poštnina plačana v gotovini
Stev. 70a	V	Ljubljani,	četrtek	27.	marca	1941	Leto	VI.
Ml. M fcrali Ptjcr n. premi oftjasj
Nova vlada generala Simoviča
Slovenski voditelj dr. Kulovec - gradbeni minister
->■<:v:
mm
Belgrad, 27. marca. Bel grajska kratkovalovna postaja je dopoldne oddala naslednji razglas: Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! V teh težkih trenutkih za nas vse, sem. se odločil, da prevzamem oblast v svoje roke. Namestniki so z razumevanjem odstopili* vojska in mornarica pa sta se mi takoj stavili na razpolago. Kličem vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zbero okrog prestola in da se tako obvaruje red na znotraj in mir na zunaj. Naročilo za sestavo vlade sem dal generalu g. Dušanu S. Simoviču.
Z vero v Boga kličem ljudstvo, da izpolnjuje svojo dolžnost do kralja in domovine.
Peter II.
B e I g r a d, 27. marca. g. Po izidu kraljevega proglasa so se nepregledne množice ljudstva po vsej državi takoj zgrnile v veličastne sprevode. Na sto in sto tisoče državljanov je manifestiralo za kralja v sprevodih z zastavami in cvetjem. Po vseh mestih manifestacije iz ure v uro silno naraščajo. Množice z nepopisnim navdušenjem vzklikajo mlademu jugoslovanskemu kralju Petru II. in mandatarju generalu Simoviču.
Pregled dogodkov na evropskih
in afriških bojiščih
Letalski in drugi boji v Abesiniji
Nekje v Italiji1, 27. marca. Stefani 292. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala zbirališča sovražnikovih motoriziranih oddelkov. V nači med 24. in 25. marcem so sovražnikova letala napadla Tripolis. Naša lovska letala so izvedla uspešen napad na letalsko oporišče Ileraklion na otoku Kreti. Eno sovražnikovo letalo je bilo uničeno na tleh. Sovražnikova letala so napudla nekaj naših oporišč v Egejskem morju. Več ljudi je bilo ranjenih.
Vzhodna Afrika: Bitka okrog Kerena se nadaljuje in postaja vedno bolj ogorčena. Izgube so zelo velike na obeh straneh. V predelu Gala-Sidamo so bili odbiti vsi sovražnikovi poskusi, zlasti napadi pri Pabusu. V bojih pri Kerenu je prišlo tudi do letalskih spopadov in Pri tem so naša lovska letala zbila en lluin-cane. Naš bombniški oddelelk je izvedel uspešen napad na neko sovražnikovo letalsko oporišče in je bilo pri tej priliki zadetih več letal.
Kairo, 27. marca. Reuter: Angleško vrhovno Poveljstvo:
Libija: Manjši oddelek sovražnikovih vojakov io zavzel v ponedeljek El Ageilo, s katere so se naši oddelki umaknili pred prihodom sovražnika. Kritroja: Naše žete so zavzele nove postojanke, ki varujejo Keren. Odbit je bil še en sovražnikov hud protinapad in pri tej priliki smo ujeli večje število sovražnikovih vojakov in zasegli več vojnega materiala.
Abesinija: Operacije se še naprej nadaljujejo Da vseh odsekih bojišča in se ugodno razvijajo.
Britanska letala so včeraj izvedla številna bombardiranja v Eritreji in Abesiniji in vrgla Uinogo ton eksploziva. V noči od 24. na 25. marca je bil bombardiran tudi Tripolis.
Južno afriško letalstvo je bombardiralo 24. tm. Rlavno -železniško progo severno od Diredave. Neposredno so bili zadeti mostovi, železniška podaja in železniška poslopja.
Keren je bil spet močno bombardiran. Italijanske čete se močno branijo, ne morejo pa pre-trgati angleškega obroča okoli mesta. Italijanski Protinapadi so do sedaj imeli ta učinek, da so
povzročili na obeh straneh precejšnje Število mrtvih. Boji za Keren še vedno trajajo.
Spet mirna noč nad Anglijo in Nemčijo
Berlin, 27. marca. DNB. Demško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Včeraj so nemška letala potopila blizu angleške obale za 5000 ton brodovja,
15.000	ton sovražnikovega trgovskega brodovja pa je bilo hudo poškodovanega.
Včeraj so nemška letala izvedla napad na neko tovarno v nekem industrijskem mestu. Napad je bil uspešen. Pri letalskih spopadih v bližini južne angleške obale je bilo zbito eno sovražnikovo lovsko letalo vrste Spitfire. Na Severnem morju je nemška patrolna ladja zbila eno sovražnikovo torpedno letalo. Preteklo noč sovražnikova letala niso letela nad nemškim ozemljem, prav tako pa tudi ne nad zasedenimi kraji.
London, 27. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč ni bilo nikjer nad Anglijo -sovražnikovega letalskega delovanja. Angleška prestolnica je že šesto zapovrstno noč preživela brez alarmnega znaka, kar pomeni najdaljšo nočno dobo brez bombardiranja od meseca januarja. Izvedelo se je, da so v torek
dopoldne angleška lovska letala zbila en sovražnikov bombnik nad izlivom Temze.
