LASILO _
delavcev organizacije združenega dela	<=^
trgovsko podjetje	—
za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati
61001 ljubljana, parmova 33
LJUBLJANA. MAJ 19 7 8
LETO XVII, ŠT. 76
KONGRESNO
LETO
Preteklo leto, značilno po partijskih in Titovih jubilejih, je bilo jubilejno leto, letošnje značilno zaradi partijskih kongresov pa imenujemo kongresno leto.
Za nami so kongresi Z K vseh naših republik in avtonomnih pokrajin, zdaj pa pričakujemo še kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Zvezni kongres bo strnil ugotovitve vseh nacionalnih kongresov in konferenc v avtentično resnico o tem, kako je življenje naših delovnih ljudi tesno povezano z dejavnostjo ZK na čelu s tovarišem Titom. ZK je bila in je glavni pobudnik napredka in prvi signalizator nevarnosti, ki se jim je treba upreti, da bi ohranili vrednote naše socialistične revolucije.
Kongresne ugotovitve pa bodo vsebovale tudi dogovore o tem. katere naloge bo potrebno še uresničiti v prihodnjih letih, da bi izbr^evali dejan* o enakopravnost in svobodo delovnega človeka. Poglavitna ugotovitev bo vsekakor v tem, da bodo uspehi tudi v prihodnje vse dotlej, dokler bodo delovni ljudje zaupali zvezi komunistov.
S. K.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMEUJIH PUANA, DELITVE DOHODKA
in Čistega dohodka
Kot vsako leto tudi letos sprejemamo temelje plana, ki predstavljajo osnovni akt našega ravnanja v tekočem letu. Delavski svet delovne organizacije je 6. aprila 1978 dal predlagani dokument v javno razpravo in že na DS je bilo slišati prve pripombe. Na delnih zborih obeh TOZD je bilo pripomb, dopolnitev ali spreminjevalnih predlogov še več, tako da je DS DO na svojem zasedanju 13. aprila 1978 o njih razpravljal, uskladil posamične interese in pripravil gradivo za končno obliko in sprejem na referendumu.
Posebej bi radi opozorili na 2 stvari:
1.	da je letošnji planski dokument izdelan po TOZD in nakazuje pogoje dela in delitvena razmerja delitve dohodka in čistega dohodka v spremenjenih razmerah delovanja v skladu z zakonom o združenem delu,
2.	da je to temeljni akt, zato ga sprejemamo na referendumu in mora biti z njim seznanjen vsak delavec obeh TOZD in delovne skupnosti DO DINOS, da bo vedel, o čem in za kaj glasuje.
Temeljni planski dokument je relativno obširen, ker je pripravljen na načelih celovitosti, soodvisnosti in sočasnosti in torej zajema ne samo temelje poslovne politike v letošnjem letu, ampak tudi vse odnose v TOZD in med TOZD na znanih načelih medsebojnega sodelovanja in usklajevanja različnih interesov, saj je mogoče samo na tak način pričakovati dobre poslovne rezultate, ki smo jim bili priča zadnja leta.
Z ustanovitvijo TOZD bi se morala pokazati nova kvaliteta in zlasti večji vpliv delavcev na vsa dogajanja, še posebej znotraj TOZD, in občutek, da z ustvarjenim dohodkom resnično gospodarijo, pa ne samo s tistim delom, ki ga porabljamo v TOZD, ampak tudi s tistim, ki ga dajemo za skupne potrebe (zdravstvo, šolstvo, socialno politiko itd.).
Planski dokument je bil izdelan na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev TOZD POS in TOZD RTO,
—	samoupravnega sporazuma o razporejanju čistega dohodka in skupne porabe TOZD POS in TOZD RTO,
—	samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o pridobivanju in razporejanju dohodka in merilih za
11. KONGRES ZKJ BO OD 20. DO 23. JUNIJA 1978
V BEOGRADU
delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti delovne organizacije.
Posebej bi opozorili, daje bil zaradi■ poenostavitve izdelan in predlagan enostavnejši model delitve čistega dohodka, ki temelji na delitvi zgornjega obsega sredstev za osebne dohodke na osnovi samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine in resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije, ter minimalne akumulacije, ki jo je treba s prispevkom v sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki se združujejo na ravni DO, zagotoviti.
Zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče podrobno razpravljati o planskem dokumentu, pač pa le opozoriti, da bo čas najbolje pokazal, v čem so bila naša predvidevanja pravilna v čem pa zgrešena, in jih bo zato treba dopolniti ali popraviti.
JANEZ RAMOVŠ
S SEJE
STROKOVNEGA
SVETA
Strokovni svet TOZD Priprava odpadnih surovin je 4. aprila letos razpravljal o rezultatih I. četrtletja in o drugih tekočih komercialnih problemih. Kljub dvomesečni zapori v železarnah in zimskim mesecem s samo 54 delovnimi dnevi je bil dosežen zadovoljiv prihodek. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o boljši kvaliteti dobav starega železa s posebnim poudarkom na barvnih kovinah, ki so škodljive primesi v vložku. Prav tako so škodljive še ostale primesi, kot papir, les, guma, betonski deli, ki se držijo starega železa, itd.
Glede akcij zbiranja papirnih odpadkov v sodelovanju z Rdečim križem strokovni svet priporoča, da se poslovodje pred akcijo sestanejo s terenskimi aktivisti RK in se z njimi dogovorijo o poteku in izvedbi akcije, da bo lahko odvoz papirnih odpadkov po končani akciji potekal brezhibno.
D. J.
Tudi po osmem kongresu bo dleto kdaj pa kdaj spodletelo, ker bomo tudi v prihodnje še živeli razpeti med tistim, kar želimo, in tistim, kar je možno. Toda trdni obrisi novega lika bodo ostali nezabrisani, saj se bomo v dilemah, na razpotjih, sečiščih idej in mnoštva samoupravnih interesov vedno lahko oprli na kongresne dokumente, jih presajali v živo, vsakodnevno prakso.
Novinar Vlado ŠLAMBERGER
V SLOVENIJI
PRVA BORZA ODPADKOV
Izmenjava informacij o ponudbi ter povpraševanju za surovinami
LJUBLJANA, 28. aprila — Spoznanje, da odpadki niso le nadležno breme pač pa vse bolj obetaven vir surovin, je prodrlo tudi k nam. Poleg zakona o ravnanju z odpadki smo v Sloveniji prvi v Jugoslaviji dobili tudi borzo odpadkov.
Gre za izmenjavo informacij o odpadkih oziroma ponudbo in povpraševanje. V marsikateri proizvodnji namreč ne vedo, kam z odpadki, ki bi jih sicer lahko drugje koristno uporabili, če bi vedeli, kje jih dobiti.
Borzo odpadkov je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. V
Življenje poganjajo kolesa — vsak dan hitreje.
štirih objavah v Gospodarskem vestniku je gospodarstvenike seznanila s 16 ponudbami odpadnih surovin in z dvema povpraševanjema. Na ta obvestila se je odzvalo dvajset interesentov.
Omeniti velja, da borza odpadkov zbira in poseduje informacije o odpadkih, ki jih do sedaj nismo zbirali. Gospodarstvu tako odkriva nove možnosti. Na gospodarski zbornici so na primer v neki delovni organizaciji razvili tehnološki postopek predelave odpadnih brusov. Borza bo zato organizirala zbiranje odsluženih brusov med tovarnami, ki jih uporabljajo, in jih posredovala v ponovno predelavo.
DELO, 29. 4. 78	S. R.
širino in tudi kvaliteto novega sistema.
Vse preveč govorimo v smislu resolucij, konkretne ocene in analize pa so žal redek pojav v našem vsakdanjiku. Še tisto, kar je objektivno kritizirano, prizadeti užaljeni ne morejo in tudi nočejo sprejeti.
In k vsemu temu še vprašanje:
Čemu spreminjati stvari, ko pa vse teče tako lepo in namazano? Odgovor je menda jasen. Če je lepo danes, ni nujno, da bo tudi jutri. Jutri — to je torej smisel sprememb, reorganizacij, temeljnih organizacij združenega dela, strokovnih služb itd.
Čeprav smo bili zadovoljni s končnim uspehom poslovanja v letu 1977, nam gre vse pretežko z jezika, da imamo slabo razvito tehnično službo, službo o varnosti pri delu, da obstaja občutek, kot da bi se hali tudi vseh tehničnih in organizacijskih sprememb in še marsikaj.
Čas nas bo povozil, če se bomo le načelno držali sprejetih sklepov, povozilo pa nas bo tudi to, če bomo kar naprej gladili in ujčkali tiste, ki se spretno izmikajo objektivnim kritikam, ki prek neformalnih načinov delovanja, zavestno ali pa s svojim malomarnim odnosom ovirajo hitrejši razvoj.
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije ERVIN MATEŠ1Č
Kdor ne pozna zahtev trenutka, ne živi s časom, ne s človekom.
JUS KOZAK
27. APRIL
Osvobodilna fronta, ustanovljena 27. aprila 1941. leta, živi še danes. Iz organizacije splošnega ljudskega boja za osvoboditev slovenskega naroda se je spremenila v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v novo frontno organizacijo za uveljavljanje samoupravnega socializma, za humani socializem, takšen, kakršnega si želimo in zmoremo.
Ideje postajajo stvarnost, vsakdanjik postaja zgodovina. Vsak od nas je kolo, ki se vrti in poganja, na žalost večkrat tudi stoji in celo zavira. Drugače bi lahko rekli, da nekateri ustvarjajo, gradijo — dajejo ton naši dinamični samoupravni družbi, nekateri pa načrtno ali s svojo malomarnostjo ali površnostjo ovirajo hitrejši razvoj.
Zakaj pravimo, da se revolucija nadaljuje?
