ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 5. JULIJA 1931 ŠT. 27
NAŠA KRALJEVSKA RODBINA NA BLEDU
KAKOR VSAKO LETO, UŽIVA NAŠ DVOR TUDI LETOS POČITNICE NA NAŠEM SLOVENSKEM BLEDU, KAMOR JE PRISPEL DNE 14. p. m. ZGORNJA SLIKA NAM KAŽE KRALJICO Z VSEMI TREMI PRINCI: PETROM, TOMISLAV^OM IN ANDREJEM
V SUVOBORSKEM PARKU ^
214
Pozdravljeni, bratje, v slovenski domovini !
Zadnje dni je prispelo v svojo »staro domovino« nad 200 naših ameriških rojakov, da obiščejo svoje sorodnike in znance in da navežejo tesnejše stike naših prekomorskih organizacij s tukajšnjimi izselje-niškimj ustanovami. Prva skupina je došla 26. p. m., druga večja, ki jo je organizirala naša slov. katol. Jednota, pa 29. p. m. Sprejem obeh je bil veličasten in prisrčen, kakor le morejo sprejeti bratje svoje brate. Dne 26. p. m. se je začel v Ljubljani tudi prvi izseljeniški kongres, a 26. t. m. se vrši veliko romanje na Brezje.
Spodnja slika: p. Kazimir Zakrajšek, dolgoletni voditelj in organizator naših katoliških rojakov v Ameriki pozdravlja prvi transport ameriških Slovencev dne 26. p. m. pred ljubljanskim kolodvorom.
Sprevod prvega transporta naših ameriških rojakov na Miklošičevi cesti.
Spodaj: Velike množice ljudstva prisrčno pozdravljajo naše ameriške brate v Tavčarjevi ulici.
Anton Grdiua (v sredini predsednik Baragove zveze in bivši dolgoletni, predsednik K. S. K. Jednote, ki je prispel s prvim transportom in ki bo zastopal Baragovo zvezo pri slavnostih na Breziah.
Velike vremenske katastrofe skoro po vsej Sloveniji so divjale sredi preteklega meseca, viharji, neurja, toča itd. Škoda je nepregledna.
Zgornja slika nam kaže razdejanje v gozdovih na Jelovci. Na desni: Prof. dr. Anton Breznik, veliki naš jezikoslovec, apostol in varuh  pristne,  žive slovenske  besede, ki je slavil  dne 26. p. m. 50 letnico svojega plodouosnega življenja.
215
Zatirajmo sadne škodljivce!
Ob cesti iz Konjic v Poljčane so nasajena sadna drevesa, katera so pa hudo napadle gosenice. Nad škodljivo golazen se je pa spravil vzorni sadjar g. Koželj (X) in \o » svojimi modernimi ipripravami v najkrajšem   času   popolnoma   uničil.
Res pridne so deklice v Pamečah pri   Slovenjgrad-
cu, kajti letos so si napravite pod vodstvom gdč. učiteljice Ferenčako-ve same oblekce za iprocesijo sv. Reš. Telesa in jih lepo okrasile z narodnimi motivi.
Na desni: Mladi pevski zbor iz Podbrezja na Gorenjskem, ki se vadi pod vodstvom g. organista Koz-jeka za vsakone-deljsko Alojzije-vo pobožnost.
Čistokrvna bocker-spanielka s svojimi 5 tednov starimi mladiči, last g. Palčiča iz Ljubljane.
Na levi: Slovenski fantje-mornarji v Tiv-
tu (Dalmacija).
Spodaj:  Moščanska  dekleta   (Moste  pri Ljubljani), ki so zadnjo zimo z velikim navdušenjem in uspehom obiskovala on-dotni srospodinjslvi tcfnj.
Križajcv bik iz Rateč pri iškofji Loki, jugoslov. pincgavskc pasme, star polčetrto leto, ki tehta 700 kg.
216
217
Va sedanjem domu vlade Antona Bonaventure
Solnčnega popoldneva smo prispeli po 50 km dolgi cesti iz Ljubljane, čez Kamnik, ob [Kjtoku Črna in mimo Nove Štifte v Gornji grad. Obširni gozdovi, ki jih je videti od tu, so skoro vsi last škofijskega veleposestva, a dohodkov nima škofija od njih skoro nobenih, ker stane spravljanje lesa z večine parcel več nego je pa les vreden.