Angleška podmornica »Surgeon« je potopila sovražnikovo ladjo-cisterno ob norveški obali. Potopljena ladja ima približno 8000 ton.
Torpetno letalo vrste Beaufort ie z nenadnim napadom ob holandski obali potopilo 6000-tonsko nemško preskrbovalno ladjo.
Edino na vzhodni obali Anglije je bilo vrženih nekoliko bomb, bombe pa niso povzročile večje škode in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Včeraj so Angleži sestrelili dve sovražni letali.
Zatišja tudi na albanskem bojišču
Nekje v Italiji, 27. marca. Stefani. 292. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Grško bojišče: Običajno delovanje topništva. Italijanska letala so večkrat bombardirala na desni obali reke Levoli skladišča sovražnikovih oddelkov.
Atene, 27. marca. o. Atenska agencija. Na al-banskem bojišču so bili včeraj krajevni boji in patrolno udejstvovanje. Na albanskem bojišču je zavladalo popolno zatišje po italijanskih ofenzivah.
Italijanska letala so napadla naše ladje^ v Egejskem morju, ne da bi povzročita kakšno škodo.
Japonski zunanji minister v Berlinu
Macuokova poslanica nemškemu narodu
Berlin, 27. marca. o. AP: Včeraj je v nemško prestolnico dopotoval japonski zunanji mini ster Macuoka. Prirejen mu je bil sprejem, kakor doslej samo tujim kraljevskim gostom. Po ulicah so ministra pozdravljali tisoči in tisoči prebivalstva, zlasti navdušene so bile manifestacije pred kanclersko palačo, kjer se je množici pokazal na balkonu tudi kancler Hitler.
Japonski zunanji minister je po prihodu v nemško prestolnico naslovil na nemški narod naslednje besede:
Ker je zveza treh držav postala stvarnost, bo japonski narod z vami v veselju in tudi v nesreči. Ima popolno vero v visoko Hitlerjevo osebnost in v izredne lastnosti nemškega naroda-
Japonski narod ne bo zaostal za vami niti po zvestobi, niti po neustrašenosti in trdni odločnosti, da se svet uredi na temelju novega reda. Mi moramo živeti v bodočnosti, ne pa vpreteklosti. Zato uprimo svoje oči naprej, ne pa nazaj. Vzor, ki mu je japonski narod nad vse zvest, je v oni skladni svetovni skupnosti z prostorom za vse narode, za uresničenje njihovih želja in izpolnitev njihovih poslanstev, vzor, ki |e bil japonskemu narodu od nekdaj dan v vodilo, in ki je temeljni kamen cesarstva. Ta vzor je dobil svojega jasnega izraza v uvodu pogodbe med tremi državami. To je stvarna podlaga pogodbe. Ne bi mi bilo treba pri-pomnijati, da srca našega naroda bijejo za nemški nrod v velikanskem boju, ki se zdaj odigrava.
Seznam novih mfirstrov:
Belgrad, 27. marca. Mandatar krone, armadni general Dušan Sirno-vič, je sestavil sledeči seznam članov vlade:
Predsednik vlade general Dušan
S*	• v
i m o v i c ,
prvi podpredsednik dr. Vladko Maček,
drugi podpredsednik prof. Slobodan Jovanovič,
zunanji minister dr. Momčilo
N* v • v
i n c i c ,
vojni minister armadni general Bogoljub Ilič,
gradbeni minister dr. Franc Ku-lovec,
notranji minister dr. Srdjan Budi s a v 1 j e vi č ,
finančni minister dr. Juraj Šutej
minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andresf
minister za pravosodje dr. Boža
Markovič,
prosvetni minister Miša Trifunovič,
minister za gozdove in rudnike dr. Džafer KulenovlČ,
kmetijski minister dr. Branko ču-brilovič,
promet, minister Bogoljub JeftiČ,
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milan Grd,
minister za PTT dr. Josip Torbar,
minister za prehrano Sava Kosa-
novič,
minister za ljudsko telesno vzgojo Bogoljub Ilič,
minister brez listnice M. Dakovič.
Vesti 27. marca
Romunska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Rimu Voiena, javlja United Press iz Bukarešte.
Ce bi Amerika sklenila dati svoje vojne ladje za
spremstvo prevozov orožja v Anglijo, bi Nemčija in Italija to smatrali kot vojno dejanje, trdi »Popolo di Roma«, ki dostavlja, da vsak dan, ki preteče, dokazuje kako brez koristi je ameriška pomoč Angliji.
Gostinski obrati morajo biti ob 9 zvečer zaprti!
Ljubljana, 27. marca. Na temelju uredpisov (1.66 in 67 Z. o. u. odrejam, da se morajo ust gostinski obrati na področju upraue policije v Ljubljani od 27, marca pa do nadaljnjega zapirati ob 21. uri. — Upravnik policije dr. H a c i n.