Zato, ker se danes ravno tako kot pred 30 leti borimo za novo družbo in odnose, za demokracijo, humanizem. Razlika je v orožju in v nas samih. Postali smo zrelejši, imamo več izkušenj, orožje pa je v trdni graditvi tistega, kar smo sprejeli v ustavi in zakonu o združenem delu. Ob delu spoznavamo ljudi, ki mahajo z zakonom o združenem delu ob vsaki priložnosti (nek pisec je dejal: Boj se človeka, ki je prebral samo eno knjigo!), in tiste, ki dajejo zakonu vsebino, tiste, ki s svojim konkretnim delom v proizvodnji, samoupravnih organih itd. gradijo
Za nami so že zdavnaj roki, ki smo jih sprejeli po zakonu o združenem lelu. Do 31. avgusta smo po spre-ictem programu opravili združevanje v dve TOZD, in sicer v TOZD POS -Priprava odpadnih surovin, TOZD RTO — Regeneracija tekstilnih odpadkov in v delovno organizacijo DINOS, akcijske načrte o delu komisije za oblikovanje meril za delitev osebnih dohodkov po delu, analize o samoupravnih, političnih, delegatski!] in dohodkovnih odnosih.
Ljudje na vsakem koraku spoznavajo nove termine, vsebino. Začeli smo dobro. Tudi letni obračun potrjuje to naše delo. Postavili smo si torej zakonske cilje, poznamo roke, nosilce — vse zveni tako logično in pohvalno — vendar temu ni tako!
Pred nami so še težke naloge, v praksi bomo morali z resnično pripravljenimi sporazumi uresničiti sprejete naloge. Vemo, da so tu družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, vemo, pa vendar vse prepogosto o tem molčimo, da je med nami vse preveč tudi tistih iz prvega odstavka.
ALI RES HITIMO POČASI ?
ŠE ZMERAJ NEZNAN RUDNIK
ZBEREMO IN PREDELAMO VEČ „TRADICIONALNIH“ ODPADKOV, MNOGIH PA ŠE NE OBRAVNAVAMO KOT MOŽEN VIR SUROVIN - KOLIKO IN KAKO VRAČAMO INDUSTRIJI
LJUBLJANA, 28. marca — Pri zbiranju in predelavi nekaterih, lahko bi rekli „tradicionalnih“ odpadnih surovin, zlasti iz industrije, smo v zadnjih letih dosegli vidnejši napredek. Tako na primer v Sloveniji že vrnemo nazaj v proizvodnjo večino železnih in jeklenih odpadkov iz industrije, okrog 37 odstotkov vsega porabljenega papiija in kartona, nekaj manj kot 15 000 ton steklenih črepinj letno, okrog 600 ton tekstilnih odpadkov, uspešno pa smo začeli predelovati tudi že odpadna olja, odpadke iz plastičnih mas, mineralne in organske odpadke in podobno.
Z anketami, ki jih je izvedla pristojna zbornična služba v okrog 370 organizacijah združenega dela, smo dobili boljši, vendar še vedno nepopoln pregled nad odpadnimi surovinami v industriji; nad tistimi, ki jih je mogoče predelati v ponovno uporabne surovine (tudi če za njihovo predelavo še niso razviti tehnološko popolni ali dovolj gospodarni postopki), in nad tistimi, ki jih ni mogoče predelati ali jih je zaradi njihove nevarnosti za ljudi ter okolje potrebno uničiti.
Pregled je nepopoln med drugim tudi zaradi tega, ker mnoge organizacije nekaterih odpadkov (surovin v odplakah, dimnih plinih in pod.) sploh ne obravnavajo kot možne odpadne surovine, zlasti še, če ne vedo za možne postopke za njihovo predelavo; včasih pa jih zaradi strahu pred dodatnimi stroški za njihovo zbiranje, predelavo ali uničenje raje enostavno zamolčijo, čeprav bi nekatere lahko s pridom porabili sami ali pa katera druga proizvodna organizacija.
Delovna skupina za sekundarne surovine pri zbornici je pripravila predlog možnih ukrepov, s katerimi bi pospešili izkoriščanje uporabnih ali ustrezno uničevanje nevarnih odpadkov. Na današnji seji so se dogovorili za nekaj izmed nakazanih možnih akcij, ki bi jih lahko najhitreje in najuspešneje izpeljali. Z njimi bi pospešili uresničevanje petih projektov, ki so jih pripravili v mariborski „Surovini“, Petrolovi tozd za rafiniranje odpadnih olj in v komunalnem podjetju Ljubljana. „Surovina“ je pripravila projekt za predelavo odpadkov iz plastike; v tem obratu bi v začetku lahko predelali 8000 ton teh odpadkov letno.
Hkrati namerava modernizirati tudi postopek za predelavo tekstilnih odpadkov, s skupnim vlaganjem z ravensko železarno pa bo zgradila terminal za železne in jeklene odpadke. Petrolova tozd v Mariboru ima že pripravljene načrte za gradnjo nove rafinerije, v kateri bi razen odpadnih- olj lahko predelovali tudi emulzije hladilnih, rezilnih in drugih olj iz industrije; o pomenu te predelave govori podatek, da je z regeneracijo tone teh olj mogoče prihraniti 6 ton surove nafte — v novi rafineriji pa bi jih lahko letno predelali 15 000 ton.
DELO, sreda 29. 3. 78	ZDRAVKO ŠTEFANČIČ
„Še zmeraj neznan mdnik“ je zapisal novinar Štefančič v časopisu Delo dne 29. 3. 1978 v članku, ki pomeni izvleček seje delovne skupine za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije z dne 28. 3. 1978.
Precej resnice je v naslovu, saj je zbiranje, priprava in predelava odpadnih surovin v sekundarne surovine področje, ki iz dneva v dan odkriva nove koristne odpadke, ki postajajo surovine in z novimi tehnološkimi postopki sekundarne surovine naše bazične in delno predelovalne industrije. Razveseljiva je tudi novica, da se je v izkoriščanje sekundarnih surovin vključil tudi ljubljanski Petrol, zanimivi pa so tudi programi mariborske Surovine, med katerimi je verjetno uresničljiva predelava plastike.
Izgradnja terminalov za pripravo vložka jeklenih odpadkov je v interesu Združenja slovenskih žele-
zarn, Surovine in Dinosa. Ker je v članku govor o ukrepih in najhitrejših akcijah, ki naj pripomorejo boljšemu izkoriščanju odpadnih surovin in uničevanju nekoristnih, menim, da je izjava o izgradnji terminala v Mariboru preuranjena, saj se poslovni odbor ZSŽ še ni odločil za predložene projekte Surovine, Dinosa in posameznih slovenskih železarn.
Prispevek Zdravka Štefančiča v Delu dne 29. 3. 1978 močno izpričuje pomanjkanje dobre volje za sodelovanje pri izdelavi projektov za pridobivanje novih virov sekundarnih surovin, toda ne na naši strani.
VLADIMIR KRALJ
Vsi, ki mislijo, da so preveč pomembni za nepomembna opravila, navadno niso kos resnično pomembnim nalogam.
Jacques TATI
Človekov značaj lahko presodite po načinu, kako ravna s tistimi, ki ne morejo ničesar storiti zanj.
James MILLER
Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo.
STEINBECK
Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.
FLAUBERT
dajmo
industriji
odpadne
surovine
eliHlOS
IZ SKLEPNE BESEDE NAVIII. KONGRESU ZKS
.. .Z nenehno politično akcijo vseh subjektivnih sil smo potisnili na rob družbenopolitičnega dogajanja tiste nosilce negativnih teženj, ki imajo v naši družbi objektivne korenine in bi se mogli razrasti, če ne bi bilo takšne povezanosti ZK z množicami, če ne bi politika ZK ustrezala interesom teh množic, če ne bi vzpodbujala njihove energije in pobud. Mislim, da izražam razpoloženje vas vseh, če rečem, da bomo tako ravnali tudi v prihodnje.
S takšno aktivnostjo se vse bolj približujemo uresničitvi vizije Ivana Cankarja, ko je dejal: „Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost, ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, v sramoto človeštvu, zasmeh pravici .. .“
SINDIKALNE ORGANIZACIJE USPEŠNO OPRAVILE VSE NALOGE PRI VOLITVAH
Dne 9. marca smo opravili volitve in s tem zaključili akcijo priprav in nalog v zvezi z volitvami. Izvoljeni so bili člani delegacij.
DINOS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN, poslovalnica LJUBLJANA:
Volili so temeljno delegacijo ZZD, ki šteje 7 članov; neveljavnih glasovnic ni bilo.
Za samoupravne interesne skupnosti sta bili izvoljeni 2 združeni delegaciji, od katerih šteje vsaka po 11 članov. Pri delegaciji socialnega varstva je bilo 6 neveljavnih glasovnic, pri delegaciji izobraževanja, zdravstva, kulture pa 5 neveljavnih glasovnic. Volilnih upravičencev je bilo 70, glasovalo jih je 64, ostali so bili opravičeno odsotni.
DINOS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN, poslovalnica CELJE:
Volili so temeljno delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 9 članov. Neveljavna je bila ena glasovnica.
Za samoupravne interesne skupnosti je bila izvoljena splošna delegacija, ki šteje 15 članov, neveljavna pa je bila prav tako ena glasovnica.
Volilnih upravičencev je bilo 41, glasovalo jih je 40; 1 opravičeno ni glasoval.
DINOS TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN, poslovalnica MARIBOR:
Volili so temeljno delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 7 članov. Neveljavna je bila ena glasovnica.
Za samoupravne interesne skupnosti so izvolili splošno delegacijo, ki šteje 13 članov; neveljavna je bila 1 glasovnica.
Vseh volilnih upravičencev je bilo 36. Do 9. ure so glasovali 100 %.
DINOS TOZD REGENERACIJA TEKSTILNIH ODPADKOV, Ljubljana:
Volili so temeljno delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 7 članov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Za samoupravne interesne skupnosti so volili splošno delegacijo, ki šteje 13 članov. Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Vseh volilnih upravičencev je 35, glasovalo jih je 32, 3 opravičeno niso glasovali.
