaj je smisel človeškega življenja, je zelo kratko in jasno odgovoril, da je to BORBA ZA NAPREDEK! Kmalu potem pa je še bolj jasno dodal, da so do sedaj filozofi svet le POJASNJEVALI. GRE PA ZA TO, DA GA SPREMENIMO. In na koncu naj omenimo še znane besede tovariša TITA: Nič ni na svetu tako naprednega in tako dobrega, da tega ne bi mogli V 'sodobnem kapitalističnem svetu (izberimo npr. ZDA) ravno zdaj na vsa usta govorijo o človeških svoboščinah - o nekakšnem idealu svobode, ki naj bi bil edino pri njih - pri vseh drugih sistemih ga pa ni! Ali je temu res tako? Poglejmo brez naočnikov, za kaj v resnici gre. V ustavi ZDA je vse polno lepih besed o demokraciji in svobodi. O bistvu kapitalistične družbe govori le en zelo jasen in čudovito precizen odstavek, ki ♦ravi: osnovna dolžnost družbe je VAROVANJE INTERESOV PRIVATNE LASTNINE. Ta stavek ne dopušča nobenega dvoma. Vse drugo so pretežno okraski. Bistvo je jasno povedano in je naslednje: SVOBODA - JA, VENDAR VSE DO TAKRAT, DOKLER NE ZAČNE OGROŽATI INTERESOV PRIVATNE LASTNINE! Ni se potrebno preveč ozirati - na vsakem koraku so vidne tragične posledice zaščite teh interesov. Na drugi strani - na vzhodu, v deželah ti. REALNEGA SOCIALIZMA, pravih interesov niti ne skrivajo. Socializem - da, vendar tak, kot ga kreira DRŽAVA oziroma interesi državne lastnine (oziroma interesi delavskega razreda, ki ga predstavlja državni in partijski aparat). Tudi tukaj se ni potrebno preveč ozirati za dokazi in posledicami zaščite DRŽAVNIH INTERESOV. Kaj pa mi? Ali smo mi potem družba^ki nima omejitev? Poglejmo našo Ustavo, kaj pravi? Pri nas je jasno povedano, da je osnova naše družbe SAMOUPRAVNO ZDRUŽENO DELO s sredstvi za proizvodnjo v DRUŽBENI LASTI. Torej sta bistvena dva osnovna pojma: DELAVEC V SAMOUPRAVNO ZDRUŽENEM DELU in DRUŽBENA LASTNINA. Končni cilj pa je, da ta delavec odloča o vseh pogojih in rezultatih svojega dela ter o celotnem delu družbe. To je torej naša osnovna Priložnost za ugotavljanje dosežene stopnje organiziranosti rekreativne dejavnosti v Mercator- Nanosu Slobodah Milinkovič Delavske športne igre v občini Postojna Občinski svet ZSS .Postojna je kot vsako leto ob tem času razpisal delavske športne igre v občini Postojna. Tekmovanje vodi posebna komisija pri Občinskem svetu ZSS. Za tehnično izvedbo so .zadolžena posamezna športna društva v občini, da bi se izognili nevšečnostim, kot so nestrokovnost priprav, slabo sojenje (sodili so sodniki amaterji) ter včasih tudi nered in nedisciplina. Mercator-Nanos ima ob tem le- predvsem od odločitve direktor-po priložnost za preverjanje orga- jev tozdov, ki morajo dati zeleno niziranosti in tekmovalne priprav- luč za oblikovanje nujno potreb-Ijenosti svojih skupin rekreativ- nega sklada, iz katerega naj bi za-cev. Tekmovanja po posameznih gotovih najnujnejša oblačila, obu-panogah se namreč začnejo vok- tev, pripomočke ter najnujnejše tobru in se nadaljujejo vse do ma- pogoje za vadbo v Mercator-Nano-ja meseca naslednjega leta, kar je su. Predlog je že posredovan kole-izredna priložnost za nenehno de- giju direktorjev tozdov. Od njih javnost. Delavci bodo tekmovali v zdaj zavisi, kaj bomo mogli nare-naslednjih panogah: rokomet, diti. kros, nogomet, odbojka, strelja- Del rekreativcev Mercator-Na-nje, namizni tenis, kegljanje, smu- nosa se že loteva malodušje ter Čanje, šah, košarka in balinanje, izgubljajo zaupanje, da se bodo Večino teh panog vključuje tudi uredile razmere za rekreativno de-pravilnik športnih iger SOZD javnost. Ah bomo uspeh to organi-Mercator zaradi česar bi kazalo de- zirati vsaj približno tako, kot jo že lavske športne igre v občini Po- več let organizirajo drugi v sozdu? stojna uporabiti za načrtne pripra- Rekreativci se sprašujejo ali ve na MERCATORIADO 84 v Po- SMO MI IZ MERCATOR-NANO-stojni. Ali in koliko bomo uspeh v SA SLABŠI KOT DRUGI IZ teh prizadevanjih, je odvisno SOZDA? nadomestiti s še boljšim in naprednejšim. V naši družbi smo se opredelili: SVOBODA ZA! To pa pomeni le eno: Prenehajmo s pasivnim razgledovanjem »izložb v trgovinah«, »pljunimo vendarle enkrat v dlan« in povsod tam, kjer lahko, pomagajmo tej naši družbi iz krize, v kateri se nahaja. To pa je hkrati edino pravilna in poštena uporaba tiste SVOBODE ZA! Ko smo torej sklenih, da neopredeljenosti v svetu ni ter da ne moremo zahtevati absolutne svobode, hkrati pa dognali, da so ene od osnovnih omejitev razhčne vrste LASTNINE (zasebna, državna, družbena) - je popolnoma razumljivo, če se vprašamo, KAJ PA JE V BISTVU TISTA LASTNINA - OMEJITEV? O tem pa prihodki' Ugotavljamo, da je največ ncj| snosti ravno na področju fUI5j mentalnih pojmov, kot so OPJv DELJENOST, SVOBOD LASTNINA, NASPROTJE ^ PRODUKCIJSKIMI SILAMH PROIZVODNIMI ODNOSI, Vl> GA DRŽAVE TER PRIMA^'; IN SUBSIDIARNA DRŽAV« PRISILA. Začeli smo s pojm0‘{ opredeljenosti in svobode, očitno, da se s tema dvema ma tudi največ manipuhra i? sj po naši oceni baza za nadaljnja zmišljanja in razjasnjevanja °sf lih kategorij. Opravičujem se : zamudo, vendar so krivi obje^ ni razlogi. Lep pozdrav! Mercatorjevi delavci na dopustu Paternost Sergej Počitnjški dom Savudrija Q Ob zaključku letošnje počitniške sezone srn°^ odločili, da obiščemo Nanosov počitniški dom v vudriji. Dom leži v središču vasi. Stavbo, ki je dv, nadstropna, je odkupila delovna organizacija M'r NOS v letu 1964. V kletnih prostorih je kuhinj jedilnico, v prvem nadstropju pa šest sob z 20 leži»c Že ob nakupu doma je bilo vloženih v vzdrževanje veliko sredstev, vendar se nikdar nismo lotih bolj temeljite preureditve ali povečanja zmogljivosti doma. Vzrok temu je trgovina v pritličju, ki jo uporablja Buje export, in stanovanje v drugem nadstropju, s katerim razpolaga zasebnica. V sedanjem času pa primanjkuje finančnih sredstev. stranko v domu. Zamisel se sničila iz različnih objektivne subjektivnih vzrokov. Začas^ . bih prostori »Stala bara« kot turistične sobe, vendar vode in s skupnim stranišče^' ^ Za oba objekta ugotavljanj ne ustrezata za sodobno letoj Menimo, da bi pristojni nj ukrepati predvsem zaradi poj nja zmogljivosti doma in P°s Omeniti je treba še, da se v ne- bitve prostorov. posredni bližini doma nahaja še en objekt, ki je dobil ime »Stala Ob obisku v počitniškem v Savudriji smo se pogovarj bar«. To je stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem; odkupljena je bila z namenom, da bi v tej stavbi uredih nadomestne prostore za trgovino in stanovanje za nekaterimi gosti. ,0v Jože Gulja, upokojeni P° j; dja mesnice tozda TMI P°s j Letos je že petič gost dornjy BREZNIK DRAGO iz centra AOP SOZD MERCATOR Ljubljana zadnji dan P j domu Savudrija, v družbi s KAVO GINOM občanom Savudrije sicer »staln* našega doma. Vse foto: Patemost HROVATIN LUDVIK upokojeni poslovodja PE DOM Koper TOZD INDUS vei počitniškega doma v Savudriji. Ce bi hoteli ... Slobodan Milinkovič Ali je že komu padlo na misel, poročiti matematiko s kamionom?! Na vprašanje, kaj dobimo, ko njo (matematiko) poročimo z njim (kamionom) - so nam tovariši iz beograjskega CENTROPROMA odgovorili, da je zadeva izvedljiva, čeprav se navadnemu človeku precej čudno sliši. In ne samo to: otroci, ki se potem prikažejo na svet, so zelo zanimivi, zlasti pa KORISTNI, ter s koristnostjo opravičijo ta, priznamo, dokaj čudni zakon. Za kaj gre? Že dolgo našo trgovino (tujo ne, ker ima ta problem že lep čas rešen) tarejo problemi neracionalnosti transporta. V zadnjem času smo priča prizadevanjem nekaterih velikih sistemov s področja trgovine, da bi našli rešitev tega problema. V sklopu prizadevanj za stabilizacijo na področju racionalizacije poslovanja in povečanja produktivnosti dela so začeli uvajati nekatere od znanstvenih dognanj s področja izboljšanja Franček iz Kopra javlja prevoza. Prvi poskusi so dali nepričakovano dobre rezultate: povprečna produktivnost dela se je povečala za cca 16 %, prihranek na sredstvih pa celo za 20 %! Kako so to dosegli? Matematiko so vgradili v kolesa kamionov in je poskrbela, da se kolesa ne obračajo zastonj ter do cilja pridejo po najkrajši poti. Gre za uporabo sodobnih metod optimiranja transportnih poti s pomočjo linearnega programira- nja - to pa je po domače povedano, posebno področje matematike, ki je specializirano za opravljanje velikanskega števila hitrih primerjanj med velikim številom možnosti ter izbiranje nekaj najboljših variant, upoštevajoč vnaprej določene zahteve oziroma omejitve. Izračune opravijo na računalniku, ki izračuna najoptimalnejšo pot, količino ter vrsto blaga, hkrati pa izbere tudi optimalno vozilo v odvisnosti od izbrane poti in naročil. Kolegi iz Centroproma so povedali, da se jim je investicija izplačala prej kot v enem letu (cca 8 mesecev)! Veliki sistemi v trgovini torej hočejo in znajo izkoristiti možnosti za povečanje produktivnosti dela in s tem tudi povečanje dohodka. Kako pa je z nami? Nanosove vesti * - —— DDI počitniški dom Savudrija 'vanje z 8. strani uar« 'rt kil v »depandansi Stala fJ(Jčit>vV,ak;rat v domu, enkrat pa v k°u. lških hišicah v taboru. Vsa-2aradi fSe kobro počutil, saj je tn* • tega večkrat gost doma, Le-še z večjim zado- voljSh Prišel - - ______________ — pr'-' °m- ker je slišal od drugih Sost sustOv J uta taiugm ’ae r)r’ ?a ie dom bolje organizi- ''h J uum DOiJe orgamzi inr ^ec*e Prehrane, či *>t£°Per: ški (i0jT0Prčan prihaja v počitni-frianjšij) y Savudrijo že vrsto let z vsem glede na malega otroka. Ima pa veliko pripomb na samo zgradbo in opremo. Na primer, v sobi ni bilo mreže proti komarjem, pa tudi sicer oprema v sobah in sam videz sob ni v redu. Skratka nezadovoljen je z objektom. Gino Kavo je občan Savudrije, ki ne letuje v domu, ampak večkrat pride na obisk v dom, kjer ima veliko znancev. Je profesionalni podvodni ribič. Meni, da je dom Nanosa v primerjavi z ostalimi počitniškimi domovi v Savudriji najslabše urejen. Letos mora posebej pohvaliti postrežbo in čistočo. Po njegovem mnenju bi morali bolje urediti prostore v »Stala baru«. Na koncu tega sestavka mora- Naj takoj pojasnim kratico. Je čisto nedolžna kratica za dinarje deviznega izvora. Pa kljub temu toliko razburjanja! Imamo še to ugodnost, da lahko kupimo nekatere stvari tudi z dinarji: kaj pa naj poreče ameriški potrošnik, ki mora vsako stvar plačati v dolarjih, ali Nemec, ki plačuje celo kruh in mleko v markah! Pri nas pa toliko govorjenja in razburjanja. Zadovoljni moramo biti, da imamo možnosti različnega načina plačila. Kako bi nas pogledali v Ameriki, če bi prišli v samopostrežbo po kg kave in bi hoteli plačati z dinarji? Pri nas pa z lahkoto kupiš tudi 5 kg kave (podatek je iz zadnjih 14 dni) in plačaš z dinarji. Ali pa hladilno skrinjo? ^Jšinv K-'av«‘uiiju z-e visiu lei z jj 1 Presledki, to predvsem >;0Prske tu morje čistejše od , eh i2t^a ,in )e boljše podnebje. Koncu tega sestavna mora- i v drmN vzrokov je tudi ta, da mo poudariti, da ne kaže omalova- Prkožnost srečati svo- ževati mnenja gostov, čeprav jih je > * PogovJe- sokelavce, da se z nji- včasih treba vzeti z rezervo. Dej- j/ °n ° starih dobrih časih. stvo je, da od nakupa stavbe v letu ?ehi pl rl1 v domu je zadovoljen, 1964 do danes nismo storili tiste-Prostk’ bilo treba posodo- ga, kar bi morali, predvsem glede brapri 2re doma. zunanjega in notranjega videza Ker nimam na razpolago helikopterja, sem skočil kar z mojo Škodo do trgovine. »Dan - dan« vljuden pozdrav. Poslovalnice ne izdam, kje se mi je to zgodilo - mislim na vljudni pozdrav. Presenečen sem -bil, pa sem pozabil pogledati, naslov poslovalnice, vem pa, da ima emblem veliki M. v jjk Aop _reznik, zaposlen v cen- jl^hi: DV sozdu Mercator v Ljub-p Ji žel0 °lnu letuje letos prvič in A PrJrt,Voljen z osebjem do-t Jo|Tia Z,sem s kuhinjo. Osebje • 1U le vedno ustreglo, pred- zunanjega doma. - Menimo, da bi sindikat moral sprožiti akcijo vseh, da bi združili sredstva za ureditev počitniškega doma na podlagi plana dela in idejnega načrta. »Želel bi hladilno skrinjo, 24 litrsko; pa če bi lahko tudi bar izbral, ker imam vijoličaste pl ščice.