392
Domače stvari.
Zgodovinska črtica o hiralnici Ljubljanski.
Prvi vrsti dobrodelnih naprav v vsaki deželi smejo se prištevati hiralnice (Siechenhauser), ki so naprave, v katere se jemljejo siromaki z neozdravljivo boleznijo, ki po postavi od 17. junija leta 1869. se ne smejo sprejeti v javne bolnišnice, ali, če so uže v bolnišnici, se morajo iz nje odpraviti in izročiti v skrb občini, kjer ima bolnik domovinsko pravico. Zato se take naprave, katere sprejemajo siromake, ki hirajo za to ali uno neozdravljivo bolezen ali pa le zaradi starosti, imenujejo hiralnice«
Kdor je, kakor jaz kot večletni referent o bolnišničnih zadevah pri deželnem odboru, imel priliko videti žalostni stan tacih ubozih ljudi, mora blagosloviti vas one človekoljube, ki so pripomogli, da se je pred 3 leti ustanovila v Ljubljani hiralnica, ki je zdaj tretja te vrste dobrodelnih naprav, ker dve (majhni in lokalni) taki napravi imamo na Kranjskem uže več časa: eno v Komendi za hiralce Komendske fare, drugo v Ljubljani v Karlovskem predmestji za Ljubljanske občane.
Povdaril sem gori „žalostni stan tacih ubozih ljudi", in vsak bo rad pritrdil temu izreku, kdor ve, kako se takim neozdravljivim siromakom godi, za katere po postavi ni več prostora v bolnišnicah in jih mora dotična občina v svojo skrb vzeti. Al kam jih more dati občina, ki sama nima hiše za take reveže? Živeža morajo iskati od hiše do hiše, stanovanje pa dobijo večkrat le v kakem — hlevu!
Pogled sam na take siromake kaže nam jasnejše kot vsak popis, kaka živa potreba so v vsaki deželi hiralnice.
Ker pa deželni zaklad, na toliko strani vprežen, ne more zadostiti vsem potrebščinam deželnim, gre pač velika hvala človekoljubom, ki s podporo usmiljenih ljudi skušajo napravljati hiralnice.
In tako privatno hiralnico smo dobili v Ljubljani in jo imamo zdaj pod vodstvom »usmiljenih sester sv. Vincenca de Pavla", katere uže od leta 1852. oskrbujejo tukajšnjo deželno bolnišnico in katerim seje zdaj izročilo tudi oskrbstvo dekliške sirotnišnice, ki se je ravnokar odprla v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Tako te blage gospe, ki se vse žrtvujejo mi-lodarnim napravam, imajo strežbo bolnikov v štirih deželnih bolnišnicah, v hiralnici in sirotniš-nici Ljubljanski, pa tudi v ces. jetnišnici v Begun* jah na Gorenjskem v svojih rokah, katere dandanes vodi neutrudljiva prednica gospa Leopoldina Hoppe.
Namen teh vrstic je le, kakor napis tega članka kaže, na kratko opisati zgodovino Ljubljanske hiralnice, da svet izve, kako se je ustanovila, in da se razjasnijo nekatere krive misli o tej ustanovi, in posebno ta, da so hiralnico usmiljene sestre zidale z lastnim bogastvom, ki so si ga pridobile iz dobička , ki ga imajo v režiji deželnih bolnišnic, in da imajo dolžnost, v hiralnico brezplačno jemati siromake, ki prosijo sprejema. Obojna misel je skozi in skozi napačna.