DINOS DELOVNA SKUPNOST Ljubljana:
Volili so temeljno delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 7 članov, in za samoupravne interesne skupnosti dve združeni delegaciji, in to socialnega varstva, ki šteje 9 članov, in izobraževanja, zdravstva in kulture,
ki šteje 9 članov. Neveljavnih glasovnic je bilo pri prvi delegaciji 3 in pri drugi 6.
Vseh volilnih upravičencev je bilo 58, glasovalo jih je 50. 8 jih ni glasovalo.
Politična ocena ugodna
Vse politične organizacije so napravile oceno opravljenih nalog v času volitev. Vsi so bili enotnega mnenja, da so vse politične organizacije v celoti opravile svoje naloge.
Pred vsemi odgovorne naloge
Stopamo v drugo mandatno dobo delegatskih skupščin. V pripravah smo ocenili delo v prvem mandatnem obdobju. Splošna ocena ni bila zadovoljiva in bilo je ugotovljeno, da gre za začetne težave, kot tudi za premajhno zavzetost.
Na podlagi opravljene ocene moramo zato organizirati delo tako, da bo uspešnejše. Pred vsemi, ne glede na to, ali imajo izvoljene delegacije ali pa so vsi člani delovne skupnosti v delegaciji, so enake naloge. Povsod smo vključeni v konference delegacij.
V Ljubljani imamo celo pri nas sedež delegacije.
Način dela v konferenci delegacij smo povsod uredili s samoupravnimi sporazumi. Osnova delegatskega sistema je v tem, da se o vseh gradivih razpravlja v bazi. Zato je treba, da se z gradivi seznani čimveč delovnih ljudi. To pomeni, da mora delegat, pred tem ko gre za sejo delegacije oziroma konferenco delegacij, imeti stališča in mnenja baze.
Naloga vseh političnih organizacij, samoupravnih organov je, da se bo delegatski sistem, ki pomeni nadaljnje poglabljanje samoupravnega socializma, dejansko uveljavil v praksi.
TONE PLEŠEC
BINE ROGELJ: Pomladanska odkritja
— ljudje eo packe! Tako so zasvinjali reko, da še avtomobila ne morem oprati!
PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVALNICO V NOVEM MESTU
Velika paketirka ARNOLD, skupaj s samohodnim nakladalcem dela v dveh izmenah. V vsaki izmeni sta dva delavca, oba strojnika. Poleg velike paketirke imajo še tri RIKO stiskalnice. Eno imajo na skladišču, eno v Krki in eno v IMV. Z vsemi tremi stiskajo papir, predvsem valovito lepenko. V IMV pa z njo stiskajo tudi odrezke aluminijaste pločevine. Na tej stiskalnici dela Jože Hrovat, ki mu je 7. aprila letos poteklo 20 let dela pri Dinosu.
Po radijskem sporočilu bi moral biti tudi ponedeljek 11. aprila lep in sončen dan, tak, kot je bila prejšnji dan nedelja. Pa ni bil. Bolj, ko sem se bližal Novemu mestu, bolj je bilo vreme čemerno. Zakaj toliko besed o vremenu? Želel sem napraviti nekaj lepih fotografij Arnoldovke, velike paketirke za železo, na katero smo vsi, ne samo Novomeščani tako ponosni. Zato sem, takoj ko sem prišel in še preden sem komu rekel dober dan, začel slikati, kajti vse je kazalo, da bo začelo deževati. In res je kmalu zatem začelo.
Pravzaprav pa bi rad povedal nekaj drugega, nekaj o delovnem vzdušju, ki sem ga začutil, ko sem prišel tja. To vzdušje je napravilo name vtis, kakršnega že dolgo nisem doživel. Bil je tako močan, da so mi v možgane silili dvomi o resničnosti. Da ni vse zrežirano? Toda saj niso vedeli, katero uro bom prišel. Hitel sem slikati in iskal najboljše zorne kote, da bi slike bolj uspele. Pravzaprav sem bil tamkajšnjim delavcem, ki so delali s stroji, kot da bi bili stroji tudi sami, v napoto . . .
Naj opišem, kaj je napravilo name takšen vtis. Zagledal sem ogromen kup paketov železa, poleg pa ogromno stiskalnico, ki sta ji stregla dva samohodna nakladalca. Spredaj so bili koši in vanj sta delavca metala odbran material, ki sta ga jemala iz istega kupa kot samohodni nakladalec. Tu je bil še kamion s košem, ki je material pripeljal oziroma stresal. Človek in stroj, vse je delovalo z istim tempom. Če bi zamižal in če ne bi bil čisto blizu tudi vprežni voz s preplašenim konjičem, ki je sem pripeljal kdo ve po katerih vaseh zbrano odpadno blago, bi si lahko zamislil, da sem sredi strojne tovarne.
Med fotografiranjem me je prvi spoznal skladiščnik Celič in mi pokimal v pozdrav. Potem se mi je nasmejal sortirec Jerman, ki je hotel vedeti, če bo sliko tudi dobil, in že je bil pri meni Franc HOČEVAR, vodja poslovne enote, s katerim sva si krepko stisnila roke.
Obšla sva celoten skladiščni prostor. Čudil sem se dvema kupoma paketov železa in zvedel, da so železarne šele pred kratkim dale zeleno luč za odpremljanje. Nesorti-rane pločevine oziroma sploh pločevine je bilo malo na skladišču. Videl sem situacijo, povsem drugačno, kot jo imam v spominu iz časov, ko sem še aktivno delal pri Dinosu. V tem spominu so skladiščni prostori nabiti z železno pločevino, ki čaka na odpremo ali na stiskanje v pakete, tu pa je obratno. Dva velika kupa paketov, ki čakata na odpremo, železne pločevine pa nikjer oziroma malo.
Veliko prostora je bilo nezasedenega, kot da bi bilo skladišče preveliko, pa sem zvedel, da so ga nalašč pripravili, kajti Arnoldovka bo kmalu morala „na pregled". Nekaj dni bo stala zaradi obveznega
Poslovalnica Novo mesto
servisa in v tistih dneh, ko ne bo v pogonu, se bo ves pripravljeni prostor napolnil z rinfuzno pločevino. Da bi z odvozom pločevine, npr. iz IMV, počakali npr. samo dva dni, na to še pomisliti ne smejo.
Dobil sem vtis, da tu ni nič slučajnega, da vse deluje po nekem sistemu, da Dinos tu diha tako kot novomeška industrija. Industrija je zajela tudi nas in preobrazila tudi naše delavec. Je že ali še ni? Bodi tako ali dr ugače, gotovo pa je to nov in pravilen pogled v našo prihodnost.
Potem sva s Francem Hočevarjem stopila v njegovo pisarno brez pisalne mize (menda nima kaj delati za pisalno mizo) in mimogrede sem pozdravil Jožico Jakše, ki je tu blagajničarka in knjigovodkinja. Dobro se je spominjam in rad sem se z njo ponovno pozdravil.
Razgovor s Hočevarjem je bil bolj dolg, kot sva računala. Čas naju je ukanil, saj je ura in pol minila, kot bi ustrelil.
Franc Hočevar je prišel k nam iz tovarne zdravil KRKA, in sicer 1. januarja 1970. Prišel je za komercialista naše poslovalnice, toda že čez 6 mesecev je prevzel odgovornost za poslovalnico kot vršilec dolžnosti vodje poslovne enote. Minilo je še pol leta in postal je vodja.
Naša poslovalnica v Novem mestu zaposluje 25 delavcev, od katerih sta dva v Črnomlju, kjer ima poslovalnica zbiralnico. V vodstvu so trije: vodja, pomočnik Slavko Luzar in blagajničarka oziroma knjigovodkinja. Poleg skladiščnika Karla Celiča in sortircev so tu še strojniki na pakirkah in dvigalih ter šoferji.
Z našo stiskalnico v KRKI ne upravlja naš delavec, temveč Krkin. Pakete iz IMV in KRKE odpremljamo direktno kupcem, medtem ko vso železno pločevino, med katero so v glavnem le odrezki povsem nove pločevine iz IMV, vozimo s kontejnerskimi koši na skladišče poslovalnice, ki je na nasprotnem koncu Novega mesta, v Bočni vasi. Ko so Novomeščani zgradili nov most čez reko Krko, so obenem odločili, da čez stari most kamioni ne smejo več voziti. Prej so imeli 4 km do IMV, zdaj jih je 7. Stroški prevoza so se povečali skoraj za enkrat več. Ta strošek je pomemben tudi zato, ker v IMV odrezkov pločevine v kontejnerske koše nihče ne zlaga ali stiska, pa se zgodi, da jih je v kakšnem košu tudi samo 800 kg.
O tem sem se pogovarjal s tovarišem Luzarjem, ki me je s svojim avtom odpeljal v IMV, k Horvatu, da sem z njim opravil kratek razgovor. Toda vrnimo se v poslovalnico, k razgovoru s tovarišem Hočevarjem.
Ko zdajle razmišljam, čemu je tovariš Horvat dal največji poudarek, ko sva govorila o poslovanju in poslovnosti, moram reči, da je bilo to - sortiranje. Železarne zaostrujejo prevzem že leto dni in vedno bolj. Včasih je bilo tako: če nisi poslal takšnega blaga, kot si ga klasificiral, je prevzemalec v železarni znižal stopnjo in dobil si za poslani material manj, kot si računal. Ti časi so minili. Zdaj vagon zavrnejo, če v njem ni takšnega materiala, kot je zapisano.
Po mojem se je problem kvalitete našega blaga začel, je dejal tovariš Hočevar, ko smo iz ročnega dela prešli na strojno. Stroj je zagrabil, kar je zagrabil, in spustil v stikalnico. V pakete smo stisnili vse mogoče stvari in jasno je, da to ni moglo dolgo trajati. Takšno stanje lahko zdaj odpravimo le s sortiranjem in sortirci bodo, če še niso, najpomembnejši delavci na vsakem skladišču, ki ima strojno opremo. Stroja za prebiranje materiala še ni. To delo morajo opraviti človeške roke. V paketih - takšnih ali drugačnih — mora biti samo blago ene vrste in če je takšno, ga bo lahko prodati, sicer pa ne. Časi, ko smo sc v glavnem ukvarjali samo z vprašanji dovoza in odpreme blaga, so, kot kaže, za vedno minili. Zdaj bomo živeli od dela, ki bo vloženo v sortiranje blaga.