« ■ »No, glede barve bi bilo bolj težko, ampak bela, mislim, vam bo kar ustrezala,« mi odgovori prijaz- pri ukrepih za pospeševanje poslovanja ita Zib erna - DSSS Pst anek dohodka v celotnem ^hosu 782 tisoč din ^onovrt letošnjega leta 175 ainarjev in je za 4 milijo- ne višja od dejansko izplačane. V I. polletju 1983 smo se na ravni DO držali določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Upoštevati pa moramo, da so trije tozdi NANOSA poslovali z izgubo v vi-' šini 2.203,973, oziroma da za ta znesek niso pokrivale osebnih dohodkov. Povprečni nominalni čisti OD na zaposlenega je v DO v I. polletju 1983 znašal 12.889 din, kar je za 19,5 % več kot v enakem obdobju lani. Ob upoštevanju zvišanja živ- no prodajalec. Vzame iz predala neke dokument: »Vaše ime, prosim, in naslov.« »Dragi tovariš,« mu takoj odgovorim, »prvič, moje ime - moja skrivnost, drugič, sem sem prišel inkognito. Plačam, naložim, odpeljem! Bolj čistega posla si trgovina ne more želeti!« Takrat pa prodajalec kot raketa zrak-kupec: »To vse mi je potrebno za izpolnitev bančnega predračuna, kar potrebujete pri plačilu po sistemu DDL« »Ja, hudiča, kaj pa je spet to? Poznam IBM sistem, poznam VIDEO sistem, ampak DDI, to je pa nekaj novega.« »Figo, je to nekaj novega; to je tisti tajinstveni Dinarji Deviznega Izvora. Ce hočeš skrinjo, pa še kup drugih stvari, ti odpre vrata samo DDI sistem.« »Samo, kako naj to dosežem, če pa nimam DDI? Poizkušal sem tudi to. Kar na svojo roko sem odprl menjalnico na cesti: »Bitte haben si DM zum umtanschen in dinari-sehr dobra valuta, dinarji.« Dve marki sem dobil, pa ne zamenjal, kar tako. Vsak je hotel neke procente, popust, oziroma dosti več, kot je po tečaju. Razen tega pa se je vsak pohvalil, da ima Jugoslavisch Dinarbone z 10% popust. Spet sem bil na kahli. Zdaj pa samo še sanjam, kako do DDI, ker skrinjo nujno potrebujem. Od te kolobocije mi je namreč tako vroče, da se moram hladiti. Pa ne mislite, da me bo to spravilo v slabo voljo. Tudi moj čas bo prišel, nekoč! Ce prej ne, na Koncu stabilizacije. Sem še v najlepših letih, 62, ni hudič, da ne bom tega dočakal. Imam voljo, da bi živel še do 92 let starosti. Takrat bo isti DDI sistem, le da bo pomenilo Dinarji Dinarskega Izvora. Pozdravlja vas DDI-Franček (Devizno Dinarsko Izčrpan Franček) Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Patemost (telefon: (067) 21^41) Ijenjskih stroškov ugotavljamo, da so se dejanski OD na zaposlenega znižali v letu dni za 10 %. Ostanek čistega dohodka Ob upoštevanju pozitivnih in negativnih ostankov dohodka posameznih tozdov znaša ostanek dohodka DO NANOS kot celote v I. polletju 1983 782,307 din. Kazalci uspešnosti poslovanja Storilnost - gledana skozi prodajo na zaposlenega se je v I. polletju 1983 v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem povečala za 33,8 %, dohodek na zaposlenega pa za 37,8 «. Ob upoštevanju rasti cen ugotavljamo, da se je prodaja na zaposlenega v I. polletju 1983 v primerjavi s I. polletjem 1982 povečala za 0,5%, dohodek na zaposlenega pa za 3,6%. Gospodarnost poslovanja - ozi- roma celotni prihodek na 100 din porabljenih sredstev - se v letošnjem I. polletju v primerjavi z lanskim ni bistveno spremenil (indeks 100,2). Ugotavljamo, da so materialni stroški naraščali v tem obdobju nekoliko hitreje od rasti celotnega prihodka (za DO kot celoto), nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga počasneje, prav tako pa tudi amortizacija. Donosnost - vi. polletju 1982 smo dosegli 11,83 din dohodka na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, v I. polletju 1983 pa 128,28 din, kar je za 3,8% več. Dohodek je namreč v tem obdobju naraščal, kot smo že omenili, 18% hitreje od rasti povprečno vezanih poslovnih sredstev. Vendar pa je dosežena donosnost poslovanja še vedno nižja od planirane. V organizaciji KORŠ-a Slobodan Milinkovič Planinci Mercatorja na Nanosu ali kako se je »ave Nanos, vincitori te salutant« (živel Nanos, zmagovalci te pozdravljajo) spreobrnil v »ave Nanos, morituri te salutant« (živel Nanos, umirajoči te pozdravljajo). Planinci Mercatorja smo še enkrat dokazali, da nas ni mogoče z nikomer primerjati. V naših vrstah so namreč tudi taki posebneži in zlasti korajžneži, ki so vedno pripravljeni zakuhati različna presenečenja. Če ne brej, smo to jasno dokazali na tem pohodu na Nanos. Veliko nas je bilo, ki smo hoteli prvič poskusiti vse planinske dobrote, o katerih smo do sedaj le slišali. Ko smo prišli na začetek poti, pod Nanos, v mesto Razdrto, smo nekateri že na samem začetku bili dokaj razočarani. Strašili so nas z mogočnim Nanosom, ki seže do nebes in ki mu bela kapa tja nekje daleč v višini pokriva sive kamnite lase. Belo kapo smo sicer videli, vendar je razdalja do vrha bila videti mnogo prekratka za naše začetniške ambicije in je prvotno navdušenje nad podvigom precej splahnelo. Vozniku avtobusa smo naložili, naj nas »par ure« počaka v Razdrtem, če bi se slučajno komu zahotelo takoj po isti poti nazaj, potem pa naj avtobus odpelje v Predjamo, mesto na nasprotni strani Nanosa, kjer je znameniti stari grad Erazma Predjamskega, plemiča - roparja iz davne preteklosti tega kraja (vsaka podobnost s turističnimi delavci in delavci hotela Jama v Postojni je zgolj slučajna)! Avtobus bomo tam počakali in naj se ne zamuja preveč, kajti nam se mudi in bi radi še za dneva prišli domov. Ne glede na opozorila nekaterih domačinov, ki so govorili nekaj o neizkušenosti in neprevidnosti, smo se v slogu starih Rimljanov ob gromoglasnem »ave Na- nos, vincitori te salutant«, pognali po hribu. Čez nekaj časa smo vendarle začeli bolj resno razmišljati o tistih opozorilih. Sape je začelo zmanjkovati, premori so bili vse bolj pogosti, odprtih ust pa smo gledali nekaj domačinov, zlasti starega Jerneja Bombača (blizu 60 let), ki je vztrajno požiral razdaljo in se je kmalu izgubil v sivem Na-nosovem skalovju. Naše vrste so se kmalu potem tako razredčile in razvlekle, da smo nekateri bili le na pol poti, ko so prvi naši bili že na cilju, v Vojkovi koči na vrhu Nanosa. Čeprav se nismo niti najmanj lepo počutili, prava Golgota se je začela šele pod samim vrhom. Do njega smo večkrat podvomili v svoj dober in jasen vid. Osebno sem sklenil, da takoj po pohodu grem k okulistu, kajti hodili smo in hodili, vrh Nanosa pa je ostajal vedno na isti razdalji. Korajžni, kot smo, smo namreč izbrali strmo pot namesto položne, ki je bila »prelahka« za nas. Stisnili smo zobe in smo plezali kot pravi planinci. Včasih se mi je zdelo, da se na nekaterih mestih držim dobesedno z »zobmi za veter.« Na vrhu smo hitro pozabili na vse težave in okrepljeni s pristno domačo »ognjeno vodo« ter sendviči in enolončnico, začeli snovati nadaljevanje naših pustolovščin. Ko smo zadostili tradiciji ter naredili skupinsko »slikco,« smo sklenili, da se odpravimo nazaj, in sicer tako, kot smo se že prej zmenili, po drugi poti, v Predjamo. Navdušeni nad korajžo smo se veselo pripravili na pot. Tistih približno tri in pol ure poti nazaj, da ne bo predstavljalo takega problema! In ko smo svečano obljubili, da bomo vse volkove in medvede, ki jih bomo srečali na poti, pustili pri miru in da jim nič slabega ne bomo storili, smo končno odrinili v smeri Predjame. Tukaj pa se začne tista prava pustolovščina. Spotoma smo namreč nekateri Postojnčani »pogrunta-li«, da se bo pohod končal čisto prozaično in celo žalostno, če ne naredimo kakšnega presenečenja. Sklenili smo, da presenetimo in po možnosti celo šokiramo ter ustrašimo tiste, ki so že pred nami odšli proti Predjami in ki so obljubili, da nas bodo tam počakali. Spremenili smo smer in smo po sicer daljši, vendar čudoviti poti in po dobrih sedmih urah hoje (smo planinci ali ne?!) prišli v sprva nam neznani kraj. Bilo je že pozno - skozi neko okno smo videli, da je konec TV-dnevnika. Trkajte in se vam bo odprlo, je pisano. Zvedeli smo, da smo v Vipavi! Čudovito! Vendar nam je uspelo! Presenečenje je bilo popolno. Celo sami smo bili presenečeni, kako uspešno smo presenetili tiste, ki so nas pričakovali v Predja- mi. Počakali smo še redni nqčn' ] avtobus in se pripeljali v PostojnO' Zlobni jeziki sicer trdijo, da to n’ 1 bilo namenoma pripravljeno Pre' senečenje, ampak da smo enostav' no zgrešili pot in da smo se izgub1' li. Zlobneži! ) Ne razumem samo, zakaj so oe' kateri od nas cel čas poti in poten1 še, ko smo se peljali z avtobuson1 v Postojno, nekako čudno, skoz’ stisnjene zobe ponavljali nekakš- j, ne nerazumljive besede. Slišalo se ; je nekako tako: Ave Nanos, moh' . turi te salutant! ■j1 i; Sergej Patemost Pravnik svetuje V katerih primerih zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa? Odgovor na to vprašanje najdemo v 184. členu republiškega zakona o delovnih razmerjih. Po tem določilu delavčeva zahteva za varstvo njegovih pravic zadrži izvršitev sklepa, in sicer vse do končne odločitve o njegovih pravicah. Imamo pa tudi pet izjem tega načela, ko zahteva za varstvo pravic ali kot običajno imenujemo pritožbo ali ugovor, ne zadrži izvršitve sklepa, in to: 1. ko se s sklepom določa osebni dohodek 2. ko je delavec začasno odstranjen z dela ali TOZD 3. ko je delavcu naloženo, da zaradi izjemnih okoliščin v TOZD začasno opravlja druga dela in naloge i 4. ko se delavcu nalaga delo preko polnega delovnega čas8 (nadure) 5. ko je delavec začasno (do 6 mesecev) razporejen na delo v drugo TOZD in mu ni mogoče zagotoviti dela zaradi pomanjkanja surovin itd. (člen 47. a) Kako je urejeno varstvo mladine? Določila o varstvu mladine najdemo v členih 137., 138. in 139-republiškega zakona o delovnih razmerjih. Posebno varstvo uživajo v delovnem razmerju vse tiste delavke in delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, Mladim se ne sme naložiti težkih telesnih del; del, ki se opravljajo pod zemljo ali pod vodo; del z viri ionizirajočih sevanj ju drugih del, ki lahko škodljivo in*s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje, Mladim ni ovolj naložiti, da delajo več kot poln delovni čas Mladini ni dovoljeno, da dela ponoči, in sicer delavcem, ki še niso dopolnili 16 let starosti, med 22. in 6. uro, delavcem, ki sb že dopolnili 16 let starosti, pa med 23. in 6. uro. | Mladini se mora zagotoviti letni dopust po merilih in osnovah' določenih v samoupravnem splošnem aktu, po katerih se odmerja dopust drugim delavcem, povečan za 7 delovnih dni P P k p idr j te h ni ht kc je te' Hi Pr st: k & !v Pr h H Pc Vil Pe tal ee h VIR : Obrazec TRO - 12 1982 LEGENDA - živila Podatke zbral in — n eživila zrisal K* HVASTIJA V letu 1962 se je takratnem11^ govskemu podjetju Merca.0. prvič pripojilo več trgovskih P djetij: »Polje«, »Grmada«, »SP^. rija«, »Litija«, »Logatec«, na«, »Emona« in »Rožnik« z .