Japonski narod prosi Boga, naj moč in neustra-Senost nemškega naroda prineseta Jim hitrejšo zmago za njegovo stvar.
Prihajam na povabilo nemške in italijanske vlade in upam, da so bom za svojega bivanja v teh državah nekaj naučil in imel od tega korist tako, da bom lahko še več pripomogel k tesnejše-' mu sodelovanju z zavezniškemi narodi. ••
S Iran 2.
>SLOVENSKI DOMc, dne 27. marca 1941.
štev. 70.
Prosvetni minister dr. Krek o delavskem zadružništvu
Belgrad, 27. marca. Prosvetni odsek Jugora6a jo v zadnjem času začel za svoje člane prirejati prosvetne večere. Na prvern takšnem večeru je govoril ministrski predsednik in predsednik Ju-gorasa Dragiša Cvetkovič, predsnočniim pa je pred zbranim delavstvom govoril prosvetni minister dr. Krek, ki je v svojem govoru med drugim izvajal naslednje:
>Naš spoštovani gospod predsednik Dragiša Cvetkovič je poudaril na prvem večeru prosvetne sekcije Jugorasa, da se mora naša narodna delavska organizacija okrepiti na gospodarskem polju in da mora ustanoviti še prave delavske zadružne organizacij® po vsej državi. To novo zamisel moramo v skladu z razmerami v posameznih krajih postopno izvajati. Morda je gospodarsko organiziranje najtežje in tudi najbolj tvegano, toda tako važno je, da dozdaj v zgodovini delavskega gibanja ne vemo za nobeno gibanje, ki bi ostalo brez svoje lastne zadružne organizacije. To velja za delavska gibanja vseh barv in vseh vrst v zadnjih stoletij v Evropi, pa tudi za najnovejše poskuse, ki 6e kot totalitarni sistem izogibajo svobodnega zadružništva in svobodnih zadružnih organizacij, da bi vsega človeka-delavca priklenili na državno organizacijo.
Poleg konzumnih zadrug je delavstvo ustanovilo tudi proizvedniške zadruge, v začetku v obliki obrtnih zadrug, pozneje pa v obliki zadružnih tovarn, oziroma zadrug, ki so gospodarji produktivnih sredstev. Številne države so uvidele, koliko koristi prinašajo narodnemu gospodarstvu delavske zadruge te* so zato zadružništvo začele podpirati tudi z državnimi sredstvi.
Dve vodilni m>sli vodita delavsko zadružništvo: 1. načelo samopomoči, t. j. težnja, da delavec pride čim ceneje do potrebnih stvari in 2 privzgojiti je treba smisel za skupnost.
Zgraditev nove in boljše družbe, kot je seda-
nja, je mogoča samo tedaj, če najdemo poleg novih zadružnih ustanov za zaščito širokih delavskih množic, za zaščito in zavarovanje življenja, zdravja in pravic delovnih ljudi, ustvarimo tudi res novega človeka, ki bo prekaljen in prepričan, da je skupno tovariško sodelovanje na gospodarskem polju potrebno, ter da edino prinaša rešitev malim in siromašnim. To je tudi razlog, zakaj je delavstvo neprenehoma delalo na to, da dobi svoje zadružne ustanove, svoje zadružne organizacije.
Tovariši! Vso zahvalo smo dolžni našemu spoštovanemu predsedniku, da je v svojih progra-matičnih besedah postavil tudi pot delavskemu zadružništvu. Naučili smo se neprenehoma delati na to, da bi jugoslovanska delavska zveza pomenila čedalje večjo stvarjalno in državno moč našega ljudstva. S svojim delom hočemo dokazati, da smo pripravljeni izpolniti vse dolžnosti do narodne celote na vseh poljih človeškega življenja. V današnjem težkem času evropske vojne se zavedamo, da moramo napeti vse svoje sile za izpol-polnitev in dvig naše domače proizvodnje in čim večji dvig blagostanja našega ljudstva. Hvaležni smo vsem, ki branijo naš narod pred strahotami uničujoče vojne ter ga vodijo po poti miru in napredka. Legije članov jugoslovanske delavske zveze so armada zavednih in vestnih jugoslovanskih državljanov. To jedelavni svet, ki v tem zgodovinskem času 6matra, da mu je najsvetejša dolžnost, da tesno združen okoli prestola kralja Petra II. z zahvalo in spoštovanjem podpira nad vse modregakrmarja naše državne ladje, kneza namestnika Pavla, da dočakamo brez velike in nepotrebne škode za ljudstvo mi vsi, Slovenci, Hrvatje in Srbi polni globokega duha in vztrajnosti lepše in mirnejše dni Človeške zgodovine v novem in boljšem družabnem redu, v katerem bo spoštovan in cenjen tvorec vseh človeških dejani: delavec in njegovo delo.
Ljublfana od včeraj do danes
Včeraj je bilo pusto in oblačno, za danes pa Merschel, stari, znameniti mož napoveduje dež in sneg. Ta vremenski učenjak ima dober sloves, malokdaj nas je še potegnil. Bomo videli, kako se bo danes obnesel.