Potem mi je vodja poslovne enote povedal' primer, s katerim mi je hotel predočiti, kakšna škoda se lahko sedaj zgodi poslovalnici, če bi odpremila drugačno blago, kot ga je označila. Nedolgo tega so dobili nujno naročilo, da odpremijo v dveh urah 100 ton paketov nove dckapiranc pločevine. Fantje so poprijeli in naredili nemogoče. Od 12. do 14. ure so naložili 100 ton. Pomislite zdaj. da bi nam kupec vagone poslal nazaj, se je spraševal tovariš Hočevar, sam pa sem pomislil, ali je pri nas še kdo, ki mu je vseeno, kako in kaj se dela, ne da bi pomislil, če ima to kakšno zvezo z njegovimi osebnimi dohodki.
Razgovor sem usmeril na veliko paketirko z imenom Arnold, in zaslutil, da je za novomeščanske dinosovcc to že včerajšnja zadeva. Prešla jim je v meso in kri, kot sc reče. Navadili so se nanjo in brez nje si svojega obstoja ne morejo več zamišljati. Litostrojske in RIKO paketirke so igračke proti Arnoldovki, je rekel Hočevar ter še dodal, da s petimi stiskalnicami, kakršne sicer uporabljamo, ne bi stisnili toliko kot z Arnoldovko.
Arnoldovko morata streči kar dva povsem dobra samohodna nakladalca in trenutno so v Novem mestu zaradi enega nakladalca v zadregi, ker ne more dvigniti niti dveh paketov, ki imata lahko skupno od 400 do 1000 kg, medtem ko je dvigalo registrirano, da lahko dvigne 2500 kg. Dobiti bodo morali novo, močnejše dvigalo, to pa mora na popravilo v Nemčijo, kjer bodo vanj verjetno vgradili močnejši motor.
Arnoldovka lahko stiska pakete za železarne in livarne. Širina in višina paketa je vedno 40 cm, medtem ko je dolžina odvisna od tega, koliko materiala je v koritu, vendar je lahko največja dolžina paketa omejena na 100 cm.
Vzrok za nakup Arnoldovke je seveda v silovitem vzponu in razvoju novomeške industrije, predvsem Industrije motornih vozil - IMV. In tu je treba opozoriti na neko posebnost, ki se nam v preteklosti ni skoraj nikoli posrečila. Arnoldovka je morala začeti z obratovanjem isti trenutek, kot ne vem kolikokrat povečana proizvodnja IMV. Torej smo morali začeti s pripravami za uvoz mnogo prej, kot smo vedeli in zvedeli, da bomo mi resnično kupci imvejevskega odpadnega materiala in koliko ga bo. Določen rizik je obstajal in v tem primeru smo imeli dovolj hrabrosti, da smo ga sprejeli. Ta primer naj nam bo šola
najvišje stopnje. Ne pozabimo nanj, ko sc bomo odločali v podobnih primerih!
Zaradi primerjave, kakšen vzpon je napravila naša novomeška poslovalnica, mi je tovariš Hočevar posredoval naslednje podatke. Leta 1970 je 6 oseb odpremilo 1200 ton materiala. Lansko leto sta toliko ton odpremila samo dva delavca iz zbiralnice v Črnomlju, poslovalnica kot celota pa je lani odpremila nekaj več kot 10 250 ton. To je v sedmih letih 10-krat več s štirikrat večjim številom ljudi Lani so samo papirja odpremili toliko, kot letu 1970 vsega materiala.
Ker ne poznam dobro razmer v Novem mestu, sem kar najprej omenjal in mislil na IMV kot na njihovo „zlato jamo". No. Hočevar tega ni preslišal in me je podučil z naslednjim zanimivim podatkom. V Novem mestu se ni razvila samo IMV. temveč industrija sploh. Odpadno blago, ki ga
zaprte. Kamione pa lahko tarirajo le na tehtnici 10 km oddaljene kmetijske zadruge, ki pa nima statusa javne tehtnice in zato ne dobijo uradnih dokazil o teži kamiona.
Okrog tehtanja mi je tovariš Hočevar nanizal toliko negativnih elementov, da si jih nepoznavalec razmer sploh ne more predstavljati. Poleg že omenjenih težav naj omenim le še izgubo časa, nemoč pri reklamacijah ter stroške za tehtanje, ki mesečno znašajo povprečno en in pol starega milijona. Če to pomnožimo s tremi leti, kolikor je poslovalnica na tej lokaciji, dobimo znesek 54 starih milijonov. Pred tremi leti bi tehtnico zgradili za eno tretjino teh sredstev.
Tudi to je šola, samo drugačna od one z Arnoldovko. Tu smo na izpitu padli.
Dve napaki smo naredili takrat, ko smo gradili to skladišče, je dejal vodja poslovne
Paket ir ka ARNOLD
dobi naša poslovalnica od te industrije, pa sc lahko podeli na 60 : 40 v korist IMV.
Zanimal me je tudi njihov letošnji plan. vendar nisem dobil točnega odgovora, kajti za letos so planirali že oktobra lani, ko pa se je lansko leto izteklo, se je pokazalo, da so uresničili „letošnji plan". Kakšna previdnost? In to iz leta v leto in po vseh poslovalnicah, čeprav se vedno izkaže, da planiramo brez poguma.
Seveda jih čaka zdaj rebalans plana. Novi plan bo za kakšnih 15 % večji od lanske realizacije. Sledilo je vprašanje o letošnjem prometu, odgovor pa je bil približno tak: plan za prvo četrtletje bi lahko dosegli 100 %, če bi železarne redno sprejemale pakete. Šele od 1. aprila železarne zopet redno jemljejo naše blago, ki ga imamo v paketih pripravljenega že cele gore. Odprema kovin teče normalno, s papirjem pa so bile prve mesece tudi težave.
Razprava je potem stekla o težavah poslovalnice. Ne o vseh, le o naj večjih. Na prvo mesto je tovariš Hočevar postavil vprašanje lastne tehtnice. Tehtanje blaga pri nabavi in odpremi ter tariranjc kamionov pri nabavi oziroma odpremi barvnih kovin jim pije kri. Najbližjo 5-tonsko tehtnico ima podjetje Kurivo, toda ta je na drugi strani železniške proge, zapornice prek ceste pa so zaradi premikanja vagonov ..stalno"
enote Franc Hočevar. F na je ta. da nismo zgradili tehtnice, druga pa. da nismo odprtega skladiščnega prostora asfaltirali.
FRANC HOČEVAR
Pomanjkanje teh dveh stvari povzroča take težave in stroške, da te napake ne bi smeli nikjer več ponoviti.
Seveda pa je tehtnica v Dinosovcm investicijskem programu že vsa tri leta. Postavili naj bi jo pred vhodom v skladiščena 250 m2 zemlje, ki pa jo lastnik, ki neživi tam, ampak v Ljubljani, noče prodati. Vložen je predlog za razlastitev, toda ob trmi lastnika lahko razlastitev traja 2 leti. Povrh vsega pa jim je ondan prišlo na uho, da so v krajevni skupnosti Bočna vas, kamor spada novomeška poslovalnica, razpravljali o novih interesentih za prostor, kjer imamo skladišče mi, in o naši preselitvi. Lepa reč, če je res!
Večji problem predstavlja tudi zbiralnica v Črnomlju. Tam, kjer naj bi stala nova zbiralnica, imamo lep in lepo ograjen prostor, v resnici pa je zbiralnica drugje in pod ,,toplarjem“, dvovrstnim kozolcem. Na novi lokaciji ne dobimo gradbenega dovoljenja, s stare pa nas preganja inšpekcija.
Na skladišče v Novem mestu veliko materiala pripeljejo Romi; vam ti predstavljajo kakšen problem, sem vprašal. Tega ne bi mogli reči, sem dobil odgovor, kajti k nam pripeljejo ogromno materiala. Danes, da jih ni veliko, je pojasnjeval tovariš Hočevar, toda večkrat so tu kolone vprežnih vozil, ki so polna po njihovo presortiranega materiala. Sedaj, ko je cena boljša, pripeljejo tudi veliko stare pločevine, prej pa so zbirali predvsem kovine. Material* zbirajo po vaseh okoli Novega mesta. Poberejo in pripeljejo vse: štedilnike, karoserije, pločevinke itd., le cunj in papirja ne. Dvakrat so koristni, saj z zbiranjem takšnega materiala nehote skrbijo za čisto okolje. Težave nam delajo le s tem, ker nam hočejo slabo blago prodati za dobro.
Povezava z Ljubljano, z vodstvom TOZD POS, je, pravijo, v redu. Strokovni svet tega tozda, ki sc sestaja vsak prvi torek v mesecu in v katerem so vsi vodje poslovnih enot, je, pravi Hočevar, zelo v redu zadeva. Povezava s tehnično službo je - kako bi rekel - še kar . . . Težave so z rezervnimi
deli strojnih naprav. Večkrat jih Dinos nima na zalogi. Sicer pa je tovariš Hočevar pohvalil Albina Strgarja, ki ima na skrbi zamenjavo pokvarjenih strojnih delov.
Dober kolektiv ste, sem menil, pa sem vprašal, koliko je med njimi članov zveze komunistov? Rahla sprememba potez na Hočevarjevem obrazu, ki je ne. morem imeti za zadrego, mi je dala takoj vedeti, da bo odgovor zanimiv. In res je bil. Nobenega člana ZK ni med njimi. Vrag naj me pocitra, če ni med člani tega kolektiva nekaj takih, ki bi jih lahko sprejeli v ZK.