•a. poslovalnicami, kar je predstava lo takratno jedro maloprodaj mreže. -g. V 30 letih - po številnih int£>®cj-cijah - ima sestavljena organi#^, ja združenega dela Mercator v s jem sestavu 1.216 poslovalnic vsej Sloveniji in tudi v drug10 publikah. j, Risba prikazuje strukturo v. 13V' meta v trgovini na drobno P° » -c nih blagovnih skupinah, °zirjLte deleža živil. Sem spadajo vse —— ----—-j- .* te- žitaric, moka, kruh, pecivo, ‘: eSo< stenine, sveže in zmrznjeno ^ slanina, mast, sveže in zmrzuj ribe, divjačina, mleko in {gol izdelki, siri, jajca, krompir. kava, sveža in konzervirana z0, njava, južno sadje, sladkor, c°0, M lada, sadni sokovi, začimbe, gg, ; ' kis, pivo, brezalkoholne mineralna voda itd. in deleža * aj- vil: živalska krma, tobačni, ni, usnjeni, gumijasti, koVt-gfii elektrotehnični, lesni in ^ertet»' izdelki, steklo, porcelan ^ntj^riib mika, izdelki iz papirja,. pla.s pe-mas, tekoča goriva in maziv ’rgZ' kovinski gradbeni materijal1 -gd' ni drugi neomenjeni izdelki, P 0f, vsem šolski in pisarniški P 0ft' nakit, glasbeni inštrumenti,JP^i- ni pribor, otroške igrače, UILgeii>' ške slike, semenska koruza, Pj ca in rž, sveže cvetje, perje legije Skoraj vse delovne organpj,ia-9dajy in tozdi se ukvarjajo s ga na drobno. Zaradi P1"6 gjgiovU1*1 smo sestavili prikaz po 1 ™ ^ r______........izrazho^tno ^ nih in turističnih predelih je večja kot v ostalih krajih, ^ povsem razumljivo. ^ Kancijan Mercatorjev mozaik j^gj^metijsko-živilskem sejmu Bitenc Srebro iz Pomurja K°t narekuje tradicija, je v Gornji Radgoni vsako t° v dj^gi polovici avgusta kmetij sko-živilski se-, letošnji je bil že enaindvajseti po vrsti, odprl pa ■ ^ata številnim razstavljalcem iz vse države, pa tudi tujine. Čeprav v tem trenutku gospodarsko stanje * uas, pa tudi v svetu ni rožnato, je na tej sejemski , lreditvi sodelovalo okoli 800 razstavljalcev, od tega ^80 iz trinajstih drugih držav, seveda tudi iz sosedna Madžarske, Avstrije in Italije. df. Pravih korenin raste močno . isl0 0 ~ je v svojem nagovoru ob t^ni otvoritvi dejal Marko . Predsednik Gospodarske W^lce Slovenije, in dodal, da se ja j ^ornača agroživilska industri-■ nrr'izvajalci kmetijske meha-močno zavedajo. Pred- Proizvajalci kmetijske meha-Vsem f m°čno zavedajo. Pred-kmetijstvo si je zadalo za-kot • naloge, tako v proizvodnji g v izvozu. je sJn° razstavo v Gornji Radgoni tevPremljala vrsta drugih priredi-rne',°d razstave najboljših ple-C)reiskih živali, do posvetovanj, Stranj, degustacij in demon- v0 'ujejmo, kako smo se v razstavo k mi: k sodelovanju je, j.P°vabili vse naše organizaci-ge^ ahko iz tega ali onega razlo-'v g)a ejo mesto na njej. Imena so PiV^Vnem ista kot prejšnja leta, ljaia Pa na tem sejmu razstav-Mer 'seveda v našem sestavu) Hov, ,r-Eta in predstavila pisa-Vij-^ eto vloženih vrtnin, konzer-He. sadja in pripravljene hra-0Venija Sadje (MMD ima za Ce san r?zstave pripravljene vzor-tjoln^pih sokov, pulp in drugih isi^0lZvoU°v> vložene jurčke in 6' razna semena in sušeno ze- lenjavo ter gobe. Emba je želela poudariti proizvodnjo Benka, Agrokombinat pa je predstavil paleto svojih vin in za razstavo v sadovnjaku obral prve hruše vilija-movke. Verjetno pa so k ogledu najbolj vabile mesnine. TMI iz Ljubljane je z razstavo res dobrega domačega želodca privabila največ pogledov, mimoidoči pa so ob pogledu na postojnske TMI mortadele, pršute in druge izdelke večkrat povprašali, kje je lani končala mortadela velikanka. Med našimi razstavljalci se je prvič pojavil tudi ormoški Ograd, seveda z opeko, ki je razstavo prijetno popestrila, marsikdo izmed obiskovalcev pa je želel informacije in prospekt. Že pred sejmom v Gornji Radgoni so ustrezne komisije pokusile in ocenile 120 vzorcev mesa in mesnih izdelkov in podelile 20 zlatih, 24 srebrnih in 15 bronastih kolajn. Nekaj od tega smo dobili tudi mi. Poglejmo, kaj: Ljubljanska Tovarna mesnih izdelkov je na ocenjevanje poslala tri izdelke. Enega so izločili iz ocenjevanja (člani komisije, namreč!), domači želodec za kakovost. Srebro je šlo tudi v Postojno, v Nanosovo TMI, in sicer za mortadelo Mercator in za pravo kraško panceto. Postojnčani so prejeli še 4 bronaste medalje za druge izdelke. Navada na radgonskih sejmih je tudi, da se dan za dnem vrstijo degustacije. Te smo pripravili tudi pri nas in ponudili obiskovalcem Embin Benko, Radenske Stil in Drogine čaje. Radgonski sejem je za novosadskim, ki je podobne narave, drugi največji tovrstni sejem pri nas. Zato je prav, da se na njem dostojno predstavimo in pokažemo, da agroživilstvo Mercatorju tudi nekaj pomeni. Mercatorjev mozaik Iz tozda Standard Jožetu Skušku v slovo V četrtek, 1. septembra letos, smo se poslovili od našega upo- -koj enega sodelavca Jožeta Skuška. Jože je bil rojen 14. marca 1915 v Dobruški vasi v številni kmečki družini, ki mu je že kot otroku vcepila ljubezen do domače zemlje. Zato je bilo treba po svetu za kruhom in tako je leta 1963 prišel ko delaven in pošten mož v naše skladišče, kjer je delal vse do upokojitve. Posebej je treba poudariti njegovo delavsko zavest, njegovo zakoreninjenost v zemlji in zaupanje v delovnega človeka. To je nenehno dokazoval z delom svojim rok in bil za vzgled vsem mlajšim sodelavcem, saj je bilo takrat delo v skladišču še težko in naporno, brez mehanizacije, ki bi olajšala ročno prenašanje težkih bremen. Kako je bil delaven in navezan na delovno organizacijo, smo spoznali tudi po tem, da je bil po upokojitvi še vedno pripravljen prijeti za delo v merca-torju, kajti zavedal se je, da bo le z delom lahko koristil družbi in družini. Z eno besedo, bil je skromen in požrtvovalen, nje- gove besede se niso razlikovale od njegovih dejanj. Ne bomo pozabili njegove volje v ljubezni do življenja ter dela, ki jo je izžareval še ob zadnjem srečanju naših upokojencev, kljub temu, da ga je takrat že napadla bolezen, ki je nato v kratkem končala njegovo življenjsko pot. Zdaj tovariša Jožeta ni več, vendar je misel nanj vedno med nami. Sodelavci M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto Trgovina v Metliki Mirjana Bezek — Metlika Promet trgovine odvisen od uspeha večjih ozdov v kraju Poročali smo že o novi trgovini v Metliki. Po enomesečnem poslovanju je bil opravljen razgovor s po-slovodkinjo Sonjo Cečelič, ki ga je opravila Mirjana Bezek. Čečeličeva se je pohvalila z razmeroma dobro založenostjo trgovine. Vendar pa so v samopostrežni že kmalu ugotovili, kaj kupci še pogrešajo. Gre predvsem za časopise, ki jih za zdaj še ne prodajajo, ugotavljajo pa tudi, da bodo morali namestiti polico za odlaganje prtljage strank, ki sicer ni bila predvidena, a se je pokazalo, da je zelo potrebna. »Po enem mesecu lahko rečem, da je postrežba tekoča in da so vrste le ob konicah. Žal so kupci pretežno isti, to so prebivalci bližnjega bločnega naselja,« je povedala Čečeličeva. »Razlog, da ne prihajajo stranke tudi iz ostalih delov mesta, je predvsem v neurejeni okolici trgovine in ceste, ki vodi do nje. Predvidevamo, da bi v primeru ureditve okolice imeli vsaj 20 do 30 odstotkov več kup- Sonja Čečelič cev, zato upamo, da bodo kmalu končali zemeljska dela v bližini ter asfaltirali ulici Mirana Jarca in Še-stovo,« je optimistična poslovod-kinja. Čeprav bi po enem mesecu težko govorila o uspehu poslovanja, je prepričana, da se bo trgovina izplačala. »Sicer pa je promet v trgovinah v manjših krajih, kakršna je Metlika, zelo odvisen od tega, kako poslujejo v večjih delovnih organizacijah. Če poslujejo slabo, kupna moč prebivalcev močno upade, in to se pozna celo v prehrambenih trgovinah. Prav zaradi tega promet v enem mesecu pri nas ne pove veliko,« meni Sonja. V prodajalni vedo, da bodo lahko kupce pritegnili le z dobro založenostjo, zato se trudijo, da bi se kar najbolj približali njihovim željam. O tem, da Metličani za trgovino vedo, čeprav ne stoji ob prometni poti, ne dvomijo. To so dokazali meščani ob otvoritvi, ki so se je množično udeležili. I i n i \ --s- . - v_S_________■ - .V ...______ .. Trgovina STADION, ki jo je odprla Mercator - Splošno podjetje Hrastnik na Novem Logu v bla *>°*e*^e’ ie tako za občane kakor za delovno organizacijo velika pridobitev. Prodaja predvsem 5°, tekstilne izdelke, pijače, gospodinjske pripomočke, galanterijo, izdelke domače in umetne A Za današnjo rabo Slobodan Milinkovič Zanimivo računalništvo V nekaj nadaljevanjih bomo objavili poljudne članke našega strokovnjaka iz Postojne, ki nam bo približal skorajšnjo prihodnost v zvezi z uveljavljanjem mikroprocesorjev v vsakdanjo rabo - domačo in poklicno. Ali smo se navadni ljudje kdaj vprašali, kako so oziroma kolikšno število celic imajo naši možgani? In kako delujejo? Sila zanimivo je to vprašanje, kajti človek je konstruiral računalnike ravno na podlagi osnovnih zakonitosti lastnih možganov - čeprav smo dolžni povedati, da je računalnik v primerjavi s človeškimi možgani še vedno »bitje na precej nizkem kvalitativnem stadiju razvoja«. Zelo malo je namreč lastnosti, v katerih računalnik že v sedanji fazi razvoja prekaša človeške možgane in če so, so to le kvantitativne lastnosti. Ena od takih lastnosti je hitrost dela. Človeški možgani delujejo s povprečno hitrostjo približno 100 operacij na sekundo. Danes že imamo računalnike, ki delujejo s hitrostjo milijardo operacij na sekundo! Za prispodobo vzemimo, da nek ekscentrični milijarder, ki »ni ravno pri čisti pameti« želi razdeliti milijardo dinarjev tako, da bo vsako sekundo podelil ljudem en dinar in da bo to počenjal 8 ur na dan, pet dni v tednu. Ce začne z današnjim dnem, kdaj bi končal svoje delo? Našli bi se korajžneži, ki bi rekli, da bo to tam nekje na koncu tega tisočletja, le redki pa bi milijarderju dali še kakšnih sto let več. Prav odprtih ust pa ostanemo, ko zvemo, da so strokovnjaki izračunali, da bo naš milijarder (pod predpostavko, da bo toliko