Uradni obisk pri »skrivatorju«!
Kolikokrat so že oblasti opozarjale na razne »hrčkanje«, ki zbirajo doma »zimske zaloge« za hude čase! Kolikokrat so časopisi pisali o teh škodljivcih svojih bližnjih! Pa se še vedno dobe taki ljudje, ki zbirajo doma cele kupe živil. Vseh seveda oblastni organi ne morejo najti, tu pa tam pa vendarle koga zagrabijo za vrat.
Tako se je zdaj zgodilo tudi nekomu, ki je svoj čas z visokega šolniškega mesta učil mladino državljanskih in socialnih dolžnosti. Oblastni organi so prišli v njegovo stanovanje in ugotovili, da je mož tudi član zloglasnega »Društva skriva-torjev«. Skrival je namreč v neki shrambi take zaloge vseh mogočih živil, da se še vrata niso dala Odpirati. Najbolj suhi med oblastnimi organi je koinaj zlezel v shrambo skozi vežo med vrati. Seveda so gore živeža organi vzeli s seboj, »akriva-8St6r« pa bo dobil zasluženo kazen.
Pazite, da ne boste stresali!
Vse voznike, prevoznike in stavbenike, ki prevažajo razne stvari, blago ali gradivo po mestnih cestah in ulicah, opozarja mestno poglavarstvo, naj posvete večjo pažnjo nalaganju vozov. Velikokrat razni vozniki vozijo preveč naložene vozove premoga, žaganja, apna in drugih stvari, da jih med vožnjo trosijo po cestah. S tem delajo vozniki škodo svojim naročnikom, ker jim pripeljejo manj nego je naročenega, na drii^i strani pa ponesnazijo ceste in ulice ter tako kršijo mestni cestni red. Odslej bodo vsi tako malomarni vozniki strogo kaznovani in jih bo cestni nadzornik vselej zavrnil nazaj do skladišča, kjer bodo morali odložiti preveč naloženo blago.
Kaj je s slabim kruhom?
Pritožbe zaradi slabega kruha se vedno bolj množe, čeprav mestni tržni urad neprestano nadzoruje pekarije in preiskuje razne vrste kruha. Po novem letu |e mestni laboratorij moral preiskati že nad 50 vzorcev slabega kruha, razen tega je pa j ugotovil, da peki peko kruh iz 50% koruzne in 50% enotne ali bele moke. Pri pomanjkanju bele molče si peki pomagajo tudi tako, da kruh zamesijo iz mešanice 50% enotne, 20% ržene in 60% koruzne moke ali pa dodajo tudi krompir. Poleg takega kruha je oblastveno dovoljena tudi peka koruznega kruha, ki ga ljudje lahko kupijo brez kart Kar se tiče okusa ljudskega kruha, je pone* kod ta kruh zelo okusen, večkrat pa tudi le težko užiten, zlasti, ker je malomarno zamešen in slabo pečen. Nekateri peki res ne znajo speči dobrega kruha s primešano koruzno moko ali pa koruzne moke ne poparijo. Precej pekov je tudi na orožnih vajah in mestni tržni urad je na periferiji našel pekarijo, kjer je kruh pekel vajenec, ki se uči komaj poldrugo leto. Tudi pekova žena ni še nikdar pekla kruha in zato ni čuda, če ljudje niso zadovoljni s kruhom. Pomagati je pač težko, ker pekova žena, ko je njen mož na orožnih vajah, ne more najeti in vzdrževati pomočnika.
Snažnost je najlepša odlika
Koški za smeti in odpadke so nameščeni po glavnih ulicah in cestah ter po nasadih, mestno poglavarstvo pa prosi vse prebivalstvo, naj se teh koškov res poslužuje ter ne meče več kar na tla olupkov pomaranč, papirja in drugih odpadkov. Ljubljančani vendar ljubijo snago in red ter se zgražajo, če nekateri še vedno papir in druge odpadke mečejo tik koSkov na tla namesto v košek. Razni ponočnjaki pa poskušajo svojo moč na koških, da mora mestna občina koške vedno popravljati, seveda na 6troške davkoplačevalcev. Vsakdo, ki bo namenoma poškodoval košek, bo moral poravnati vso škodo, razen tega bo pa po pravici strogo policijsko kaznovan in njgovo ime 1 objavljeno v dnevnikih.
Delo Stavbne zadruge državnih uslužbencev v Celju
Celje, 26. marca.
Uradniška stavbna zadruga v Celju je imela svoj 29. redni letni občni zbor. Namen zadruge je, da pospešuje gradnjo zdravih in cenenih stanovanj. Doslej je Zadruga zgradila tri zadružne hiše za družinska stanovanja svojih članov ter v tem cilju gradbene sekcije sklepala ugodna posojila za svoje člane za gradnjo lastnih domov. Z gradbenimi posojili s prevzemom jamstev za potrebne kredite ter deloma z nabavo stavbišč je bilo omogočeno 36 članom, da so si postavili last-
ne domove. Zaradi svetovnih dogodkov so nastale težkoče za nabavo cenenih dolgoročnih kreditov za pospeševanje lastnih domov in za zidanje zadružnih hiš.