Razgovor s Hočevarjem je šel h kraju, pa sem ga vprašal, kaj dela v prostem času. Malo zemlje ima doma in z njo ima največ opraviti. Z majhnim traktorjem jo obdeluje. Je pa tudi član sveta krajevne skupnosti Regača vas, kjer je doma. Tudi član gradbenega odbora tega sveta je. Zadnje delo ali uspeh tega odbora je, da so asfaltirali cesto.
Zaključne misli tovariša Hočevarja so bile naslednje: Pred tremi, štirimi leti ni nihče mislil, da bo novomeška poslovalnica dosegla tak razvoj. To, takrat novo skladišče smo pripravljali za 3000 ton materiala na leto. Zdaj ga gre skozi skoraj štirikrat več. Da ni premajhno, gre zasluga paketirki ARNOLD.
In na kakšen nadaljnji razvoj računajo? Takšen, da bodo kmalu rabili še eno tako veliko paketirko.
Razgovor sem nadaljeval s KARLOM CELIČEM, kije tu skladiščnik 20 let. pri Dinosu pa je 21 let. V Novem mestu imajo kar tri delavce, ki so pri Dinosu več kot 20 let. Najstarejši dinosovec po letih službe jc JOŽE RUKŠE, tretji pa jc JOŽE HROVAT.
Skladiščnik Cclič, sem si misli, bo najbrž vedel, kolikokrat smo že selili skladišče v Novem mestu. In res je vedel. Naše skladišče jc bilo najprej, in sicer do leta 1958, na železniški postaji ali kot pravijo tistemu kraju, v Bršlinu. Potem smo morali skladišče preseliti na drugo stran Krke, v
Kandijo, na prostor, kjer zdaj stoji nova bolnica. Prav zaradi gradnje te bolnice smo sc morali leta 1963 preseliti, in to spet na drugo stran Krke, v Ločno, na prostor med Krko in novomeškim pokopališčem. Seveda so nas pregnali tudi od tam. Leta 1974 smo se preselili, prvič v naše novo zgrajene poslovne prostore, v Bočno vas na sedanjo lokacijo.
Ko jc Celič začel delati pri Odpadu, so bili tam z njim vred štirje delavci. Dva sta stiakala v pakete papir in krpe. Cclič se spominja, da so imeli izredno veliko zalogo krp, ki so jih največ pripeljali iz podjetja Labod. Krpe so sortirali. Najbolj so bili iskani ostanki iz čiste volne. Prevozna sredstva so bila tedaj izključno vprežna vozila.
Cclič je tudi povedal, da so v Novem mestu životarili vse do leta 1970. Število delavcev se jc povečalo le za dva delavca. Po letu 1970 je začel razvoj poslovalnice hitro naraščati, tako, kot je rastcl celotni razvoj Novega mesta.
Moje delo, pove Celič, ni težko, je pa odgovorno. Opraviti ima največ z Romi, ko jim tehta in klasificira pripeljane odpadne surovine. To pa jc, pravi, najtežje.
Karlo Cclič živi v Uršnih selih, ki so 12 km oddaljena od Novega mesta. Na delo se vozi z vlakom. V Uršnih selih ima hišo, malo zemlje in seveda družino. Sin Karel je mehanik in dela v novomeški Novotehni, hči Milena pa je prodajalka pri Mcrkatorju v Šmihelu pri Novem mestu. In še to sem izvlekel iz njega. Če je potrebno, je sam vse, zidar, slikar, izdelovalec najrazličnejših pripomočkov in če želite, sc lahko z njim dogovorite, da vam izdela majhno ali večjo prešo, stiskalnico za grozdje.
JOŽICA JAKŠE je blagajničarka in knjigo vodkinja, pri Dinosu pa dela že 15 let. Pogovarjala sva se kar med njenim delom, ko je obračunavala strankam prodano ali kupljeno blago. Pravi, da ima vse, kar spada v njen delokrog, na tekočem in da tako mora biti, kajti sicer nastane takšen nered z dokumenti, da vzpostavitev nor-

KARLO CELIC' Trojna predstavitev delovne sile. Človek, konj in stroj.
malncga stanja zahteva preveč živcev in napora.
Njeno delo je zahtevno, dinamično, zelo odgovorno in da bi še bolj ilustrirala vse to, je naštevala: dekadna poročila, blagajniška poročila, osebni dohodki, stranke, pa spet dekadna poročila itd.
Najbolj nerodno mi je spraševati, kako je kdo zadovoljen nasploh in posebej z osebnimi dohodki, zlasti s slednjimi, ko pa vsi vemo, da še nihče ni in ne bo rekel, da ima dovolj osebnih dohodkov. Jožica je rekla, daje z vsem še kar zadovoljna.
Prosil sem jo tudi za oceno našega GLASILA. Rekla je, da je zelo v redu, samo večkrat naj bi izhajalo, pa bodo z njim vsi še bolj zadovoljni.
Jožica Jakše živi z družino v samem Novem mestu. Hčerka Mateja hodi v prvi razred osnovne šole, sin Branko, ki je končal srednjo lesno tehniško šolo, pa dela v Novolesu, v obratu Rosalnica pri Metliki.
Na posebno vprašanje mi je Jožica pojasnila, kako je pri njih s prehrano, s toplim obrokom med delom. Sklenili so dogovor s trgovskim podjetjem Dolenjka iz Novega mesta, da lahko delavci hodijo na topli obrok v njihov bife. Kar pojedo, plačajo z boni, če pa jim kdaj tisto, kar je za topli obrok, ne odgovarja, si lahko v isti trgovini z boni kupijo suho hrano. Na skladišču, v zgradbi poslovalnice, pa imajo jedilnico, ki je seveda ločeno od garderobe. In še to o zgradbi poslovalnice. Načrtovana in zgrajena je bila za 12 delavcev . . .
SLAVKO LUZAR je pomočnik vodje poslovne enote, in sicer 1 leto, medtem ko je pri Dinosu od 1. 7. 1972. leta. Pred tem je imel svoj kamion. Ukvarjal se je s prevozništvom in veliko vozil za novomeški Dinos. Leta 1972 je sklenil delovno razmerje z našo delovno organizacijo in postaj tu šofer.
Z njim sem začel razgovor o delovni disciplini. Pri nas ni lenuhov, je rekel. Če hočemo uresničiti planske naloge, moramo vsak dan naložiti 40 ton materiala. Na moje vprašanje, kaj je poglavitno za dobro delovno disciplino, je prepričljivo pojasnil, da je delo potrebno med delavce tako razporediti, da se bodo zavedali, da žive od svojega dela. Tovariš Luzar meni, da na delovno disciplino vpliva tudi število delavcev. Manj ko jih je, bolj se pozna, če kdo ne dela oziroma če kdo manjka, in takoj se delavci sprašujejo, zakaj in kako.
Slavko Luzar mi je med drugim predlagal, da bi obiskal Jožega Hrovata, ki s pake-tirko RIKO paketira papir in alu-pločevino v IMV. On in ANTON KMETIC, ki paketira papir na skladišču, sta pravkar praznovala 50-letnico življenja, Hrovat pa poleg tega še 20-letnico dela pri Dinosu. Odpeljala sva se k Hrovatu in sc med potjo v njegovem avtomobilu pogovarjala o tem in onem.
Posebej me je zanimalo, kako je sedaj s konkurenčnim podjetjem, in zvedel sem nekaj, kar bi moralo postati eno glavnih načel sodelovanja dveh podjetij z enakim predmetom poslovanja v manjših mestih. Mariborska Surovina je odstopila od izgradnje svojega skladišča v Novem mestu, obdržala pa si je kot stranko novomeško železniško postajo. Naj bljižjc skladišče Surovine je v Trebnjem. Medsebojnih problemov nimajo.
Ko sva se z Luzarjem vračala, me je peljel okoli industrijskih zgradb Industrije motornih vozil in mi spotoma razkazoval, kako se je IMV širila. Dobesedno cel hrib so prestavili (odrezali in odpeljali), da so si pripravili prostor za nove proizvodne hale.
Slavko Luzar živi z družino v Žabji vasi. kjer ima hišo in vrt. V krajevni skupnosti je član delegacije samoupravne interesne skupnosti za invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Lužarjeva hčerka Irena hodi v novomeško pedagoško gimnazijo, sin Emil pa v 6. razred osnovne šole. Emil je velik šahist. Lansko leto je bil z 12. leti v razredu starejši pionirji prvi v občini Novo mesto, na tekmovanju celotne Dolenjske pa četrti. V sami osnovni šoli, ki jo obiskuje, je bil lani tretji, letos pa prvi. Vsak dan odigra z očetom, našim Luzarjem, po 2 ali 3 partije šaha. Luzar mi je priznal, da ga sin zdaj večkrat premaga.
Zadnji, s katerim sem sc posebej pogovarjal v novomeški poslovalnici, je bil JOŽE RUKŠE. ki je najstarejši po delovni dobi pri nas v Novem mestu. On je sedaj strojnik na samohodnem dvigalu MAKI. s katerim poslužuje paketirko ARNOLD. Rukša je bil vseskozi strojnik na pake-tirkah, zdaj pa je „prescdlal“ na dvigalo. Zanimalo me je, zakaj ni strojnik na paketirki Arnold, pa mi je povedal, da zato, ker nima šoferskega izpita. Točno ste prebrali. Strojnik na paketirki Arnold mora imeti znanje šoferja, ker ima pake-tirka vgrajen močan avtomobilski motor. No, pa da ne boste mislili, da ne zna upravljati tudi s to paketirko!
SLA V KO LUZAR
JOŽE RUKŠE
Tovariš Rukša je pri nas od 7. septembra 1954. leta. Takrat smo imeli skladišče v Bršljinu. Ves prevoz se je opravljal s konji oziroma so prevoze opravljali naročeni privatniki. Spominja sc, da so prvi kamion dobili novembra leta 1970. Rukša živi s svojimi v Hrušici pod Gorjanci, ki je oddaljena od Novega mesta 14 km. Pozimi sc vozi na delo z avtobusom, poleti pa z motorjem. Ima sina in hčerko. Jože sc uči za strojnega ključavničarja, Štefka pa hodi v 6. razred osnovne šole. Ima še mamo, ki je stara 78 let.