doživel) svoj zadnji od milijarde dinarjev podelil leta 3.310 oziroma uporabil bo ravno 1.330 let! Z milijardo se torej ne kaže hecati! Čeprav je, kot se vidi, velikanska razlika v hitrosti dela, moramo biti zelo previdni pri primerjanju pojma DELO pri človeških možganih in pri računalniku. Veliko časa bo minilo, dokler človeštvo ne bo zmožno takih računalniških programov, ki bodo opravljali vsaj približno tako delo, kot ga opravljajo BIOLOŠKI PROGRAMI, ki »poganjajo« človeške možgane. Naj navedemo samo eno od vsebinskih razlik. Računalnik si namreč zapomni podatek tako, da vsak naslednji uniči prejšnjega, ki je bil na isti celici spomina. Človeški možgani delujejo tako, da nikoli ne pozabijo nobene informacije, ki so si jo zapomnili. Informacije in podatke »zlagajo« druge čez druge na isto mesto in tvorijo ti. INFORMACIJSKO VERIGO. Od tega, koliko daleč nazaj je v verigi v tej verigi, zavisi, koliko časa bomo rabili, da se spomnimo nečesa, kar smo se naučili (zapomnili) v preteklosti. Druga pomembna razlika je v velikosti. Človeški možgani imajo približno 10 milijard možganskih celic - nevronov. Zanimiva je primerjava z računalnikom, ki bi imel enako število celic spomina. Prvi računalniki so bili tisti z elektronkami, že davnega 1945. leta. Ce bi takrat hoteli konstruirati računalnik z 10 milijardami celic spomina, bi ta bil velik kakor New York. Poraba električne energije bi bila enaka celotni porabi podzemeljske železnice v New Yorku. Na skici je prikazan južni del ZDA ter s temnim označeno področje mesta New York. Druga faza razvoja računalnikov je bila 1955. leta, prelomnica po iznajdbi tranzistorjev, računalnik, v katerem bi bile elektronke zamenjane s tranzistorji, in bi imel enako število celic kot človeški možgani, bi bil velikosti Kipa Svobode - druga skica! Tretja faza so bili 1965. leta integrirani krogi. Ti krogi, po domače povedano, predstavljajo vse potrebne računalniške dele pomanjšane, »stlačene« ter med seboj povezane s posebnim tehnološkim postopkom na prostoru ene same plošče, velikost katere je odvisna od vrste računalniškega sklopa, ki naj bi bil na tej plošči. Plošče so potem »zlagali« drugo poleg druge in na ta način precej zmanjšali prostornino računalnika. Velikost takega računalnika se naglo zmanjšuje, tako da je računalnik z 10 milijardami celic spomina velikosti avtobusa - tretja skica. Četrto fazo razvoja so znanstveniki dosegli leta 1970 z uvajanjem integracije velike gostote. Odkrili so namreč, da se lastnosti določenih elementov računalnika ne spreminjajo, ne glede na to, koliko jim zmanjšujemo velikost. Problem je torej bil samo v tem, kako konstruirati tako tehnologijo, ki bo zmožna izdelovanja vse manjših in manjših elementov. Računalniki četrte faze so že dosegli velikost avtomobila - četrta skica. Peto fazo razvoja so znanstveniki dosegli že leta 1975, ko je pomanjševanje elementov doseglo ti. integracijo zelo velike gostote in so elemente začeli izdelovati pod močnimi povečevalnimi stekli in celo pod mikroskopi. Računalnik z 10 milijardami celic spomina je sedaj bil že velikosti televizorja - peta skica. Šesta faza je še v raziskovanju in je nekaj kvalitativno novega. Gre za prodor v t.i. subatomske dele Petek, 21. oktobra ob 21.45 Okrogla dvorana PETKOV NOČNI PROGRAM ANDRES VALDES: GIB IN TIŠINA, večer pantomime v letošnjem oktobru VIDEO C. D. 83 -INFORMACIJA Cankarjev dom pripravlja od 1. do 9. oktobra 1983 prvič veliko mednarodno audio-video prireditev. Potekala bo sočasno z mednarodnim sejmom sodobne elektronike v Ljubljani. Tako bo tehnološke dosežke dopolnila nova kulturna prireditev, ki bo pokazala, kako slikovne in tonske elektronske pridobitve uporabljati kot izrazno sredstvo za sodobno umetniško ustvarjanje in komunikacijo. tudi jugoslovanska televizija (Beograd, Sarajevo in Ljubljana). Obeta se nam prvovrstna mednarodna avantgardna umetniška prireditev, na katero vabimo vse, zlasti mlade ljubitelje video-umet-nosti in vse, ki jih zanima pomen in vloga video komunikacij v današnjem času. Cankarjev dom se bo potrudil, da bi prireditev postala bienale. Sobota, 22. oktobra ob 18.00 Mala dvorana ANDRES VALDES: GIB IN TIŠINA, večer pantomime Ponovitev Od 26. do 29. oktobra Srednja dvorana Okrogla dvorana Cankarjev dom želi s prireditvijo »Video C. D. 83« slediti prodoru sodobnih medijev ter uveljavljanju jugoslovanskih in tujih umetnikov na tem področju, iskanja in stopnjo razvoja, ki jo je ta nova oblika umetniškega izražanja že dosegla. Prireditev bo več kot teden dni potekala v skoraj vseh prostorih Cankarjevega doma. Tu bo 50 ustvarjalcev iz SFRJ in drugih držav Evrope, Amerike in Azije ter številni domači in tuji kritiki vsak dan od 10.00 do 22.00 ure sproti ustvarjalo in prikazovalo delo video dejavnosti. Obiskovalci bodo lahko v posebnem ateljeju spremljali ustvarjalne procese nastajanja video ustvarjanja. Atelje bo posebej za to priložnost opremila svetovno znana japonska tovarna SONY. Nadalje bodo obiskovalci, ki jih to zanima, lahko sodelovali pri številnih okroglih mizah in predavanjih, kjer bodo kritiki in drugi izvedenci ocenjevali posamezne dosežke ter razpravljali o estetskih vprašanjih in vlogi video komunikacije v sodobni družbi. »Video C. D. 83« bo spremljala PREDVIDENI PROGRAM PRIREDITEV V OKTOBRU Sobota, 1. oktobra Zborovski abonma MOŠKI ZBOR KAVAL iz Sofije Torek, 4. oktobra ob 19.30 Srednja dvorana COLLEGIUM MUSICUM Od 10. do 15. oktobra ob 10.00, 13.00 in 18.00 Srednja dvorana OTROŠKI FILM Prikazali bomo svetovni izbor otroškega, mladinskega in družinskega filma v selekciji filmske pedagoginje Mirjane Borčič. Obisk predstav posebej priporočamo starejšim skupinam vzgojnovar-stvenih zavodov ter osnovnošol- MEDNARODNI LUTKOVNI SIMPOZIJ Najbolj znani lutkarji Evrope bodo predavali o lutkovnih tehnikah. Predavanja bodo spremljale ponazoritve in manjše lutkovne predstave, v Srednji dvorani pa bo sočasno izbor »velikih« lutkovnih predstav. Zlasti opozarjamo na Držič-Pourekovega »Skopuha« v izvedbi zagrebškega gledališča Komedija dne 26. oktobra ob 20.00 uri. Sobota, 29. oktobra ob 19.30 Velika dvorana ORGELSKI KONCERT JAROSLAVA POTMEŠILOVA PREDVIDENI PETKOV NOČNI PROGRAM cem. Torek, 11. oktobra ob 19.30 Velika dvorana TRIO LORENZ Koncert ob 25-letnici delovanja Torek, 18. oktobra ob 19.30 Velika dvorana KONCERT KOMORNEG ABONMAJA Sreda, 19. oktobra ob 19.30 Srednja dvorana Celovečerni koncert DELAVSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA iz Zagorja Koncert bo ob otvoritvi razstave: Ob 10-letnici društva fotografskih delavcev Slovenije. Petek, 7. oktobra ob 22.00 Okrogla dvorana Zsa Zsa Gabor: »KAKO UJETI, OBDRŽATI IN SE ZNEBITI MOŠKEGA« (Kako uhvatiti, zadržati i otarasiti se muškarca) Solistični nastop Olge Spiridono-vič. Petek, 14. oktobra ob 22.00 Okrogla dvorana »OJ, ŽIVLJENJE!« (Oj, živote!) Solistični nastop Josipa Pejako-viča. Petek, 21. oktobra ob 22.00 Mala dvorana Solistični nastop znanega pantomimika ANDRESA VALDEZA materije, kjer bi informacije zapisovali globoko v notranjosti atomske strukture materije. To so t.i. mehurčkasti pomnilniki in so še poslovna skrivnost. Predvideva se (v Japonski je že potrjeno, da imajo izdelan prototip) in da bodo do leta 1985 izdelali računalnik z 10 milijardami celic spomina v velikosti, ki ne bo bistveno presegala velikosti človeških možganov. Vse do sedaj prikazane faze veljajo seveda pod pogojem, da računalniški deli tudi funkcionalno delujejo enako kot človeški možgani. Hkrati s pomanjševanjem elementov se je povečevala hitrost dela računalnika. Od borih 20.000 operacij na sekundo pri računalnikih z elektronkami, milijon - tranzistorji, 500 milijonov - integrirani krogi, milijardo - integracija zelo velike gostote do 1000 milijard operacij na sekundo, kolikor zmore najnovejši japonski prototip. Z zmanjševanjem velikosti ter povečevanjem hitrosti je naglo upadala poraba energije in kot posledica tega se je tudi cena računalniških elementov drastično zmanjšala. Če bi se avtomobilska industrija razvijala s takim tempom, kot se je razvijala računalniška, bi naprimer znani luksuzni angleški avtomobil Rols Rojs moral zadostiti naslednjim pogojem: - cena 200 din - Poraba: 1 liter bencina na milijon kilometrov - moč motorja: tolikšna, da lahko poganja čezoceansko ladjo - velikost, tolikšna, da bi lahko postavili deset Rols Rojcev na glavo ene same bucike. V naslednjem prispevku bomo prikazali, kaj lahko naredimo s sedanjimi in bodočimi računalniki, vendar ne na področju strogo poslovne informatike. Dotaknili se bomo drugih dejavnosti in na poljuden način poskušali približati to »elektronsko pošast« navadnim ljudem in navadnim poklicem. Tako bodo tudi v drugih poklicih lahko videli, kaj jih čaka, ko se bo ta »vsemogočni imenitni idiot«, ki mu pravimo računalnik, globoko »zarezal« v njihovo življenje. Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da je razviti svet na tem področju daleč pred nami in je računalniška vsakdanjost v Japonski ali, denimo, ZDA nekaj, kar se bo navadnemu človeku zdelo kot pravljica ali celo znanstvena fantastika. Menimo, da bo seznanjanje z dejanskim, vsakdanjim in že čisto navadnim s področja razvoja in uporabe računalništva v razvitem svetu, našim ljudem dalo jasnejšo sliko o tem, kaj drugi delajo, predvsem pa, kje smo mi v primerjavi z njimi. Iz informacij RS ZSS Sindikat in slovenščina v javnost* N or liai Svet republiškega sveta zveze sindikatov za iz0^ So* ževanje, znanost in kulturo je obravnaval vtog^j-ki naloge zveze sindikatov pri razvijanju jezikovne K f ^ ture in skrbi za razumljiv in lep slovenski jezik t* sprejel priporočila za organizacije in organe sindikatov Slovenije. Navajamo nekatera, ki zadev' organizacije sindikata v združenem delu. - Razumljiv in Jep jezik naj bo značilnost vseh besedil za potrebe poslovanja in samoupravnega odločanja; to velja tudi za vsa sredstva obveščanja (glasila, bilteni, zborniki, oglasne deske, razglasne, plakati itd.). Vsa besedila, namenjena javnosti, bi morala biti lektorirana. - V rabi jezika se je treba izogibati samodejnemu prenašanju pravnih izrazov v komuniciranju pri delovnih postopkih in samoupravnem odločanju. - Delavcem je treba na ustrezen način pojasnjevati nove politične in ekonomske izraze (ena od možnosti je besednjak novih izrazov kot rubrika v glasilih ipd.) - Sindikalne organizacije naj bi aktivno sodelovale pri oblikovanju predlogov in sprejemanju od- ločitev o poimenovanju °rSiž' cij združenega dela in njih® »-»ni Vu llDOb i/T delkov. Pri tem naj bi uPoSsVe‘ sporočila portoroškega P° - vanja in mnenja jezikovneg3 sodišča pri RK SZDL. . - ^ - Strokovne službe naj 01 jgi?1 kovno pravilno oblikoval® j! navodila za uporabo izdel*^ ^ vse oblike propagande z3 delke. - Delavcem iz drugih in pokrajin, ki delajo v ^ jn o ^ je treba omogočiti, da ho^sti". meljnih samoupravnih d0..