Zadruga šteje 70 članov, 55 od teh že sedaj uživa sadove smoternega zadružnega poslovanja. V vsej dobi svojega obstoja se je mnogim obrtnikom m njihovim delojemalcem nudila prilika za primeren zaslužek, v zadnjih 9. letih pa je zadru-| ga tudi podpirala razne človekoljubne ustanove: Dijaško kuhinjo, Krajevno zaščito otrok in Proti-
tuberkulozno ligo, vrhu tega pa je še ustanovila poseben članski pomožni sklad, ki ima sedaj že 4.850 din. Za nabavo potrebnih gradbenih sredstev za zadružne domove je Zadruga uvedla 1. julija 1939. stalno štednjo, sprejema pa tudi vloge od članov in nečlanov, da le tem omogoči zbiranje lastne glavnice za gradbene ali druge potrebe. Vsi njeni skladi — rezervni, stavbni, obnovni in drugi — znašajo s prištetjem lanskoletnega pribitka nad
325.000	din. Z ozirom na prometno vrednost treh enonadstropnih hiš v Jenkovi ulici in višje vrednosti efektov je pa premoženjsko stanje mnogo višje od bilančnega. Bilanca izkazuje med aktivi skupino 441.581 47 din. S svojim dosedanjim poslovanjem je Zadruga dokazala, da je njena ustanova potrebna in vredna sodelovanja vseh državnih in javnih uslužbencev. S tem se krepi obstoj in ugled Zadruge, pomnoži kreditna zmožnost ter daje njenim odborom pobudo za nadaljne otvoritve. Pogoji za sprejem so lahki, deleži po 500 din so plodonosno naloženi.
Ker stanovanjsko vprašanje v Celju še dolgo ne bo rešeno, naj bi vsi državni in samoupravni uslužbenci postali člani te Zadruge ter jo v času, ko stopa v 30. leto svojega obstoja, moralno podprli v borbi proti stanovanjski mizeriji.
OBČNI ZBOR MARIBORSKIH PEKOV
Maribor, 26. marca.
Danes popoldne je bil v prostorih hotela Orel občni zbor tukajšnjega pekovskega združenja. Zbor je bil lepo obiškan ter so se ga udeležili tudi zastopniki pekovskih združenj iz drugih krajev. Mestno občino je zastopal obrtni referent g. dr. Senkovič.
Zbor je začel in vodil predsednik združenja g. Koren, ki je podal izčrpno predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil vseh perečih vprašanj, ki sedaj pritiskajo pekovsko obrt. V svojem poročilu je pozdravil ustanovitev samostojne obrtniške zbornice ter izrekel zahvalo banski upravi, ki je uvidela potrebo po nadaljnem obstoju pekovskih združenj. Dalje se je bavil s vprašanji naše prehrane ter v zvezi s tem pohvalno omenil delo mestne občine, njenega preskrbovalnega urada in njenega vodjo ravnatelja Jožeta Lekana. Spomnil se je tudi pokojnega dr. A. Korošca in z lepimi besedami počastil njegov spomin.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal gospod g. Bender. Iz tega poročila posnemamo, da je združenje 31. dec. lanskega leta imelo 111 Članov s 140 pomočniki in 68 vajenci. Od tega časa pa se je število pomočnikov znižalo, kar kaže na
Jegličevci — ljubljanski klub ima sestanek dne 3. aprila t. 1. ob 8 pri Činkolu (vis-a-vis gimnazije na Poljanski c.).
razmere, v katerem se nahaja sedaj pekovska obrt. Število obrti se še sedaj ni znižalo. V lan skem letu so bili trikrat pomočniški izpiti, pri katerih je 18 kandidatov položilo izpit. Združenje je v preteklem letu imelo 36.371 din dohodkov in 35.734 din izdatkov. Razmere so združenje prisilile. da je proračun za prihodnje leto znižalo na 27.000 din.
Po poročilih se je razvila debata, pri kateri so bila načeta vprašanja, s katerimi se mora pekovska obrt v času pomanjkanja moke prav posebno baviti, če hoče vzdržati. Volitev letos ni bilo ter bodo šele prihodnje leto.
Apostoli lepega vedenja v praksi
So ljudje, ki se hudo radi postavljajo s svojim olikanim in vljudnim vedenjem. Toliko ga imajo, da ga hite kot pionirji olike prodajati in vcepljati po nevidnih valovih tisočem spoštljivih poslušalcev. Kako pa se taki »učitelji« vedejo v praksi, pa naj pove sledeči primer:
Preteklo soboto je bila v ljubljanski Operi premiera Gounodove opere J>Faust«. Vse oči so bile vprte v sceno, med poslušalci je vladala tišina kakor se spodobi, dostojna, vljudna tišina, da nihče ne moti svojega soseda pri poslušanju.