Zanimivo je bilo Rukševo pripovedovanje, kako so preživeli zadnjo vojno. V njihovi hiši so se zadrževali partizani. Da so v vasi partizani, so dobro vedeli „ta beli" v Novem mestu, zlasti tisti iz Hrušice.
Jože Rukše v akciji. ..
Vsako jutro so vas obstreljevali s topovi iz Novega mesta, ki je bilo seveda v rokah sovražnikov oziroma okupatorja. Nekega jutra so s tremi minami zadeli njihovo hišo. Rukšcvih ni bilo doma, ker so sc vsak večer zatekli k teti in sc vračali domov po bombardiranju. Hišo so potem za silo popravili in pokrili s slamo, obnavljati pa so jo začeli leta 1954, ko sc je Rukša zaposlil pri nas in začel prinašati domov majhno plačo.
Tudi Rukša je na vprašanje, če je zadovoljen, povedal, da je, le da bi bil zdrav. Bolan zdaj še ni, pravi, vendar ima nekaj
„Koliko sva dobila. .. ? “
težav z želodcem in živci. Ropot na skladišču oziroma ropot dvigala že s težavo prenaša in vse bolj se mu dozdeva, da bo moral kmalu prositi za zamenjavo, za drugo delo. Glušniki na ušesih sicer zadržijo zelo veliko ropota, toda v osmih
urah te ropot vseeno malo prizadene. Brez glušnikov pa sploh ne bi bilo mogoče zdržati 8 ur.
O našem glasilu ima najboljše mnenje. Če ga nc bi imeli, pravi, mnogi sploh ne bi vedeli, kako sc drugod „komandirajo“.
JOŽETA HROVATA sent, kot sem že povedal, obiskal na njegovem delovnem mestu v 1MV. Čeprav je šel z menoj pomočnik vodje poslovne enote tovariš Luzar, me vratar 1MV ni takoj spustil noter. V rokah sem imel fotoaparat, Luzar pa mu je dopovedoval, da grem
JOŽE HROVAT
slikat Hrovata, ki je pravkar slavil 20-let-nico dela pri Dinosu. Slučajno je bil v čuvajnici vodja varnostne službe IMV, pa ga je vratar vprašal za nasvet.
Do Hrovata sem prišel naravnost čez dvorišče, kjer ima ob ograji in pod nadstrešnico paketirko R1KO. Z njo
10
maj 1978
Paketi oziroma bale alu-odrezkov v IM V
paketira papir, pretežno valovito lepenko in alu-odrezke. Paketira sam, tu pa dela že 10 mesecev. S paketira vse sproti. Paketi so težki od 200 do 300 kg, ne glede na to, ali je v njili papir ali aluminij.	»
Pravi, da je v glavnem zadovoljen, vendar bi raje videl, da bi bilo še boljše. Samo da bi bil zdrav, je dodal, in na vprašanje, če je zdrav, odgovoril, da še kar. Dobro se še spominja časov, ko so vse blago natovarjali na vozove ali kamione oziroma na vagone z golimi rokami. Če so nujno rabili kamion, so si ga včasih
izposodili pri gasilcih, včasih pa so poklicali privatnika.
Hrovat stanuje blizu IMV, v bratovi hiši. Je samski, 1. marca letos pa je bil star 50 let. On je eden tistih redkih, ki lahko pravi rojstni dan praznujejo le vsaka 4 leta. V župnijski rojstni knjigi namreč piše, da je bil rojen 29. februarja. Torej je 1. marec njegov uradni rojstni dan. Tovariš Hrovat, čestitamo ti za dvojni jubilej, 20-lctnico dela pri nas in 50-letnico življenja.
Intervjuval in fotografiral STANE KOMAN
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V CESTNEM PROMETU
Temeljni zakon o varnosti v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 14/76) določa v 2. odstavku 5. člena, da morajo delovne in druge organizacije organizirati kontrolo voznikov in vozil.
Naloge pa niso omejene le na ozke probleme, temveč tudi na preventivne in vzgojne. Pristojnosti na tem področju pa si delovne organizacije same predpisujejo s svojimi samoupravnimi akti, glede na delovne potrebe in pogoje. Ta oblika družbene samozaščite je bila doslej pomanjkljiva, ker ni bila urejena notranja kontrola vozil in voznikov.
Tehnična brezhibnost vozil mora postati predmet skrbnejše obravnave in večje odgovornosti, saj bo samo tako mogoče brzdati naraščajoče nesreče na cestah. S tem pa bomo obvarovali materialna sredstva, zlasti pa dragocena človeška življenja. To je tudi bistveni element notranje kontrole varnosti v cestnem prometu v OZD.
Prometne varnosti seveda ni mogoče zagotavljati samo z boljšim izvajanjem notranje kontrole. Delovna organizacija se mora v celoti vključiti v družbeno samozaščito človeka, delavca v delovni organizaciji, kajti vsak je vključen v cestni promet kot pešec ali voznik. Zato naj bi politične organizacije, predvsem pa sindikat, obravnavale problematiko družbene samozaščite in akcijo za zagotavljanje izvajanja prevoznih in varnostnih predpisov ter samoupravnih aktov.
Kaj naj bi zajemal pravilnik o službi notranje kontrole:
—	Splošne določbe
—	Organizacija in vodstvo
—	Prometna kontrola
—	Tehnična kontrola
—	Kontrola tahografov
—	Kontrola voznikov
—	Finančna kontrola
—	Posebne določbe
—	Kadrovski sestav
—	Končne določbe
Članek naj spodbudi strokovne službe in politične organizacije delovnih organizacij za začetek akcije družbene samozaščite v cestnem prometu.
ANTON GOLJA
Sortirca (po potrebi pa tudi rezilca) Janko Jerman in Marjan Kacin
dinos
KDO JE BIL FRANC TAVČAR?
V našem Glasilu, ki je izšlo decembra lani, je bilo v članku „Zakaj delavske športne igre“ predlagano, da bi bila na takšnem srečanju ena proizvodno-tekmovalna panoga posvečena spominu na Franca Tavčarja, ki je bil pri nas nedvomno eden prvih povojnih organizatorjev dejavnosti, ki zajema zbiranje in pripravljanje odpadnih surovin za potrebe naše industrije.
Tisti, ki so začeli delati v naši delovni organizaciji po letu 1964, ko je Franc Tavčar umrl, ne vedo veliko o njem. Sam je bil preskromen, da bi nam zapustil kaj več kot vtise o tem, kakšen strokovnjak je bil in kako dober je bil kot človek. Naslednji zapis je zato nastal le kot izvleček tistih zapisov, ki jih je naše Glasilo objavilo ob njegovi smrti v 15. številki, decembra leta 1964.
FRANC TAVČAR
Franc Tavčar se je rodil 16. septembra 1896. leta v Selcah nad Škofjo Loko. Umrl je 16. novembra 1964 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v rojstnem kraju.
V začetku tega stoletja je delovala znamenita trgovska šola, znana pod imenom Marova šola (Mahrova). To šolo je napravil tudi Franc Tavčar in vrata za službo so mu bila odprta vsepovsod. Kdo ve, kje vse je služboval, vemo le, da je služboval tudi v Novem Sadu in Beogradu, kjer je dočakal okupacijo Jugoslavije leta 1941 in osvoboditev Beograda leta 1944.
Ko smo ga 18. novembra 1964 pokopali v Selcah, je bila Selška dolina tako čudovito lepa, v takem soncu in čistem zraku, da je bil pogled nanjo enkratno doživetje. Takrat smo to lepoto primerjali z
njegovim značajem. Tako lep značaj mu je tudi preprečeval, da bi bil kdajkoli med mračnimi silami. Od rane mladosti je bil napreden in kot naprednjak se je šel leta 1918/19 prostovoljno borit za slovensko Koroško. V bojih zanjo je bil odlikovan za hrabrost.
Svojo naprednost je ponovno dokazal leta 1941, ko je okupator preplavil našo domovino. V Beogradu, kjer je služboval, in v Zemunu, kjer je prebival, je bil med aktivnimi organizatorji in aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja, v katerega je povezoval zlasti tam živeče Slovence.
Leta 19 44 je bil Beograd že osvobojen in tedaj je Franc Tavčar začel z delom na področju zbiranja odpadnih surovin v ustreznem zveznem organu.
Leta 1946 je Franc Tavčar prišel v Ljubljano in tu začel delovati na področju odpadnih surovin v republiškem merilu. Praktično je bil eden od ustanoviteljev naše delovne organizacije.
Pri Odpadu, kot seje imenovalo naše podjetje, je bil tehnični direktor in obenem pomočnik glavnega direktorja. Ko je Danilo Jančič prevzel odgovorno funkcijo v sindikatu mesta Ljubljane, pa je vzel v svoje roke še celotno komercialno službo podjetja. Zagrizel se je v vsak primer in skoraj vsakemu je bil kos.
V podjetju je bil sicer „drugi“, po splošnem poznavanju problematike, po svojih organizacijskih sposobnostih in domiselnosti pa je bil prvi ne samo v našem podjetju temveč tudi v republiškem in zveznem me-
dinos
rilu, v organih, ki so se ukvarjali s problemi preskrbovanja industrije z odpadnimi surovinami. Z njemu značilnim mirnim pojasnjevanjem, z doslednostjo, natančnim in objektivnim ocenjevanjem razlogov za in proti je velikokrat umiril razgrete duhove. Ničkolikokrat so se tovariši, ki so bili dolžni ali so se čutili dolžne reševati probleme preskrbovanja industrije, obračali na tovariša Tavčarja z besedami: ,,A šta misli o torne drug Tavčar? “ Ponavadi, lahko bi rekli 100-odstotno, so sprejemali njegove napotke, njegove rešitve, ki so bile vedno v prid tudi podjetjem za preskrbovanje industrije z odpadnimi surovinami. Prav zato so ga dobro poznali tudi delavci drugih podjetij naše vrste po Jugoslaviji.