^ j? in pravicah seznanjeni T/^jii11 zumljivem jeziku. Z r3^ :e tN oblikami izobraževanja J11" Jnariil ba omogočiti, da se bodo se^ z osnovami slovenščine, ^jti bo omogočilo bolj dejav^ čevanje v samoupravljan] ^ ^IgCATOR rt Mercatorjev mozaik ^°vo organizirani TOZD Ajdovščina smo v prejšnji številki v nekaj besedah predstavili. (Fotografijo s h seje novoizvoljenega delavskega sveta objavljamo tokrat, zdaj pa lahko zapišemo tudi to, da bo novi TOZD »zaživel« s 1. oktobrom. Približno do sredine oktobra se bo »uprava« TOZD Ajdovščine Preselila v nove prostore na Kidričevi 1 (v Nebotičniku). Mile Bitenc i jjtrinek Plk^lja Prejeli smo I do U v MMT seljenje je pisana paleta vsakovrstnih doživetij, ki je uene^no spreminja in dopolnjuje. Eno izmed njih 0 ^renito spremenilo in obogatilo moj življenjski PoseK Muzba m majhna še, če je zanimiva in s anska, kot je moja. ter r^j^čico ponosa, začudi VeSa h dela je Puhnil že ne vame, hitrega, zai riovu. Predvsem noveea. \ *0va, se mi je p< V° delo V^rn^ vPUS^eh P-Pr. ^ P,a rni je jasno že m 'rpennic aa se moja nova fc Piela Al "Prepih«, kar .‘9 na Prepih«, kar sei pičilo čudoma, kajti ti "Prepihavajo« ~ i rjah _ • > ho se o sio m; v Vrh,da računih, od ka Ma raunski sezoni že vč r3 ■ ka od vpisovanja. ^ ‘9 IZrac^l ... no zarine v glavo, da sčasoma spoznaš praktično stran tega načina izražanja. Ce so racionalizirali vsak še najmanjši gib v knjigi »Na ducat ceneje«, se to še mnogo bolj obnese v uspešnem podjetju, kot je naše, kjer je dragocena vsaka sekunda. Zato trenutno intenzivno proučujem, kako bi zmanjšala število bil-brethov (enota za racionalizacijo gibov), pri svojem delu. Postopoma se mi je izkristaliziral vpogled v vse vrste izvoza in uvoza, tako da mi to, da izvažamo vse vrste gozdnih sadežev, sadje, zelenjavo, srnjad) mesne proizvode, polže in žabe, ne dela več težav. Kako milo pa si zaželim kave, če zagledam fakture o prispelih pošiljkah, pa pomaranče, ki jih je še nekaj na našem trgu, pa banane, o katerih le še lahko sanjarimo, pa je spet poglavje zase. Sicer pa mi je jasno, da v kolektivu, ki je navajen na trdo delo, uspeh ne more nikoli izostati, predvsem, ker je pod vodstvom pravičnega, demokratičnega in športnega tovariša direktorja. Avtor karikature; Toboljevič »Škoda, da jih ni več...« Dne 23. 6. 1983 sem bil kupec v vaši samopostrežni trgovini na Pokopališki 34. V veliki naglici sem pospravil blago v vrednosti 200 ND, katerega sem plačal s 1000ND. Ker se mi je mudilo, nisem počakal vrnjenih 800 ND, niti nisem opazil, da mi manjkajo. Toda po tednu dni sem zopet obiskal to vašo trgovino in poštena blagajničarka me je spoznala ter mi vrnila 800 ND, na katere sem se šele takrat spomnil. Moram vam reči, da sem bil tako presenečen nad poštenostjo blagajničarke, da sem komaj zajel sapo. Izvedel sem, da je tovarišici ime Olga. Velikokrat hodim v to vašo trgovino, toda od sedaj bom hodil še rajši, saj vem, da me tu ne bodo razočarali. Veseli ste lahko, da imate take delavce, samo škoda, da jih ni več. S tovariškimi pozdravi! Petek Rudi Kavčičeva 17, Ljubljana Vedri devizni zapisi Človek človeku -deviza , Nije ko je kome rod. Nego ko je kome - devizni bod. Devize so važan faktor stabilizacije. Da, ali dinar da se ne uzdrma. Do sada smo uglavnom menjali devize. E, sad malo menjajmo i navike. Devize za belu tehniku, devize za naftu a sad devize treba dati i za traktore. E, da nam bar i motika postane glavna deviza. Evo, sad čujem da se i crep prodaje za devize. Pa čime dinar da pokrije svoje temelje. Neki konkursi postali još masniji. Kažu, podmazuje se i de vizama. Prejeli smo Pri Mercatorju dobite vse... Mnogim potrošnikom je dokaj dobro poznano geslo, da se pri MERCATORJU dobi vse. Sodim, da je to geslo že zdavnaj preživeto. Gre namreč za to, da Vas ne bodo postregli niti s tistim, s čimer bi lahko. Morda je za tako postrežbo potrebno le malo dobre volje. Moram priznati, da sem precej pogost potrošnik MERCATORJEVIH trgovin in da sem v omenjenih trgovinah pustil že veliko denarja in za to toliko težje razumem nepravilen odnos prodajalca do kupca. Prepričan sem, da v vsakdanjem življenju še zmeraj drži tisti nadvse mo dir pregovor, ki veliko pove, da lepa beseda lepo mesto najde. Žal pa ni vedno tako. Očitno je na ta pregovor pozabila ena od MERCATORJEVIH prodajalk na Celovški cesti v Ljubljani. Pa naj preidem kar k dokaj neprijetni stvari. V sredo, 14. septembra okrog 17.00 sem se kot potrošnik mudil v MERCATORJEVI trgovini na CELOVŠKI cesti 30A in nakupoval nekaj delikatesnih arti-kov, med drugim tudi kruh. Omenjena trgovina je kar dobro založena in daje slehernemu potrošniku vtis na nivoju. Toda nivo dobro založene trgovine pa kaj lahko pokvari kakšen od zaposlenih, če ne pozna osnov bontona kaj šele kakšne prijazne besede. Kot sem že omenil, sem kupoval tudi kruh. Toda pri kruhu se je močno zataknilo in dober vtis o prodajalni je hipoma splahnel. Nič hudega sluteč sem želel kupiti le osminko kruha, ker ga sicer več nisem potreboval. Zdelo se mi je namreč povsem nesmiselno kupovati večjo količino kruha in ga metati proč, ker bi mi ostal. Kruha še dodobra naročil nisem, že je sledil sila aroganten, odrezav in v nepravilnem tonu zabrušen odgovor prodajalke, da tega kruha ne bom dobil, ker ga v MERCATORJEVIH trgovinah že leta ne režejo več. Nevljudna prodajalka je očitno pozabila na odnos med kupcem in prodajalcem. - Prepričan sem, da bi v marsikateri drugi trgovini zanesljivo dobil osminko kruha, pa morda še prijazen nasmešek prodajalke. Kot sem omenil, sem nakupoval v MERCATORJEVIH trgovinah že velikokrat, toda na tako neprijazno prodajalko pri MERCATORJU še nisem naletel. Povsod sem bil s postrežbo zadovoljen in tudi dobil toliko kruha, kot sem ga želel. Marsikdo bo morda dejal, da je to malenkost, v katero' se je nesmiselno poglabljati. Jaz pa še zmeraj trdim, da ni malenkost, če se prodaj elec ne zna pravilno obnašati do kupca. Le zakaj bi kupoval večje količine kruha, če točno vem, da ga več ne bom pojedel za malico. Prepričan sem, če v delikatesi razpolovijo četrtinko kruha na osminko, da to tudi ni tako velika usluga, temveč dolžnost prodajalke, da izpolni željo kupcu. Ostalo osminko kruha lahko naprej prodajo morda za kakšen sendvič. Žal v tej trgovini za take želje nimajo posluha in jih bo moral o tem poučiti njihov poslovodja, če že ne kakšen od poslovodnih organov MERCATORJA. Na misel pa mi pridejo vsi tisti lačni otroci iz Afrike ali pa od kod drugod, ki živijo v popolni bedi in pomanjkanju in bi morda za drobtinico kruha dali ne vem kaj. Smatram, da tudi prodajalec v trgovini lahko pripomore, da se kruha ne meče stran, če le ustreže kupcu. Kajpak se je za to potrebno malce potruditi in kupcu ustreči. Vsaka kritika je »zdrava«, če je na mestu in dovolj dobro utemeljena in izrečena v pravem trenutku. Tovarišica v MERCATORJEVI prodajalni pa naj ne pozablja, da lepa beseda lepo mesto najde. Prejeli smo Semkaj se ne bomo več vrnili Vsem, ki v teh dneh zbirate vtise in informacije delavcev, ki so letovali v počitniških domovih Mercatorja, polagam na srce: v Savudrijo - NIKAR. Tam ima svoj počitniški dom Nanos iz Postojne. Zgradba z dvoriščem vred, kjer v nekaj sobah in jedilnici v kleti lahko delavci Mercatorja za sindikalno ceno preživljajo 10-dnevni dopust, ne zasluži naziva ne »počitniški« in še manj »dom«. Hiša je stara in dotrajana. Dvorišče je proti glavni cesti odprto, saj je v visokem pritličju zgradbe trgovina z mešanim blagom, na šmarnem dvorišču, nedaleč od hiše, pa je kiosk s sadjem in zelenjavo. Tik pred hišo se torej odvija gost promet ljudi in vozil, vsenao-koli pa ležijo kupi zabojev. Zato pa nasproti kraljuje pisana tabla z napisom: počitniški dom NANOS - Postojna. V ozadju zgradbe je v senci fig nemarno nametanih nekaj gotovo že odpisanih miz, klopi in stolov. Tu je tudi balinišče in vhod v kletno jedilnico. Na ta del dvorišča vsako jutro pripeljejo dostavna vozila, neredko pa tu parkirajo tudi osebni avtomobili. Prav blizu so (sicer zunaj ograje počitniškega doma) razporejeni zaboji za smeti, iz katerih zaudarja. Da je gnijočih odpadkov več na tleh kot v zabojih, nikogar ne moti. Jedilnica je biser »doma«. Na tleh se bohotijo keramične ploščice baročnega vzorca, stene so skoraj do stropa obložene z nežno roza ploščicami (človek dobi vtis, da je prišel v javno kopališče), strop je do polovice opažen z lesom. Jedilnico krasi televizija, ki je v okvari. Sobo smo dobili umazano. Na oknu, ki se ne da zapreti, žalostno visi zelena mrežasta zavesa. Po prvem poskusu, da bi zaveso zagrnili, se odtrga karnisa. Vrata se komanj zapirajo, V omarah ni niti enega obešalnika, na steni nikakršne kljukice, da bi vsaj nekaj od obleke kam obesili. Rjuhe in prevleke za blazine imajo čudne si-vorjave odtenke in so tudi strgane. Ob našem prihodu je bilo eno stranišče dodobra podelano drugega pa je (na lastno pobudo in zaradi verjetne nuje) popravljal pravkar prispeli gost. Kopalnica ima dva tuša in nobene kljuke ali obešalnika, kamor bi odložil obleko in brisače. Toaletni papir je bil skrbno shranjen v omari na hodniku (tega nam ni nihče povedal in smo si ga kupovali). Seveda smo si osramočeni očitali, da smo samo za 400 din na osebo res pričakovali preveč (celo čistočo in WC papir). Torej, če ste za to, da ob prihodu generalno pospravite svoje začasno bivališče (na razpolago je žica za parket in loščilo za parket) -Savudrija vas vabi. S seboj prinesite WC papir ter sredstva proti komarjem in bolham. Oskrbniku, ki jezno kritizira upravo in »one zgoraj«, bi položili na srce, da bi moral tudi »on spodaj« in na licu mesta kdaj pa kdaj zavihati rokave (brez obveznega: saj nisem suženj). Ali pa bi kazalo postaviti upravnika, ki je sposoben kaj storiti in se česa domisliti. Morda zahtevamo preveč? Morda smo preveč domišljavi, če še vedno pričakujemo, da bomo letovali boljše kot v letu 1955, ali da bomo sploh še letovali? Hrano moramo pohvaliti. Hrana je odtehtala tričetrt drugih nevšečnosti. Pa kljub temu so se gostje poslavljali z besedami: »Semkaj se več ne bomo vrnili.« Nada Breznik Pera Srečkovič Z. ERJAVEC RTV LJUBLJANA Prejeli smo Drugi o nas Maloprodaja Delo - 1. 9. 1983 »Dogovarjanje« o obratovalnem času trgovin: Ljubljančani, pa tudi člani mestnega izvršnega sveta so upali, da bo komisija, ki je bila pri mestnem IS ustanovljena zato, da bi uskladila poslovne čase uradov in poslovalnic ter tudi trgovin,. uspela za vse najti skupni imenovalec. Šlo je za to, da bi čas odpiranja pomaknili na kasnejšo jutranjo uro, zapirali pa naj bi proti večeru. Pa ni šlo niti po načrtih niti upanjih. Trgovci so si večinoma izbrali osmo uro za odpiranje in devetnajsto za zapiranje. Trgovci trdijo, da so se o tem dogovorili v KS in občinskih skupščinah in so zapiralni čas prilagodili kupcem - tudi prodajalne z živili? Žal pa številni kupci za te dogovore ne vedo in po 19. uri strmijo v zaprto trgovino. Ljubljanske mlekarne so imele več posluha do kupcev, saj je osem prodajaln odprtih do 20. ure. Mercator pa le eno ali dve, čeprav je trgovin 120. Usklajevanje delovnega časa in predlogi za boljšo urejenost trgovin, izogibanju slabi volji kupcev, bi lahko začeli reševati z anketo, po krajevnih skupnostih, da bi potrošniki lahko res povedali kaj želijo. To pa je naloga potrošniških svetov, ki tako ali tako večinoma slabo ali sploh nič ne delajo in s tem vsaj delno opravičili svoj obstoj, meni avtorica Mojca Kaučič. Delo - 30. 