Tedaj pa se iz teme pri vratih v parterju izlušči oglata postava »arbitra elegantiarum«: visoko vzravnan, z nageljčkom v gumbnici, mogočne-
ta, vedrega in poetičnega čela, v katerem bi se, b bi bilo zrcalo, ogledovali galebi obeh Oceanov, s heroičnim ščipalnikom na nosu in hejslovanskim bliščem rodoljubarskega patosa (takole davno izpred vojne) v očeh, se »mož olike« z drvarskimi koraki odpravi čez hreščeči pod k svoji vrsti. Že mahne njegova listanja po leksikonih in »Urba-nusih« vajena desnica; in kakor tam listi, tod za-šumi sedeče, potrpežljivo-ljudstvo. In ko obide parado togo zravnanih poslušalcev, spusti mož veličastja svoje plemenite, slonokoščene ude v naslanjač; presunljivo zajavka nedolžni sedež, ker mora na povelje v rajskih višavah se sprehajajočega »samotnega popotnika« spustiti v dvorano povezek tonov, ki jih Gounod ni nikoli napisal...
Taki so apostoli lepega vedenja v praksi!
»Več manire, — pa brez zamere!«
Športne vesti
Dresden, 26. marca. AA. DNB. Včeraj je bila tekma med reprezentancama Zagreba in Dresdena v namiznem tenisu. Zagreb je zmagal s 5:0. Znana jugoslovanska igralca Heksner in Slovenec Dolinar Žarko, ki sta znana v Nemčiji, sta tudi pri tej priliki pokazala svoj visoki razred.
Slockohlm, 26. maja. AA. DNB. Znani švedski smučar Dahlquist, ki je v zadnjem času večkrat zmagal, je doživel nenaden poraz. Finski smučar Mathinen je dosegel čas 1:46.59, Šved pa 1:47.45.
Moka, mast in drugo v kriminalu
Razprave o tatvinah živil. Moka po 20 din kilogram - Tatvine pšenice
Ljubljana, 27. marca.
Na gladini življenjskega morja se vzpenjajo besneči valovi ogorčenega boja in strasti sovraštva, drve valovi za obstanek narodov, tam na dnu tega morja plavajo grabežljivi elementi, ki se skušajo brezvestno okoristiti s stiskami ljudskih množic. Grabeži vporabljajo pomanjkanje vseh najnujnejših potrebščin za eksploatacijski objekt, ki naj jim donaša koristi in dobičke. Med temi elementi se gibljejo dve skupini. Ena, ki skuša po špekulacijah navidezno pošteno doseči svoje dobičke, druga, ki si živila prisvaja na vlomilskotatinske načine. Pri raznih sodiščih v Sloveniji je bilo že mnogo kazenskih razprav proti navijalcem cen, verižnikom in premikačem živil. V Ljubljani na okrajnem sodišču so se vrstili mokarji in peki; Obtoženi so bili zaradi prestopkov po uredbi o kontroli cen in uredbi o pobijanju draginje. Večjidel so bili ti ljudje oproščeni.
Skrivno verižništvo se je zadnji čas sila bohotno razpaslo povsod, po mestih in na deželi. Že prihajajo kratka poročila, kako skušajo brezvestni verižniki, ki so se praktično izvež-bali v verižniških poslih že med prvo svetovno vojno navijati cene navzgor. Moko prodajajo ti špekulanti za horendne cene. Pravijo, kar ni pretirano, da lahko človek v Ljubljani dobi belo moko brez kart. Toda cena? Kg bele moke brez kart je od 15 do 20 din! Mnogi plačujejo to ceno za moko! Drugače pa se čujejo vedno pogostejše pritožbe, da primanjkuje v Ljubljani bele moke za najnujnejše potrebe v kuhinjskem gospodinjstvu!
Od lanske jeseni naprej so se v Ljubljani izvežbali specijalisti za iskanje in izsledovanje živilskih zalog in vlamljanje v kleti, kjer so shranjene kake zaloge moke, masti, olja, sladkorja in kave. Ti specijalisti so tudi izvrstne podstrešne podgane, ki prevohajo tam vsako shrambo in odpirajo velike zaboje. Kronika^ je od jeseni do sedaj zaznamovala že valiko število tatvin raznih živil. Mnogo tatov je prijavljenih sodišču. Računajo, da so vlomilci v kleti
in podstrešja pobrali raznim stramkam prav čedne zaloge moke, masti, olja itd. v skupni vrednosti okoli 60.000 din.