Kako je bil priljubljen in kako poznan, je pričal tudi njegov pogrebni sprevod. Od vsepovsod so prihajali predstavniki podjetij za promet z odpadnimi surovinami. V sprevodu od ljubljanskih Žal do njegove rojstne vasi v Selški dolini se je vila kolona najmanj 30 osebnih avtomobilov. Tudi dva avtobusa sta bila potrebna, da so se v Selce prepeljali predstavniki naših delovnih enot, podjetij naše stroke iz vse države, predstavniki železarn, livarn in drugih podjetij. Naše podjetje je takrat prejelo 39 žalnih brzojavk in pisem iz vse Jugoslavije in med njimi tudi brzojavko zvezne gospodarske zbornice.
To je le nekaj spominov na Franca Tavčarja. Skromni so ti zapiski, preskromni. Morda bodo tovariši, ki so ga poznali, še kaj napisali o njem. Dobro bi bilo.
In kaj je naša dolžnost?
To, da se borimo in dokazujemo upravičenost našega predloga, da se sprejme v program delavskih srečanj INOT memorial no tekmovanje, posvečeno Francu Tavčarju, pionirju naše dejavnosti.
STANE KOMAN
Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem.
NORVEŠKI PREGOVOR
Sreča ljudi mnogo prej zlomi, kot pa nesreča.
Martin L. KING
Sreča je kakor sonce. Ko je najlepša, zatone.
Ivan CANKAR
12
maj 1978
Smučarji in smučarke Surovine in Dinosa na Krvavcu dne 14. marca 1978
SMUČARSKO TEKMOVANJE ZBLIŽEVANJE KOLEKTIVOV SUROVINE IN DINOSA
V želji, (la se kolektiva Surovine in Dinosa bolje spoznata na širšem področju, je bila že v Makarski izražena želja, da obe delovni organizaciji priredita zimsko športno tekmovanje, kjer bi se pomerili med seboj smučarji, nekoliko kasneje pa še kegljači, strelci, šahisti in igralci namiznega tenisa.
Prvi del tekmovanja je bil 14. marca 1978 na Krvavcu. Tekmovanje bi se po prvotnem planu moralo odvijati na Pohorju, ker pa je tam zmanjkalo snega, je bilo prestavljeno na Krvavec.
Na dan tekmovanja je bilo zelo slabo vreme. Bilo je skrajno mrzlo, kot bi bili v naj hujši zimi. Megla, ki je bila tako gosta, da je tekmovalec videl pred seboj le dvoje vratc, je precej ovirala prireditev. Kot nalašč, da se ne preveč jasni odnosi med obema delovnima organizacijama ne bi prehitro zjasnili.
Tudi rezultati športnega srečanja so bili taki. Stalno rivalstvo in tekmovanje, ki se običajno vname v neodločenih rezultatih med obema delovnima organizacijama, se je odrazilo tudi tu. Vsaka je imela po dve zmagi in če bi po točkah posamezna mesta izračunal, bi bržkone ugotovil popolnoma enakovredno uvrstitev. Toda tako računajo le tisti, ki hočejo iz vsake, pa še tako dobronamerne in pozitivne aktivnosti napraviti tckmovalno-rivalsko torišče.
Komu služi napis SUROVINA : DINOS 2:0 v časopisu ..INOTA" sekundarne SUROVINI7. Prvič se smučarska tekmovanja ne prirejajo v stilu nogometnih rezultatov in ne objavljajo na tak način, drugič pa je rezultat, četudi tako izražen, napačen. Mislim, da bi moralo biti osebo, ki je dala take podatke za časopis sekundarne SUROVINI7 pošteno sram, ker je s tem jasno povedala, kako gleda na
športna tekmovanja med obema delovnima organizacijama. Prestiž za vsako ceno. Neizprosen konkurenčni boj na vsakem koraku. Posledice zastarelih pojmov naše polpretekle zgodovine se odražajo v ozkem podjetniškem gledanju, kjer ni prostora za razvijanje novih in prepotrebnih dohodkovnih odnosov, ki bi morali v skladu z zakonom o združenem delu prevladati v našem gospodarstvu in v vseh odnosih in delu med dvema istovrstnima delovnima organizacijama, ki delujeta na istem področju.
Zanimivo je, da so tekmovalci ta, novi duh medsebojnih tovariških odnosov že občutili. Tekmovanje se je odvijalo športno, ker so tekmovali posamezniki s posameznikom. kjer jim ni bil poglaviten cilj, katera delovna organizacija bo zmagovalka. Že Coubertain je ob uvajanju modernih olimpijskih iger dejal: „Važno je sodelovati, ne zmagati!" Zato so takšna
srečanja vsekakor koristna. Delavci spoznavajo, da so ljudje iz ..konkurenčnega podjetja" tudi ljudje kot oni sami, tudi delavci, z vsemi težavami, s katerimi se srečujejo dnevno pri svojem delu.
Z novimi tekmovanji, do katerih mora priti tudi v drugih športnih panogah, se bo krog delavcev tekmovalcev širil in medsebojna spoznavanja prav tako.
Vse to pa bo prav gotovo pozitivno vplivalo na boljše medsebojne in poslovne odnose.
STANI! MANCINI
Mladost je čudovita reč. Kakšen zločin, da jo dajemo otrokom, ki jo zapravljajo!
G. B. SHAV
Škoda, ker sc z življenjskimi težavami ne srečujemo v sedemnajstem letu, ko smo prepričani, da smo najbolj pametni.
Bruno P1TTERMANN
Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši.
Agnar NYKII
ANDREJ NOVAK
—	Veš -ta ni razlike med nam!, k! Imamo dnevno dva sestanka In drugimi-’1
—	Katerimi drugimi’
SKUPNIM PRIREDITVAM NA ROB
Stalni konkurenčni boj na tržišču odtujuje delavec različnih sorodnih delovnih organizacij, zato se je težko sporazumevati o čemerkoli, najbolj pa seveda o združevanju. Iz zadreg, ki jih poraja nezaupanje, kaže pot novi zakon o združenem delu. Mostovi, ki peljejo na to pot, pa so nedvomno tudi različne skupne prireditve, na katerih se ljudje spoznavajo med seboj predvsem kot ljudje, enaki drug drugemu in vsem drugim. Poznanstva, ki se sklepajo na takšnih prireditvah, peljejo k sklepanju prijateljskih odnosov, tipa porajajo medsebojna zaupanja, ko je zaupanja veliko, se ni težko pogovaijati in dogovarjati o oblikah združevanja dela in sredstev v korist družbe in sporazumevajočih sc delovnih organizacij.	S. K.
VEC SKRBI
Zaloga paketov, narejenih s paketirno Arnold, dne 11. aprila 1978
IZGRADNJA INDUSTRIJSKE CONE V MARIBORU
V prejšnji številki našega Glasila ste lahko v prispevku o TOZD Regeneracija tekstilnih odpadkov prebrali vprašanja zaskrbljenosti delovnega kolektiva zaradi preselitve obrata. Uredniški odbor je zaprosil tovariša Ramovša, da za Glasilo napiše informacijo, kako se rešuje ta zadeva. Leta 1976 je skupščina občine Maribor na svoji soji sprejela odlok o zazidalnem načrtu skladiščne, transportne in trgovinske cone 1—5 v Mariboru, ki zajema predel, kjer sta locirani naši poslovalnici Ledina iz TOZD POS in tekstilni obrat iz TOZD RTO.
Takoj, ko smo zvedeli za to, smo intervenirali na zavodu za urbanizem Maribor, pa tudi na oddelku za gradbene in komunalne zadeve SO Maribor, obvestili pa smo tudi družbenopolitične organizacije občine, saj nas o sprejemanju takšnega odloka ni nihče obvestil.
Sedaj bo že skoraj dve leti, odkar si prizadevamo, da bi našli sporazumno rešitev za novo lokacijo, vendar se stvari zelo počasi premikajo. Na teh razgovorih so sodelovali tudi predstavniki poslovalnice Maribor in obrata Bohova tako, da so seznanjeni, v kakšni fazi je sedanji postopek.
Glede Bohove stvar niti ni tako tragična, ker obrat ne leži na takem mestu, ki bi neposredno oviral gradnjo nove Jeklotehne, ki se bo \ kratkem začela.
Naša poslovalnica v Mariboru pa leži točno v centru bodoče zazidave in je bilo že z izgradnjo kolektorja njeno delo ovirano. Zato nam ne more biti vseeno in ne bomo mirni, dokler ne bomo dobili nadomestne lokacije, ki bo ustrezala tudi našim potrebam.
Nekateri v Mariboru si te stvari predstavljajo drugače in imamo vtis. kot da zakona o združenem delu ne poznajo.
FEISINGER. VJeinlk
V 74. številki Glasila sem iz prispevka ..Reportaža iz M(irske Sobote" iz pripovedovanja Marije Kardoš ugotovil, da so sindikalne organizacije v lanskem letu predlagale enega delavca za zdravljenje, ki mu je bilo potrebno zato, ker je bila bolezen v zvezi z delovnimi pogoji.
Najprej pa naj pojasnim, zakaj Marija ni mogla dobiti kredita za nabavo centralne kurjave. Stanovanjski kredit je namreč mogoče odobriti samo na podlagi veljavne dokumentacije. Imenovana je k prošnji sicer priložila gradbeno dovoljenje, vendar staro več kot 15 let, in zato banka ni mogla izplačati kredita. Sredstev, s katerimi pa bi sami razpolagali, pa za popravila ni bilo. Zato žal njene prošnje ni bilo mogoče rešiti. Ker smo videli rešitev samo v najetju kredita v trgovini za industrijsko blago, ji je komisija to tudi predlagala.
Njena izjava pa me je spodbudila, da sem pregledal, kako se izpolnjuje svoječasni sklep, in sicer, da sc v primerih, ko je nekdo potreben zdravljenja v zdravilišču, ker je bolezen v zvezi z delom, pošlje po predlogu zdravniške službe na zdravljenje.