8.1983 Previsoke cene in stare napake je naslov prispevka Boruta Conta-la, v katerem piše, da trgovci skušajo marsikateri izdelek prodati mimo predpisov, zato imajo tržni inšpektorji mestne uprave za inšpekcijske službe v Ljubljani dela čez glavo. Največkrat gre za poskuse neupravičenega zviševanja cen, naletijo pa tudi na vrsto drugih pojavov. Tako so inšpektorji pri rednem nadzoru kakovosti sadja, zaradi skalta, skladiščne bolezni, v hladilnici Šlovenija sadje v Zalogu izločili 300 ton jabolk zlati delišes, 330 kg prebranih jabolk pa so morali po znižani ceni prodati iz Mercatorjevega skladišča na Poljanski. Drugi o nas Dnevnik - 8. 9. 1983 >• Preskrbovalci še niso odločili cen vseh živil, ki jih bodo Ljubljančani kupili za ozimnico. Od 15. septembra do 15. oktobra bodo prodajali ozimnico Mercator, Emona, PIK Vinkovci, tozd Bo-rinci in Ljubljanske mlekarne na 82 prodajnih mestih. V zabojčkih bodo prodajali jabolka po 23 do 25 dinarjev za kilogram; za krompir še ni znano ali bo v vrečah ali zabojčkih, razen tega pa tudi cena še ni znana; čebulo bodo prodajali v 5 - 10 kg vrečah po 33 dinarjev za kilogram. Letos bodo na voljo tudi svinjske polovice za v skrinjo, ki jih bodo prodajale M-Tovarna mesnih izdelkov, Emona in drugi. V Ljubljanski banki pa bodo potrošniki lahko dobili posojilo do 10.000 dinarjev za nakup ozimnice. Negotovinsko posojilo pa nudi tudi Jugobanka. Dolenjski list - 1. 9. 1983 V večini trgovin se je 15. avgusta začela razprodaja oblačil in obutve. Zaradi občutnega padanja standarda so razprodaje vse bolj privlačne in gneča v trgovinah vsaj prve dni. Letos pa niti razprodaje ne povzročajo gneče. Zakaj je tako sta med anketiranci pojasnili tudi Cvetka Debelak, vodja Mercatorjeve blagovnice v Ribnici in Alenka Zidarič, vodja oddelka konfekcije poslovalnice 1 M-KK v Sevnici. V obeh trgovinah so bili letos slabo založeni z blagom za razprodajo zaradi manjših dobav med letom in takšen je bil tudi oziv potrošnikov. DELO cutito focuLonem ; : dclovmga uuenv* siovtNut Delo - 16. 8. 1983 V praksi je drugače, piše M. Z., saj so pred tednom dni pred vhodom v pokriti del ljubljanske tržnice namestili tablo, na katero morajo prodajalci družbenega sektorja - žal sta samo dva PIK Borinci in Sadje zelenjava, vsak dan vpisovati cene. Tablo so postavili zato, da bi kupci videli kakšne so cene, s tem pa so zadostili tudi tržnemu redu. Vendar pa se prodajalci PIK Borinci ne držijo zapisanih cen. Logaške novice - posebna izdaja Pisec prispevka »Preskrba v Logatcu«, Bogomir Ajdič piše, da zelo radi pogodrnjamo, češ da je založenost trgovin zelo slaba, da je ta ali oni trgovec neprijazen in podobno. Le malokdaj pa se skušamo vživeti v njihove probleme, kaj šele, da bi jih reševali. Vsi vemo, da imamo v velikih KS potrošniške svete, ki naj bi odigrali svojo vlogo na ta način, da bi trgovcem svetovali in pomagali pri razreševanju določene problematike. Da v Logatcu ni prihajalo do prehudih pomanjkanj z osnovnimi živili, se morajo v veliki meri zahvaliti občinskim rezervam, iz katerih so pravočasno in učinkovito priskočili na pomoč. Enako učinkovita je bila pomoč kmetijske zadruge, predvsem pri preskrbi z mesom in siri. Večkrat pa so bile potrebne intervencije pri Mercatorju in Tovarni mesnih izdelkov, da so se stvari vsaj za silo reševale. V drugi polovici članka pa lahko preberemo o pretesnih in premajhnih trgovinah, o potrebi po novih in večjih ter o kulturi nakupovanja. Dežurni inšpektor na 322-061 Dnevnik - 30. 8. 1983 Napake mesarjev - kaže, da zlepa ne bo konca pritožbam občanov, ki jih naslavljajo na telefon dežurnega inšpektorja. Zelo pogoste so le-te na račun mesarjev, ki se ne malokrat pri zaračunavanju uštejejo v svojo korist. Zaradi slabo higiensko vzdrževanih naprav si je mandatno kazen prislužila mesnica Mercator, TOZD TMI. V Mercatorjevi poslovalnici v Ulici Bratov Babnik 8 so inšpektorji zaradi pretečenega roka uporabnosti izločili iz prometa skoraj štiri kilograme sirnih namazov. Drugi o nas sta ter ocenili preskrbo v prvih sedmih mesecih, nato pa so se sestali tudi z nekaterimi največjimi preskrbovalci Ljubljane z osnovnimi živili. Ugotovili so, da je bila Ljubljana v prvem polletju še kar dobro založena z mesom in drugimi osnovnimi živili, le konec junija in v juliju je bilo v mesnicah na voljo kupcem le 30 odstotkov potrebnih količin mesa. Do izpada je prišlo, po besedah Janeza Kučana, zaradi prepoznega podpisa pogodbe z Mercatorjem in Emono (v mesecu aprilu) in zaradi velikih izvoznih obveznosti soboške industrije v tem času. Po ocenah članov sisa, bo preskrba z mesom do konca leta kar zadovoljiva. Predstavnik Mercatorja pa je jasno povedal, da preskrba z maslom, ki je trenutno zadovoljiva, le kratkotrajna, tja do septembra, zato bi morali čimprej skleniti trdnejši dogovor s proizvajalci margarine za večjo dobavo margarine, piše novinar Ivan Jesenčar. po 17,85, cedevito po 63 dinarjev namesto po 58 dinarjev. Inšpektorji so izrekli mandatno kazen ter o prekršku obvestili samoupravne organe. Neoznačene cene pa so ugotovili tudi v poslovalnici Mercator, TOZD Golovec, Puharjeva. Zaradi slabega higienskega vzdrževanja naprav so kaznovali mesnico Mercator TOZD TMI, Zaloška 40. Kmetijstvo Mesečni informator - 6-7/83 in 8/83 Delo - 26. 8. 1983 Na radgonskem kmetij sko-živil-skem sejmu so se sestali člani sisa za preskrbo našega glavnega me- Inšpektorji so v poslovalnici M-Sadje zelenjava v Neubergerjevi ulici ugotovili nepravilnost na področju cen. Za toaletni papir so imeli dve vrsti cen, pražene arašide so prodajali po 20,15 namesto Industrija Delo - 13. 9. 1983 Sevniška Kopitarna se vse bolj uveljavlja na tujem. Letos bodo izvozili četrtino proizvodnje, lesene obutve pa kar polovico. Pri izvozu kopit dosegajo višje cene kot doma in da pri proizvodnji uporabljajo izključno domače surovine je pohvale vredno. Posodobljeni obrati in nova oprema jim zagotavlja, da bodo prihodnje leto proizvodnjo in izvoz še povečali. Delo - 1. 9.1983 Anica Levin piše, da Eta z rabljenimi kozarci ni imela dobrih izkušenj. Pri poskusni dvojni uporabi kozarcev se je izkazalo, da je izmet prevelik. Po šolah je Eta zbrala 100 tisoč kozarcev, toda od tega je bilo 33 odstotkov izmeta. Med proizvodnjo pa so jih izločili še 23 odstotkov. Zaradi ponovnega segrevanja in precejšnjih pritiskov pri zapiranju se je namreč precej kozarcev razbilo, počilo ali pa jih vakumsko niso mogli zapreti. Ce bi uporabljali že rabljene ko- zarce, bi se zaradi pogostega loma precej zmanjšala produktivnost, pogostejše bi bile tudi okvare strojev. Zato v Eti pravijo, da je edina rešitev v tem, da bi ustrezno zbira- Glede na to, da v tej novi trgovini imajo tudi tako blago, ki ga v drugih prodajalnah ne dobiš, si želiva čimveč novih trgovin. li rabljene kozarce, ki bi jih potem kot stekleni krš prodajali steklarnam, kjer ga že zdaj mešajo z osnovno surovino. celo brezobrestno predplačilo, piše P. Perc. Dnevnik - 26. 8. 1983 Kamniško Eto najbolj pesti pomanjkanje pokrovov za 720 gramske pano kozarce, ki jih imajo največ na zalogi. Proizvajalec pokrovov, Saturnus jih ne more izdelati, ker ni aluminija. Iz tega začaranega kroga Eto rešuje izvozna proizvodnja kumaric, za katere nemški kupec sam dobavlja embalažo. Vodja nabave embalaže in repro-materiala pravi, da zamisel gospodinje, da bi kozarce zapirali s celofanom, ni izvedljiva. Rešitev je le v združevanju deviz pri Saturnusu za uvoz aluminija, ali pa zagotoviti devizno soudeležbo pri domačih proizvajalcih. O tem so že tekli pogovori med Saturnusom in proizvajalci sadja in zelenjave. Ce bi jugoslovanski proizvajalci pločevine le za 0,8% zmanjšali izvoz in to količino namenili za izdelavo pokrovčkov, bi bili vsi jugoslovanski proizvajalci sadja in zelenjave z njimi dobro preskrbljeni. Investicije Tednik - 25. 8.1983 V ptujskem Mipu so po dolgem oklevanju le pričeli obnavljati samopostrežno trgovino v Ciril Metodovem drevoredu. Fran Sedič, pomočnik direktorja tozd Maloprodaja je povedal, da bodo obnovitvena dela trajala mesec dni. Obnovili bodo talne obloge v prodajalni, nekoliko povečali bife in uredili sanitarije. S tem želijo zapirajo kozarce, da prihranijo čim več pokrovov, piše Miran Jančar. izboljšati delovne pogoje zap?jf nih in zagotoviti kupcem solili postrežbo. S prenovitvijo so op! Dolenjski list, 25. 8. 1983 Pri M-Agrokombinatu TOK Kmetijstvo, trgovina in storitve imajo le osem pospeševalcev, da bi bolje strokovno in teritorialno pokrili krško obično, bi rabili kar 15 pospeševalcev. Vsaj vsaka večja krajevna skupnost bi morala imeti najmanj enega splošnega pospeševalca. To se naposled pozna tudi v hlevih kooperantov, kajti po besedah direktorja TOK Ivana Kozoleta so hlevi zasedeni z govejo živino 95 odstotno. Tudi zavoljo neusklajenih cenovnih razmerij gre okrog 70% tržnih presežkov mimo tako, predvsem na Hrvaško. Po mnenju tovariša Kozoleta cenovna razmerja ureja družba, ne kmet, zato mora ona urediti tako, da so za vse enaki pogoji. Sicer pa ima kmet že po zakonu o blagovnem prometu pravico prodati živino kjerkoli v Jugoslaviji, ne pa zunaj meja. Sprostitev cen ter delovanje zakonitosti ponudbe in povpraševanja bi stvari postavila na svoje mesto. Administrativni ukrepi so bolj voda na mlin prekupčevalcev, ki živijo na račun družbenega sektorja. Kmetijske organizacije - in pri tem seveda krški Agrokombinat ni izjema - močno ga bremene draga obratna sredstva zaradi večjih obresti, drseča obrestna mera pa odvrača kmete od sklepanja pogodb. Kmetijci morajo združevati sredstva malodane za vse, od umetnih gnojil, zaščitnih sredstev pa do traktorjev. Proizvajalci hočejo največkrat vali zato, ker so čakali na o tvori1/, novega marketa Rimska peč* tem ste lahko brali v prejšnjist" vilki našega glasila), kjer bodo5, daj lahko kupovali tudi tisti kup ki se sicer oskrbujejo v marke CMD, je napisal N. Dobjekar. Tednik - 25. 8. 1983 Sposojena karikatura na teP, odpiranje novih in prenavlja™' starih trgovin in marketov. Dolenjski list - 25. 8. 