Mali kazenski senat je obravnaval že več primerov kletnih in podstrešnih vlomov. Včeraj Je senat sodil robustnega Alberta im lepkega Hermana. Moža nista bila doslej še kdovekako hudo zapisana v kazenskih registrih. Zaznamovano imata vsak po 1 manjšo kazen. Obtožena sta bila najprej, da sta od nekega neznanca kupila več kg masti, olja, mila in sardin. Svojima ženama sta zatrjevala, da sta vse pošteno kupila. Obtožena sta bila dalje še zaradi dru-
fih manjših tatvin. Pred malim senatom sta se rčevito branila. Bila sta obsojena: prvi na 4 in drugi na i mesec in 15 dni strogega zapora. Drugi Herman pa bo moral še odgovarjati zaradi 6 vlomnih tatvin. Specijaliziral se je na vlome v kletne prostore z zalogami živil. Šest takih vlomov je sedaj v preiskavi že priznal. To mu je tudi senatni predsednik včeraj kratko omenjal. Prvi se je izdajal kot vodovodni inštalater, ki popravlja pipe. Po hišah je jemal medeninaste pipe.
Po deželi, tako t ljubljanski okolici tatovi kradejo tudi pšenico iz raznih kašč. Posestniku Janezu Mirtiču v Žiganji vasi pri Brezovici je tat lansko jesen odnesel iz žitne shrambe 44 kg pšenice. Tatu so izsledili in orožniki so nato dognali, da je tat France Š. že jeseni 193? odnesel istemu posestniku 50 kg pšenice. Mali kazenski senat je Mirtiča obsodil na 5 mesecev strogega zapora. Prav pogoste so sedaj tudi tatvine krompirja. Zaradi teh tatvin je ovadenih več oseb iz okolice.
Za požirek žganja prejeti 5 mesecev, je pač huda! Stari berač Jaka iz Železnikov je nekemu gostilničarju odnesel nekaj žganja in 10 din, drugemu pa 70 din. Pred sodniki je berač Jaka zatrjeval: »Priznam, gospodje! Napravil sem pa le požirek iz steklenice. Nekaj kapljic žganja sem_ si privoščil, ker sem bil slab«. Za te male tatvine je dobil 5 mesecev, ker je star in nepoboljšljiv tat.
5ELD0H TRAČ Et
KORAKI V NOCI
Roman » tlikami
»Nečem...» je odvrnil Daxburry. G. Darek je kolebal. »To je velika nevarno«!!«
»Manj nevarnosti je nt vas, če naredite tako, kakor vam predlagam!«
Zopet je nastaja tiiina.
Guidlugh je vzel klobuk, Sel k vratom in tam ob«tal.
G. Daxburry je za kašljal in pogledal izpod čela Dareka, ki mu je obrnil hrbet. Hotel je nekaj reči, a 6e je premislil. Tedaj se je Darek počasi ©krenil.
»Kaj še čakate?« je vprašal detektiva.
»Vašega odgovora,« je rekel Guidlugh.
»Slišali ste ga! To je moj končni odgovor!«
»Oprostite, a imel sem vtis, da odgovor g Daxburryja Se ni dokončen!«
Bančni direktor se je držal, kot bi ga to ne brigalo.
»Meni je vseeno!«
Guidlugh je govoril z odločnim glasom. »Vzemimo, gospoda, da vam nekaj zaupam!«
Darek je ravnodušno migal e rameni. »To je najmanj, kar lahko naredite! Končno tudi ne bo spremenilo moje odločitve.«
Guidlugh je majal z glavo in se vrnil v sredino salona.
»Lahko vam povem, da imam obvestilo, iz katerega sklepam, da s« nam bo moral
morileo vsak čas odkriti.«
»Se spominjate, da je bila naša največja težava odkriti človeka, ki je pomagal Gash-donu pri begu. Ta človek, ga je tudi brez vsaikega dvoma skrival. A sedaj smo temu človeku že na sledi.«
»A!«	,	.
Ta vzklik se je iztrgal g. Daxburryju m Guidlugh je na njem obdržal svoj pogled. Tudi Darek se je presedel na svojem stolu. »Dobro, naj nadaljujem!«
»Preden bom povedal svojo teorijo, zahtevam od vaju, da obdržita vse moje besede zase kot dragoceno skrivnost!«
»Za božjo voljo, malo hitreje! Preidite na sitvar samo! Ne pozabite, da mi dva braniva svoje življenje!«
»Da, vem«, j« rekel Guidlugh hladno. »Kot uvod naj vaju spomnim, da se je pokojni Ricardo pečal s sumljivimi denarnimi posli v tem mestu. Menim, da vama je bilo to že znano «
»Res, gospod inšpektor, jaz ne razumem, o čem govorite ... «
»Hočem biti bolj jasen! Pri pregledovanju Ricardove blagajne so se našli dokumenti in pisma, ki pričajo, da je posojal I denar. Posojal je z zelo visokimi obrestmi. | V tem prepisu je tudi nekaj vaših pisem, gospod Daxburry.*
Bančni direktor se je ugriznil v ustnice in se tresel po vsem telesu.
' »Na žalost se ne smemo predajati in se ozirati na osebna čustva pri tako važni preiskavi. Tega itak ne bomo »bjavili, kvečjemu, če ne bo v neposredni zvezi s samim umorom. Pisma dokazujejo, da je bilo dano posojilo, dočim priznani c nismo m ogli najti. Mislim, g. Daxburry, da ste ta dolg že vrnili!«
»Res, gospod inšpektor, zelo neprijetno je razpravljati... o tako privatnih zadevah!«
»Vprašal sem, vas, gospod, če ste dolg že vrnili?«
»Da, da, že dolgo je od tega!«
Darek Ricardo je že pričel zehati.