Lani smo imeli samo en primer, prejšnja leta pa tudi do 6.
Mislim, da bi bila potrebna takega zdravljenja tudi Marija Kardoš, saj je bolezen dejansko v zvezi z opravljanjem dela. Zato bi bilo prav, da jo na podlagi zdravniškega potrdila in mnenja, iz katerega bo razvidno, kakšno zdravljenje je koristno, sindikalna organizacija predlaga za zdravljenje. Njeno dolgoletno delo ji daje do tega tudi pravico.
Mogoče bo ta misel spodbudila še koga, da bo razmislil, če so pri njih temu vprašanju namenili dovolj pozornosti.
TONE PLEŠEC
V dolini potoka Črnušnice pod Rašico pri Ljubljani
DINOS LJUBLJANA. Volitve 9. marca 1978
PRVI REZULTATI DRUŽBENEGA DOGOVORA O MINIMALNIH STANDARDIH ZAPOSLOVANJA
V lanskem letu smo podpisali družbeni dogovor za območje ljubljanskih občin o minimalnih standardih zaposlovanja. Ta dogovor vsebuje tudi odgovornost vseh TOZD in DO, da morajo zagotoviti minimalni standard za delavce, ki stanujejo v samskih domovih.
Naša delovna organizacija se je skupaj z drugimi vključila v gradnjo samskih domov. Prvi uspeh je že tu, saj je v Štepanjskem naselju že zgrajenih več objektov. Mi imamo sedaj v A—15 4 ležišča in v A—13 12 ležišč.
CENA JE RELATIVNO VISOKA
Ker gre v vseh primerih za sorazmerno visok standard, je najemnina sorazmerno visoka. Mesečna najemnina je 600,00 din. Najemnina zajema plačilo vode, elektrike za skupne prostore, odvoz smeti, ogrevanje in pranje posteljnega perila. V najemnini je tudi tekoče vzdrževanje. Pri določanju cene smo namreč sodelovali. Ob upoštevanju stroškov je bil torej tak račun realen in je v skladu s sprejetimi obveznostmi, za katere smo se sporazumno dogovorili.
P. T:
O SKUPŠČINI V MARIBORSKI LIVARNI
Dne 30. marca je zasedala v Mariboru skupščina podpisnic samoupravnega sporazuma zbiralcev in predelovalcev odpadkov barvnih kovin. Skupščina je obravnavala možnosti uvajanja dohodkovnih odnosov med članicami podpisnicami in Mariborsko livarno kot porabnikom barvnih kovin. Posebna komisija
skupščine je pripravila osnutek sporazuma, ki naj bi ga članice proučile in dale nanj dopolnitve ali spreminjc-valne predloge. Skupščinska komisija bo zbrane predloge vključila v samoupravni sporazum in ga predložila v odobritev.
Na tej skupščini je bil sprejet cenik uslug pri pripravi vložka barvnih
RAZPIS
ZA DODELITEV STANOVANJSKIH KREDITOV
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana, delitve dohodka in čistega dohodka TOZD Priprava odpadnih surovin, TOZD Regeneracija tekstilnih odpadkov in DO „DINOS“ za leto 1978, ki smo ga sprejeli z referendumom, so bila za reševanje stanovanjske problematike določena sredstva v višini 3 100 000 00 din.
Sredstva bodo na razpolago za nakup najemniških stanovanj, za posojila delavcem, ki kupujejo stanovanja ali gradijo hiše. Pri razdeljevanju sredstev bodo upoštevani kriteriji določeni v pravilniku o razdeljevanju stanovanj:
—	soudeležba pri reševanju stanovanjskega vprašanja našega delavca, s sredstvi druge delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec,
—	urejena gradbena dokumentacija, oz. pogodba o nakupu stanovanja iz družbenega sektorja,
—	doba zaposlitve v delovni organizaciji,
—	pomembnost dela, ki ga delavec opravlja,
—	socialne prilike delavca,
—	ostala vprašanja oz. pogoji
Prosilci naj vlože na posebnih obrazcih, ki jih dobe na poslovalnici, prošnje do 10. junija 1978. K vsaki prošnji je treba priložiti tudi mnenje osnovne organizacije sindikata.
Prosilci, ki so svoje prošnje že pravilno vložili v letu 1978, naj prošenj ne ponavljajo, ker bomo že vložene prav tako obravnavali.
Delavski svet DO
kovin, ki zajema sortiranje, čiščenje, rezanje, sekanje, hidravlično stiskanje, razoljenje itd.
Skupščina je izvolila tudi nove skupščinske organe, ker dosedanji večletni predsednik odhaja v pokoj. Novo izvoljeni predsednik je tovariš Vinko Plevnik, direktor DO Surovina Maribor.
D. J.
25. MAJ
DAN MLADOSTI TITOV ROJSTNI DAN
Ko je bil Tito letos meseca marca v ZDA, je imel 8. marca v VVashingtonu razgovor z znamenitim televizijskim komentatorjem VValterjem Cronkitom. Odgovoril mu je na vrsto vprašanj. Da bi naše Glasilo po svoje predstavilo 25. maj, Titov rojstni dan, smo za vas, dragi bralci, izbrali dva njegova odgovora.
„MOTIJO SE TISTI, KI MISLIJO,
DA JE JUGOSLAVIJO MOGOČE OSLABITI!11
Štirideset let vodim partijo, vendar sem se s politiko ukvarjal že prej, je dejal predsednik Tito, ko ga je komentator vprašal, kaj je po njegovem mnenju danes največja nevarnost za mir na svetu. „Priboril sem si veliko izkušenj tudi v Kominterni,11 je dejal predsednik Tito in poudaril, da se z nekaterimi metodami njenega dela sicer ni strinjal. Toda njegove izkušnje so ob delu in študiju, pozneje pa v vojni in v obdobju povojne obnove rastle. „Zato lahko rečem, da svetovni mir danes najbolj ogroža nezaupanje, ki vlada med državami in narodi.11 Predsednik Tito je nato opozoril, da je praksa zadnjih let pokazala, kako je mogoče s pogostimi stiki med šefi držav premagati to nezaupanje. Eno samo pismo oziroma poslanica je sicer premalo, je dejal predsednik Tito, „češ veliko bolje je, če se ljudje vsedejo za mizo in se pogovorijo med seboj.11. ..
. . . Ameriškega komentatorja je nato zanimalo, ali ni nemara nevarne možnosti, da bi se Sovjetska zveza vmešala v jugoslovanske zadeve, ko Tita ne bi bilo več za krmilom. „Mene to ne skrbi,11 je dejal predsednik Tito in opozoril, da se motijo tisti, ki mislijo, da je Jugoslavijo mogoče oslabiti, kajti v naši državi ne vlada le trdna enotnost, temveč ima danes vojsko, „za katero lahko rečemo, da sodi med najmočnejše v Evropi11. Predsednik Tito je tudi poudaril pomen našega vseljudskega odpora. „Če bo treba, bo Jugoslavija lahko poslala na bojišče osem milijonov ljudi. To pa je pomembna reč, še zlasti, če vemo, kako se Jugoslovani znajo boriti. A Jugoslovani bodo vselej pripravljeni braniti svojo domovino,11 je dejal predsednik Tito.
POUDARKI IZ POROČIL KOMISIJ
8. KONGRESA ZKS
e Akcijska povezanost osnovnih organizacij ZK in občinskih konferenc, pri oblikovanju politike in stališč, preprečuje forumsko delo.
• Osnovne organizacije v tozdih morajo razvijati najrazličnejše oblike povezovanja z drugimi osnovnimi organizacijami ZK.
• Informiranje je nepogrešljiv pogoj za celovito vključevanje delovnih ljudi, za procese sporazumevanja, dogovarjanja in političnega odločanja, za njihovo izobraževanje in usposabljanje ter s tem tudi pogoj za oblikovanje napredne družbene zavesti.
e Razprave o rezultatih in nalogah pri izvajanju ustave in zakona o združenem delu so odsevale neločljivo povezanost ekonomskega in političnega položaja delavca v samoupravni socialistični družbi.
•	Jamstvo za uspešno izvajanje nalog je ugotovitev, da se delavci vse bolj zavedajo, da je temeljna organizacija toliko temeljna organizacija dela in gospodarjenja, kolikor delavci v njej obvladujejo preneseno in novoustvarjeno vrednost, to je osnovne pogoje ustvarjanja, pridobitve in razporejanja dohodka.
•	Zveza komunistov mora na vseh področjih uveljavljati svojo opredelitev, da je politika neuvrščenosti samostojen in univerzalen dejavnik pri urejanju mednarodnih odnosov, naša revolucionarna strategija in taktika v sedanjih pogojih svetovnega razvoja.
•	Naloga komunistov je, da v organizacijah združenega dela uveljavijo planiranje ekonomskih odnosov s tujino kot sestavni del planiranja svojega lastnega razvoja in kot eno od sestavin dolgoročnega planiranja in programiranja vseh oblik mednarodnega sodelovanja.
•	Uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov je edina pot, ki zagotavlja ustrezno mesto in odgovornost intelektualnega dela v kulturi, vzgojnem delu in izobraževanju za socialistični samoupravni razvoj združenega dela, ki bo iz njega vse bolj neusmiljeno pometlo grupaške, kjikarske ali monopolne pozicije, pri-vatizem v smislu osebnih ali skupinskih fevdov v raziskovanju, kulturi in podobno.
•	Zveza komunistov je bila in mora biti v prvi vrsti najbolj kritična do sebe, do svojih metod in načina delovanja ter do celotne prakse.
•	Zveza komunistov mora delovati v sistemu socialističnega samoupravljanja kot njegova gibalna sila in kot dejavnik družbene zavesti, ne pa kot sila zunaj ali nad njim, ki bi delovala direktivno in izsiljevala z metodami moči.
Glasilo DINOS izdaja OZD DINOS, Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Tisk tiskarna DDU Univerzum, Ljubljana.