1983 g TOZD DO Mercator-Rožni? , Metlike je v preteklih treh letP Metliki zgradil 1.500 m2 prodal™:' in pokritih skladiščnih površ*11 dodatnih 2.000 m2 nepokritih 7, adaptiral tri prodajalne. ČeprP, v srednjeročnem obdobju r>a jO b vali tudi gradnjo novega centra*^ ■ se morali zaradi težav pri n0V | investicijah sprijazniti le s Prl0e. bitvijo dokumentacije. Po dah direktorja tozd, Janeza Vid čel bi bil blagovni center za ^ ne Metlike velika pridobiteV’ prav je prodajnih enot dovoli^. mo Mercator jih ima petnajst-žava pa je v tem, da so trg0^ premajhne. Namesto blagoTP!,, centra pa so se odločili za naložbo - gradnjo samopostr6^ trgovine. Trgovina je bila zgr3* ^ v rekordnem času 130 dneh h jf Ija 14 milijonov dinarjev, ker P% odprta šele dober mesec pod3*/' a o poslovanju nimajo, kupci s® niso preusmerili pa tudi trgovine še ni urejena. Za dr3 j leto nimajo v načrtu novogra1- ^ obnovili bodo le nekatere od P dajaln piše M. Bezek. Gostinstvo Delo - 31. 8. 1983 Občinska skupščina za cec^. občini Šmarje pri Jelšah, bo la ponovno preveriti ce"'’ Gostinci v zasebnem in \&xj nem sektorju so po zadnjem z ^ nju proizvodne cene pivu P j^jie nabili prodajne cene, saj )e $ treba v hotelu Šmarski hra^ ^ Q&| pol litra piva odšteti kar 70 d^ j, jev. Ni čudno, da je naslo^jji spevka »Drago pivo v gostilnah«. Srečanja tv. ku t)lT ^ Tednik - 25. 8. 1983 n _ 27. avgusta bo pred Mipo^V,gri1 hg govnico spet veselo. Na srečanju se bodo zbrali vsi delavci in potrošniki, da bi jjli ^ Ije spoznali in skupaj Pri Mipu so se za takšno sT^)^ odločili, ko so prenehali P^paP1 tradicionalne trgovske plese:-0i K: V s so pripravili tudi modno reV je letos ne bo, saj jesenske a j* cije še ni v trgovinah, polet] že za nami. Tudi kakšnega pij5. J ga programa ne bodo imeli, i ^ Deu, sporoča in. u. ivd m da bomo v veselem predvsem pa o zadovoljstvi^! ^ ]^( 'Sv-iii pa o zauovuij^ j. y d j nov - potrošnikov brali tum 0j-3k. elasilu. Prisnevek bi t oG šem glasilu. Prispevek ^ spodbuditi tudi druge P-’ % $ mJi pripravila podobna srečanj kaj več programa. Eta pa ima probleme tudi s tesnilnim filmom na pokrovih, od domačega proizvajalca, saj je izredno nekakovosten, kar povzroča pri strojnem zapiranju velik izmet. V Eti prav zato v veliki meri ročno Kronika Net Dnevnik, 16. 8. 1983 Hitri prihod delavcev UNZ Ljubljana je 9. 8. 1983 končal vlomilski pohod treh osumljencev, obenem pa je zbiranje podatkov in obvestil postreglo s čudnimi podatki. Osumljenci so se na vlome odpravili z ukradenimi kolesi in v noči 8.8. vlomili v Mercatorjevo trgovino -skozi bife - v Zadvoru, ter C' odnesli drobiž iz blagajne. ^ kg kave ter nekaj oblačn- Vr^ vračanjem v mesto pa so v ^j. ^ i; i_:_i- __v r v . K v " li še v kiosk s sadjem v nah. * rir_ Kakor so povedali v 1 Golovec, je bila kava ukr ^ e lovec, je bila kava u*" ceh '»a N na nemu slaščičarju 13 tisoč dinarjev. in< Ogradna križanka je nagradna križanka, v kateri vam predstavljamo DO in TOZD, tv^f? Pa boste izvedeli, če boste križanko pravilno rešili. Med pravilnimi reši-k°mo izžrebali deset reševalcev, ki bodo prejeli nagrade M-Studia za Romsko propagando. k^atorjevci se med seboj dobro poznamo, zato rešitev ne bo težka. Izpolnjen ^ in ovoinico z rešitviio in oznako »Nagradna križanka TVTamatnr« nnšliifp na in ovojnico z rešitvijo in oznako »Nagradna križanka Mercator« pošljite na : Mercator, Studio 2 lzbeje. do 20. 10. 1983. 1^' „ a -___ -___o__________________________ JC_ ^ Uain^V: Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22 A1 JiJ°2neip m 1QR5? jgrcator Turistom na pot n« IV f te' ]e p ^rist Seslom, zapisanim v naslovu, je Mercator ° Pike • Popravil nekaj vabljivih izletov za posamez- nl., In iT-z-vIcklH-lTTO T^lo+i /-, ol i ir Cena izleta je 3.200,- din za osebo. slogi je moč Istrski razgledi j3 0ktoh n maniše kolektive. Izleti bodo šli na pot v štiri različne smeri, za dan, dva ali tri. V >yV'iej.c + ’ v razncne smen, za aan, ava an in. v t>Pice j ^ Turistu pravijo takole: tudi manjše skupi-kolektivov se lahko odločijo za takšen izlet. PikojT . bodo dve, tri, dali prostor še nekaj posamez- ^Om uvc, txi, uaii pujitui ac ncivaj pusamez- Cena m avtobus bo poln. In kar je zelo pomembno: . a Posti rd™ Izlet gre na pot za 3 dni, od 14. do 16. oktobra. Istrski izlet sodi že v »železni repertoar« Mercator Turista in kdorkoli je doslej bil na takšnem izletu, se je vrnil poln novih spoznanj in doživetij. Aleja Glagoljšar v Humu, predor pod Učko, sprehod po Labinu, ogled Arene v Puli, vožnja skozi Limski kanal, obisk Grožnjana in še kaj - vse to daje nepozaben pečat temu izletu. Cena izleta je 4.850.- din za osebo. ;i nižja iUw S,c 111 na Mangart i-ieKinurje je veano vamjivo, je- ha pot 2a dva dni i in ? sen pa še lepša. Z avto- jOJu-a not za dva dni, 1. in2. bUsom Se boste prvi dan popeljali Dan v Brdih Prekmurje je vedno vabljivo, je- feič, p^t° Kranjske gore, pa na ?arku’ nato pa bo v Tlšim’le neka3 §0bPSvisioloFe?S° in'/osta drugi dan p; t^bjo Soče, drugi dan pa iJabjavpEoti Bovcu in naprej do kai jV26- vzpon na Mangart n?hkj opir^eveda bodo med po- -^l ^ledrrLniH ° med, P?' » qa izie1. .1 raznih znamenitosti. Je 2-750- dm na osebo. N.et _ v ^ekmurju x 'b 9. za dva dni, kilometrov naprej, »prekmurska dobrodošlica«. Nastanitev bo v hotelu Termal v Moravcih; od ogledov vam naj povemo le to, da boste obiskali rojstno hišo Miška Kranjca, lončarje v Filovcih, da si boste ogledali Plečnikovo cerkev in še kaj. Drugi dan boste dopoldne izkoristili za kopanje, popoldne pa se boste odpeljali še na Goričko. Izlet je enodnevni, na pot pa gre 22. oktobra Vipavski križ, Kanal, Dobrovo, Medana, Šmartno v Brdih, Gonjače; to so imena krajev, kjer bodo postanki in ogledi znamenitosti, seveda pa ne bo tudi manjkala vinska pokušina v Dobrovem. Cena izleta je 1.350,- din za osebo. Podatki, zapisani v teh vrsticah, so seveda skopi. V Mercator-Turi-stu imajo pripravljene programe, koder so poti natančno opisane. Zato stopite v poslovalnico Merca-tor-Turist na Tavčarjevi 6 v Ljubljani ali pa zavrtite telefon (061) 312-254 ali 317-285. Mile Bitenc Spoznajmo naše dobavitelje Radenska je v času Pomurskega sejma, bilo je konec avgusta, pripravila tiskovno konferenco in predstavnike sedme sile seznanila s svojim delom, dosežki in načrti za vnaprej. Podatki so prav zanimivi in prav je, da jih v tej naši redni rubriki predstavimo tudi bralcem Mercatorja. V tozd Mineralna voda napolnijo dnevno do 1,300.000 litrov mineralne vode, stila in swinga dnevno in to zadostuje za normalno in kvalitetno oskrbovanje jugoslovanskega in tujega trga s temi napitki. Veliko povpraševanje po proizvodih Radenske, tudi sami smo mu bili priča v dneh največje vročine, je sedaj mimo. Delo v Mineralni vodi spet teče normalno, po ustaljenih poteh. 620 delavcev spet dela 8 ur na dan. Bilanca pove, da so v sedmih mesecih letošnjega leta v Mineralni vodi napolnili več kot 116 milijonov litrov mineralne vode, kar je za 2% več od prodaje v enakem obdobju lani in prav toliko več, kot so planirali. Še večji porast beležijo pri prodaji brezalkoholnih pijač, saj sp stila in swinga skupaj prodali 44 milijonov steklenic,. ali 22% več kot lani. Od tega so prodali 33 milijonov steklenic stila ali 19% več kot lani in swinga 10 milijonov steklenic ali kar 34% več kot lani. Ob vseh teh rezultatih ne gre prezreti naporov Radenske, pravzaprav delavcev v Mineralni vodi, ki so vložili vse sile, da bi tudi v največjih špicah bila oskrba celovita in kakovostna. V okviru plana za naslednje leto so v Mineralni vodi že začeli opredeljevati tudi investicijsko dejavnost za leto 1984. V teh aktivnostih bo vsekakor v prvem planu izgradnja novega vodnega zajetja v Vučji vasi. Zaradi velike suše, ki je imela za posledico znižanje vodnega zajetja v Podgradu in velike proizvodnje mineralne vode in brezalkoholnih pijač, je bila oskrba s pitno vodo nezadovoljiva. Kako velik poda- tek pitne vode je tod mineralna voda, naravno ilustrira podatek, da se na en liter mineralne vode porabi 3,4 litra pitne vode za pranje. V Beogradu ima Radenska predvideno gradnjo prodajnega centra, saj je zaradi vse večje porabe radenskih pijač nujno potreben. Naslednja investicija, ki jo načrtujejo, je namenjena povečanju izvoza in produktivnosti. To je investicija v nalivalno opremo, s katero se bo povečala elastičnost etikiranja, uporabe različnih steklenic ( 1 liter, 1/2 litra in 0,25 litra), uporaba različnih zamaškov ter vlaganje v kartone. Nakup linije, ki bi polnila plastenke, je prav tako izvozno usmerjena. Proizvodi bi bili namenjeni predvsem na bližnji vzhod, kjer je pomanjkanje pitne vode. Do konca letošnjega leta bo tudi gotova linija za Kitajsko. Polnilna linija za pivo bo imela zmogljivost 20.000 steklenic na novo. To pa je kompenzacijska pogodba med Jugoslavijo in Kitajsko, kjer bodo 44% pogodbenega zneska Kitajci poravnali z izdelavo svinjskih kož za usnjamo Utok. Še nekaj besed o turistični dejavnosti Radenske. Če pogledamo podatke iz Moravskih Toplic, lahko ugotovimo, da jih je letos obiskalo 55% gostov več kot lani. V sedmih mesecih so nastanili kar enkrat več domačih gostov kot lani in 18% več pri tujih gostih. V Moravcih lahko poleg gostinske ponudbe nudijo tudi kompletno zdravstveno nego za bolezni, ki so v Moravcih indicira-ne, številne možnosti za rekreacijo, razvedrilo in družabno življenje. Ob koncu še to: pred kratkim je bilo v Banovcih prvo srečanje slovenskih naturistov, kjer je bil tudi ustanovni občni zbor naturistov Pomurja. Mile Bitenc Izid žrebanja nagradne križanke Agraria Do 15. 9. 1983 smo prejeli na naš naslov 524 pravilnih rešitev nagradne križanke Agraria. Nagrade prejmejo sledeči izžrebanci: • Marija Klun, M-Rožnik, TOZD Jelka, Šeškova 52, 61310 Ribnica • Anica Starc, Delovna skupnost SOZD Mercator, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana • Jože Osojnik, M-Konditor, Oražnova 12, 61000 Ljubljana • Martina Jerič, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto • Marjeta Rupnik, M-Rudar, Staneta Rozmana 1, 65280 Idrija Pravilna rešitev iz prejšnje KUPON številke ZA POŠILJANJE KRIŽANKE K L E 4 1A& I>A v 741 I K,- i#Af so& cfite m? o1 6,OR !iSpo2 t _TSrGq UR. 3 moilS .IpK] * N TO ■olsc *83gp* y„: ■£. | . BI MIA Lsr > O Š 0 [sl E L ,R:zvff E .