»Jaz mislim, da mora biti človek celo predrzen, če vtika svoj nos v take privatne stvari! Kaj 6e to vas tiče, jeli g. Raxburry vrnil svoj dolg staremu oderuhu Ricardu ali n«?<
Malo prisiljen posmeh 6e je začrtal pod detektivovimi brki.
»Ni mi do tega, da na tak način raziskujem vso stvar g. Ricardo! Bolje napravim, če vam povem takoj cilj tega raziskava« ja.
Med ostalimi dolžniki pokojnega Ricar-da, sem našel tudi polkovnika Datmarja.«
Preden je nadaljeval, je za čas utihnil.
»Nisem našel njegove priznanice. Zdi se mi, da je bil ta doikument vzet na nedovoljen način!
Nečem se vmešavati v poedinosli. A moj sklep iz vsega tega je ta, da je bil prav polkovnik Datmar tisti, ki je pomagal Cashdonu pri begu iz zapora. On ga je tudi skrival in ga nagovarjal za zločin.
Z drugimi besedami povedano, je bil Cash-don le orožje v polkovnikovih rokah.«
Detektiv je zopet utihnil. Darek je prebledel, a g. Daxburry je težko dihal in otožno majal z glavo.
»Jaz tega ne morem verjeti, g. inšpektor! Polkovnik Datmar je bil moj dober prijatelj!«
»Verjemite, da je to nemogoče in nepojmljivo! ...«
»Ne vidim, zakaj bi bilo to nemogoče!« ga je mimo prekinil Darek Ricardo, »Vsi vedo, da sta bila stric in stari Datmar v sovraštvu. A če je poskušal moj stric, da bi uničil Datmarja, potem je ta trditev še bolj verjetna. Le sprašujem se, čemu služi to odkritje po njegovi smrti. Kdo je potem ubil njega 6amega?... Počakajte malo!... Sedaj vidim, kam merite. Na koncu je Datmar hotel izdati Cashdona, a ta mu je za vedno zaprl usta!«
Guidlugh se je zopet zasmejal.
»Kaj pravite k moji teoriji, g. Dax-burry?«
»Ponavljam, vam, da je to neverjetno. Polkovnik je bil moj najboljši prijatelj!« je odločno rekel bančni direktor.
»Sedaj razumete, zakaj sem pravkar rekel, da se bo moral Cashdon vsak čas sam odkriti. Če je moja teorija točna, potem ni le zaprl za vedno usta čtoveku, ki ga je skrival, temveč je tudi samemu sebi odprl vrata skrivališča. Ker nima več pomočnika, ki bi ga dolgo skrival, so mu njegovi svobodni dnevi šteli. Mogoče bo poskušal, da še koga ubije, a to poslednjič!«
»Na nas bo meril, vi pa hočete, da se mu staviva za tarčo!«
»Ne bom mu dal možnosti, da pride do vas, ali vi ga lahko zapeljete, da 6e vjaffl® v naše mreže!«
»Vloga, ki jo je v vsej tej stvari igraJa policija je nesramna! Najprvo moj 6triCi nato Prince in miss Bugh! Zakaj neki ja Cashdon njo ubil? Mislim, da boste odgovorili, da je hotel tudi njej zamašiti usta!«
Darek se je okrenil k detektivu, ko je izgovoril te poslednje besede. Guidlugih j° prikimal.
»En umor potegne za 6eboj še drugcŽs in tako se morilec privadi zločinu. Mi** Bugh je hotela nekaj odkriti, kar bi bilo za njo bolje, da ne bi zvedela ... V njeno izpoved 6em polagal velike nade ... Ali čc se že govori o njej, naj vama povem, da smo v njeni sobi našli zelo čudna pisma. Bila eo ljuibavna pisma. Ali morda katerega izmed vaju to preseneča?«	,
»Ljubavna pisma!« je izgovoril Darek. »Moj Bog, tega ne bi nikdar pričakoval!«
»Mislil sem, da je bila miss Bugh malo... prišla že v leta!« je rekel Daxburry.
»Med nami rečeno«, je nadaljeval Guidlugh, »«i je to mislil tudi oni, ki ji je pisal ta pisma. Če izvzamemo par prvih pisem, so vsa ostala dajala vtis, da bi 6e rad rešil te zveze. Sicer izgledajo ti ro^jP'51 iskreni in nimajo podpisa. Hm!... Lahko bi rekelj gospoda, da je to odkritje oua presenetilo?«
Utihnil je in ju pogledal.
»To je več kot presenečenje, to je neverjetno!« je zmedeno rekel g. Daxburry. _
»Jaz bi 6tavil, da je to Cashdon! Pripravil jo je, da mu pomaga pri njegovi zločinskih načrtih.«