Temelj hiralnici Ljubljanski kdo je položil? — Neka ženica v Trnovem (predmestji Ljubljanskem) je v oporoki, ki jo je spisal tukajšnji advokat dr. Supan, svojo majhno hišico z vrtcem poleg Gradašice leta 1875. volila usmiljenim sestram z naročilom, naj ondi napravijo hišo za neozdravljive bolnike, katerih nočejo več imeti v bolnišnici. To volilo se je kmalu zvedelo po mestu in je bilo povod, da je „iz malega izrastlo veliko". Kmalu po tem je namreč po gospodu p. KI. prednica usmiljenih sester od neimenovane gospe, ki pa se je vendar pozneje zvedela, prejela snopič bankovcev v znesku 4000 gold. z listkom: „za milodaren namen po določbi častite gospe prednice". Ta milodar ni mogoče bolje obrniti — si je mislila gospa prednica — kakor da se obrne za namen, ki ga je prva izrekla ženvca v Trnovem. Al po natančni preiskavi hišice Trnovske se je sprevidelo, da tu ob Gradašici ne bi kazalo, zidati večega poslopja. Po nasvetu vzlasti treh prečastitih duhovnih gospodov, ki ne iščejo hvale, da bi pred svetem imenovani bili, bilo je 15. marca 1875. v javni dražbi za 11.500 gold. kupljeno posestvo v Kravji dolini, kjer dandanes stoji hiralnica. Prednica usmiljenih sester je prodala Trnovsko hišico z vrtom vred za 1000 gold. Svota teh 1000 gld. in gori imenovanih 4000 gold. bila je fundament velikemu poslopju, ki je dandanes milodarna, vsa na novo zidana naprava — hiralnica. Kmalu se je potem našel veliki dobrotnik g. župnik K., ki je daroval 5000 gld. in tako je skupni stavbeni kapital znašal uže 10.000 gld., se ve da še premajhen za zidanje prostorne in čedne hiše. Al razglas po „Danici" in druzih Ljubljanskih slovenskih časnikih in prošnja za pomoč še po posebnih pismih za to podvzetje iskrenega gosp. H. sta donesla novih 2008 gold. 29 % kr. in vrh tega še od dveh duhovnih gospodov 1100 gold. A ta lepi kapital vendar ni zadostoval, lotiti se velikega zidanja. Naprosila se je tukajšnja hranilnica za 6000 gold. posojila, in do 6. sept. 1876. 1. nabralo se druzih prostovoljnih doneskov toliko, da je septembra meseca leta 1876. za napravo hiralnice bilo 31.018 gold. 51% kr. na razpolaganje v polnem zaupanji, da bodo za potrebščine notranje oprave
393
in poplačanje najetega posojila dotekali milodari usmiljenih ljudi tudi v prihodnje in da tudi si. deželni za-stop kaj doda za bolnike, ki se ne morejo več imeti v bolnišnici.
Ker usmiljene sestre po svojih statutih ne smejo imeti nikakoršnega posestva, je bil prečastiti knezoško-fijski konzistorij naprošen, naj njegovo ime velja za lastnika hiralnice, kateri glavno načelo je to, da za zmi-rom ostane privatna milodarna naprava pod vodstvom usmiljenih sester ali kake druge pobožne korporacije, če bi usmiljenih sester ne bilo v Ljubljani. Prednici njih pristoja tedaj oblast, sprejemati ljudi v lepo vred-jeno hiralnico, kjer je za 80 hiralcev prostora , ki po svojem premoženji več ali manj plačujejo, nekateri siromaki pa se tudi brezplačno jemljejo v hišo. Da bi hiralnica imela zadosti premoženja, nabranega po milo-šinah človekoljubov, sprejemalo bi se revnih hiralcev, kolikor bi se moglo, v to dobrodelno hišo; al, dokler tega ni, mora gospa prednica kot dobra gospodarica natanko računati, koliko siromakov je mogoče s tem, kar ima, oskrbovati z živežem in vso drugo postrežbo. —
Naj te črtice zadostujejo, občinstvu pokazati, kako se je hiralnica zgolj po milošnjah in s pripomočjo človekoljubnih duhovnih gospodov 1. 1875. ustanovila, pa v najbolje varstvo izročila gospem, katerih blagi poklic je „usmi 1 j e n j e".
Tem črticam dodajam le toplo željo: naj bi tej dobrodelni in silno potrebni napravi od leta do leta dotekalo več milodarov, tako, da bi v Btanu bila vse siromake, ki v njej zavetja iščejo, sprejemati brezplačno!                                                                Dr. BI.