©KI PSrp1 ESN OR. A i i Ime in priimek_________________________ | I -------------------------------------- , _______________________________________ I Naslov iz delovnega mesta ___ I I I - I J DO ali TOZD ■ | ------------------------------- | j Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I I bo pravilna, pri žrebanju ne j | bomo upoštevali. I_________________________________ __J 18. sednica pošlovodnog veča Za delavce v drugih republikah - prevod s 1. strani Opšta ocena da rezultati poslovanja u prvom polugodištu nisu baš najpovoljniji, bila je margi-nalnog značaja. Prave zabrinjavajuče tonove u raspravi na poslovodnom veču dale su konstatacije i izveštaji direktora osnovnih i radnih organizacija koje, zbog poslovanja na granici rentabili-teta ili čak sa gubicima, tragaju za unutrašnjim rešenjima i merama za saniranje takvog stanja. Neka predvidjanja efikasno-sti tih rešenja i mera zvučala su, doduše, optimistično. Ipak, op-šti utisak o recesiji nisu mogla da izbrišu. Pokazatelji koji pokazuju kretanje ekonomskih kategorija i koje poredimo na nivou republike ili organizacija koje su slične našoj SOUR, pokazuju da smo ispod preseka slove-načke privrede i sličnih nam velikih asocijacija. Rasčlanjeni, pojedini podaci, pokazuju da nazadujemo, naročilo u dome-nu sretstava za reprodukciju odnosno za akumulaciju. Posebno veliko povečanje obave-za iz dohotka, ne toliko zbog zadovljavanja opštih potreba, koliko zbog kamata,.ukazuje na visoku zaduženost naših organizacija. Istovremeno, rastuča nelikvidnost izaziva smanjenje ukupnog prihoda. Neplačane obaveze kupaca su se u odnosu na isti period prešle godine povečale čak zA 215%. Ekonomičnost poslovanja pada, jer su se troškovi povečali za 0,4 indeksna poena brže od povečanja ukupnog prihoda. Sa gubitkom je poslovalo osam organizacija u kojima je zaposleno 8% ra-dnika Mercatora. Njihovi gubici iznose 56,4 miliona dinara. Koeficient obrtanja sretstava pao je sa 1,88 prešle godine, na 1,78 u ovoj godini. Naveli smo samo najosnovni-je podatke i konstatacije ne ula-zeči u njihove medjuzavisnosti i delovanja. Nismo analizirali ni finansisko stanje koje bi sigurno jasnije i kompleksnije odgovorilo na pitanje: otkud sad opadanje rezultata poslovanja, kad smo za prvo tromesečje konstatovali da nisu bili nimalo loši?! Sve teži položaj nekih organizacija koje se bore sa nelikvi-dnošču, nedostatkom obrtnih sretstava, visokim kamatama, lošim uslovima na tržištu i naročilo sa vlastitom nedorečenem i neracionalnem organizacij om i neposlovnošču - zahte-vao je od nekih direktora jasan odgovor: kako dalje?! Cinjeni-ca da su u svim organizacijama zapeli makar iz pelinih žila da unutrašnjim merama otklone ili bar ublaže slabosti sadašnjeg stanja, veoma je ohrabrujuča. Mnogo manje ohrabrujuče je to, što mnoge od mera, koje su namenjene uglavnom smanji-vanju-zaliha i bržem obrtanju sretstava, ostaju »kratkog daha« i njihov učinak se istopi zbog naglog rasta cena. Na rast cena unutrašnje mere, naravno, ne deluju i sve to onda nekako miriše na poznatu borbu Don Kihota sa vetrenja-čama. Još ako pomenemo i raz-granatu i usitnjenu prodajnu mrežu i svaštarenje u prodajnim programima u ovoj zau-štrenoj privrednoj situaciji, jasno je da mnogi moraju platiti danak takvom načinu poslovanja. U večim organizacijam koje se bave trgovačkim poslovanjem, deo mera usmeren je uglavnom na ukidanje prodajnih mesta koja ne donose oče-kivane rezultate, sužavanju prodajnih programa, specializaciji prodavnica i prilagodja-vanju kupovnoj moči tržišta. Dugoročne mere zadiru u po-stoječu samoupravno organizo-vanost i zapošljavanje. Kroz sve mere koje nisu finansiskog karaktera, kao ervena nit se provlači ljudski faktor. Ograni-čevanje breja prodavnica, ra- cionalnije radno vreme i premene samoupravne organizo-vanosti su mere koje su povezane sa zapošljavanjem. Potpuno je jasno da povečanja zapošlja-vanja neče biri. I ne samo to, svuda gde god je to moguče, broj zaposlenih treba svesti na racionalnu meru. Kako onda rešiti taj problem ljudskog fak-tora? To je oskoruša koju, naža-lost, moramo pojesti svi - ne samo poslovodni organi več i društveno političke organizacije i samoupravni organi. Biče nam potrebna maskimalna doza objektivnosti i osečaja za dostojanstvo prilikom rešavanj problema radnika pogodjenih pomenutim neophodnim merama. Smernice razvoja odnosno planiranja za 1984. godinu postavljene su u atmosferi opšteg pada privrednog rasta i zaoštra-vanja uslova privredjivanja. Zato je u njima poseban nagla-sak stavljen na jačanje osnovnih komponenti zajedničkog karaktera - na sedam stubova SOUR: Zajedničkog usmeravanja i uskladjivanja robnih tokova, zajedničkog obavljanja ban-kovnih, kreditnih i novčanih poslova, ostvarivanja razvojnih investicija udruživanjem sretstava, zajedničkog usmeravanja i uskladjivanja ekonomskih odnosa sa inostranstvom i udruživanja deviza, zajedničkog informaciskog sistema, je-dinstvenog i zajedničkog »ima-gea« i visokog stepena medju-sobne uzajamnosti i solidarnosti. Za svaku od navedenih tema - elemenata poslovnog sistema SOUR Mercator, u smernicama su odredjene jasne aktivnosti i naznačeni parametri i kriteri-jumi. Poseban pečat raspravam na poslovodnom veču dala je, me-djutim, analiza realizacije plana poljoprivrednih organizacija, naročilo onih koje se bave lovom stoke. I na kraju jedna »felš lopta« sa sednice: prodaja vina Agrokombinata Krško u Mercatoro-voj prodajnoj mreži. Plan prodaje ostvaren je samo sa nekoliko jadnih procenata! To je više nego jasna slika, kako poštuje-mo ono što je dogovoreno. Dali je u ovom slučaju stvarno bilo potrebno posezati za merama koje su predvidjene za distribu-ciju deficitarne robe? Zar su daske u plotovima OOUR u Mercatoru tako gusto skovane, a oni tako visoki da se medju-sobna zavisnost i povezanost ne mogu kroz njih ni provuči, a’ ni preskočiti ih? Nič nas ne sme presenetiti Vesna Bleiweis Ljubljana se je stresla Naučiti se moramo obnašanja v izjemnih situacijah, ki nastanejo ob naravnih ujmah in nesrečah ali pa tudi v razmerah vojne. Vaja »Golovec 83«, ki je bila 24. septembra v Ljubljani - v njej so sodelovale praktično vse Mercatorjeve organizacije, neposredno pa predvsem ljubljanski Grosist in Tovarna mesnih izdelkov, je pokazala našo pripravljenost na te izjemne razmere. ' izbruh požarov in eksplozij. Onemogočiti dostop nepoklicanim do poškodovanih objektov. Pripravljeni stroj steče. Delavski svet, vodstva družbenopolitičnih organizacij skupaj s komitejem za SLO in DS odreja potek delovanja posameznih služb in zagotavlja ukrepe za normalizacijo dela. Prva ocena: ogromna materialna škoda, 5 delavcev ranjenih, eden, žal, mrtev. Paniko mater pomiri informacija, da so otroci na varnem, da se jim ni nič zgodilo. Nekatere smejo zapustiti delovno mesto in oditi domov, še prej dobe navodilo o prostih poteh in za obnašanje ob eventuelnem ponovnem zibanju tal. Komite ugotavlja: kljub strahu delavcev ni zajela panika. Ekipe prve medicinske pomoči Točno ob osmih so sirene oznanile katastrofalen potres. Ljubljana se je stresla. Ruševine so zasule veliko njenih prebivalcev, komunikacijske linije so pretrgane, izbruhnili so požari in eksplozije. Ukazi: rešiti ponesrečence, zaza-dušiti požare, zavarovati družbeno in zasebno premoženje in čimprej normalizirati delo. Komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito zasedajo. Padajo prvi neposredni ukazi za izvajalce. Ekipa za prvo pomoč takoj v porušen objekt - v njem je zasutih več delavcev. Ekipa požarne varnosti -takoj na mesto požara. Člani narodne zaščite takoj zavarujte objekte. Po najkrajši poti preveriti eventuelne dodatne možnosti za Splošna enota CZ med vajo na Aškerčevi cesti Ujma jih ni motila: Foto: Avgust Rejc Prenovljena Kredarica — odprta Avgust Rejc Mercator na 2500 metrih n. m. Slovesno je bil 17. septembra letos odprt prenovi]611 dom na Kredarici. Velik del sredstev za njegovo Pre' novo je prispevalo slovensko združeno delo, med dni' gimi organizacijami tudi SOZD Mercator. Zato ena o6 J sob v domu nosi ime »Mercator«. i Slovesnost ob otvoritvi prenovljenega planinskega doma na Kredarici je kljub slabemu vremenu privabila več sto planincev. Snežna vihra ni motila ne njih ne slavnostnega govornika Andreja Marinca in sodelujočih v kulturnem programu, da se ne bi z dolžnim spoštovanjem spomnili triglavskega pionirja Jakoba Aljaža in njegovih tovarišev, ki so odprli triglavske poti vsem ljubiteljem gora. Takoj po končanem kulturnem programu so v domu odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža, ki ga je podaril akademski kipar Stojan Batič, sobe pa poimenovali po organizacijah, ki so prispevale denar za izgradnjo Kredarice. Tako je odlsej »M« tudi na 2500 se uoKopijejo ao prvin ranjencev. Zlom noge, hrbtenice, roke, odrgnine, zmečkanine. Torbice s sanitetnim materialom za prvo pomoč se odpirajo. Zlom hrbtenice? In skozi možgane vodje enote že zdrdra znanje: vrata omare služijo za prvo imobilizacijsko sredstvo. Ponesrečenec je previdno položen nanje, nato na nosila. Sledi kompletna imobilizacija. Ranjenec je oskrbljen in prenešen na varno. Sledi drugi, tretji, do zadnjega. Ob mrtvem sodelavcu ekipa za hip postoji. Morda pa le ni res? je. Je morda še kdo zasut? Ekipa odhiti naprej, kliče delavce po imenih, morda se še kdo oglasi, treba je pomagati. Požar je zadušen. »Predvidevamo, da lahko poškodovane plinske instalacije povzroče nove,« javlja vodja požarne ekipe. Dežurni ostane pri glavnem dovodu plina, je nadaljnje navodilo. Delavci z rdečimi trakovi na rokah ne dovolijo vstopa v objekte nikomur, ki nima v njih kaj iskati. Od sumljivih oseb, ki se zadržujejo v bližini, zahtevajo osebne podatke. Vse teče kot ob pravem potresu. Le nekoliko bolj sproščeno. Ekipe so dosledno spoštovale ukaze. Delale usklajeno in strokovno. Delavci so spoštovali navodila za gi- Požar ob potresu. 208- na metrih, na vratih s številko Prekrasen sončen dan pa je osrednji proslavi »Dneva pl^g cev« v Krmi bogato poplačal vs ' ki so se z zasneženega Trig’a spustili v dolino. . Še informacija o Mercatorje^ organizacijah, ki so prispev’a sredstva za obnovo doma: TOZD Hotel Ilirija, MIP Ptuj, ^ Sevnica, Konditor, TOZD Con^ TOZD Slov. sadje, zunanja trge', na, TOZD Steklo, TOZD Hladi^ ca Zalog, TOZD Izbira Posto]^' Preskrba Krško, TOZD Dolor^1 ’ TOZD Golovec, TOZD Grrn^ Sadje zelenjava, STP Hrastnik, goa-tdo Koper, Univerzal Lenda ^ TOZD Grosist Ljubljana, TO^ Standard Novo mesto. Skup, znesek prispevanih sredstev je a lijon dinarjev. iti ei banje in obnašanje v poškodb'3 nih objektih. ži v? li ni ujcrvuni. r-\Pl3' Sklepno poročilo: vaja je USUL. Zastavljeni načrt uresničen. ”r ia, kušena organiziranost je pokaz3^ da smo pripravljeni. Če nas a. presenetilo, se bomo znali ob sp To je le vtis, ki smo ga dobik tj oj-izvedbi vaje v Delovni skup110^ v ( sozda. Kako pa je potekala ^aL0. organizaciji, ki je dolžna ^ vati tudi v času nesreč, v Ijo^ ^.g. skem Grosistu, pa bomo več p° dali v naslednji številki. $ tHjj StV Mercato*' ie* lasilo delavcev in združ*-' I j r-m W-V rn« _ r* II* o., Ljubljana, Aškercev« -laja Center za obvešča11^ D o edništvo: Aškerčeva ’ ijana , eja uredniški odbor: nJ i Antolič, Jože Černosa. a Dolinšek, Sergej Pater Anton Kočevar, Nada in Mirko Vaupotič T<>, govorni urednik Jaro 1 [telefon: 221-044) . is vinarka Vesna Blei^e fon 221-010) . . jnica redakcije Katja J c (telefon: 221-010) . hnični urednik Dušan * ikovna zasnova t : ČGP Delo Havk* DŠčeno temeljnega -ometa proizvode*^,, ja zadnji petek v 'k*vLci, prejemajo “ učenci v sospod^ff kojenci SOZD Merc« n •to ( s N' Vt V ‘bič k>lo