Skozi lep starinski vhod smo zavoziii na štirikotno dvorišče, kjer se nam odpre prelep pogled. Desno stranico tvori pročelje mogočne župne cerkve, ostale tri pa škofijski dvorec. Nekoč je služilo obsežno poslopje za benedik-tin.ski samostan (1. 1140—147')), pozneje je pa prišlo v last ljubljanske škofije in mnogi ljubljanski škofje so prebili večino svojega službovanja tu, med njimi tudi znameniti Tomaž Hren. Seveda so našli tu tudi svoje poslednje večno počivališče in na steni župne cerkve so vzidani njih nagrobniki.
Lega kraja je prav lepa.
Ta grad je izbral tudi naš poprejšnji vladika za odpočitek v jesenski dobi svojega blagoslovljenega življenja. Seveda ne vsega, kajti v gradu se nahajajo vsi tamošnji javni uradi in mnoga zasebna stanovanja, nadškof sam pa, skromen kakor je bil vse svoje življenje, ima pravzaprav samo dve sobi v II. nadstropju, spalnico in delavnico, eno stanovanje je pa zasedel njegov zvesti Jože, ki mu streže že 31 let. Že v slavnostni številki »Slovenca« ob priliki nadškofove 80 letnice nam je njegov tajnik Jagodic zanimivo popisal, kako preživi visoki dostojanstvenik svoj dan in to se tudi sedaj v Gornjem gradu ni mnogo izpremenilo. Med delom in molitvijo minejo ure od petih zjiitraj do desetih zvečer, le kadar ga v tej samoti obišče kak znanec ali častilec, ga sprejme z vso prijaznostjo in gostoljubnostjo ter mu ljubeznivo razkaže vse zanimivosti dvorca in cerkve. Da bi mu Vsemogočni dodelil še mnogo let zasluženega pokoja.
Pogled na Gornji grad, poslopje nn ricsno o<l cerkve med drevjem, je škofijski grad.
Na desni: Delovna soba nadšk. Antona Bonaventura
Spodaj: slavnostna dvorana v gornjegrajskem škofijskem dvorcu.
Spodaj desni: Domača kapela v gornjegrajskem škofijskem dvorcu, kjer nad.škof vsak dan mašuje.
Na levi: Notranjščina veličastne gornjegraj-ske cerkve, v kateri je več prelepih slik Krem-ser-Schmidta.
Na desni: Pročelje gor-njegrajske župne cerkve, ki so jo zgradili ljubljanski škofje, cerkev je ena izmed naj- ; lepših renesančnih stavb j na Slovenskem.       j
Pogled na škofijski dvorec izpred župne cerkve, v kotu drugega nadstropja so stanovanjski proston nadškofa dr. Jegliča.
Na levi: Spalnica vladike Antona Bona venture, na desno je videti eno izmed dragocenih starih peči. ^
Spodaj: Salon v gornjegrajskem škofijskem dvoren.
Spodaj na  levi:  Na obiska  pri nadškofu Antonu Bonaventuri v Gornjem gradu.
Na desni: Pogled na Nazarje, 12 km južno-vzhodno od Gornjega grada, v gradu pod cerkvijo se nahaja uprava gornjegrajskega škofijskega veleposestva.
Na levi: Eden izmed starinskih reliefov,   ki
so vzidani na zunanji steni gornjegrajske župne cerkve.
21»
KAKAO
in njegovo pridobivanje
Kakao in čokolada veljata pri preprostem ljudstvu pravzaprav še dandanes za nekako potrato, vendar po krivici, kajti oba Imata razen prijetnega okusa tudi veliko in zdravo redilno vrednost, česar ne moremo trditi ne o tako priljubljeni kavi in ne o čaju. Prav bi bilo zato, če bi kakao čimbolj izpodrinil ta dva tudi pri Širokih plasteh ljudstva.
Domovina kakava so obrežne dežele Srednje in severnih delov Južne Amerike, pridelujejo ga ipa tudi na nekaterih otokih med Azijo in Avstralijo. Pridelovanje je precej težavno. Kakavovec je 3 do 8 m visoko drevo, ki zahteva enakomerno toplo podnebje, dobro zem^-Ijo, mnogo moče in zavetja pred vetrovi. Kakavovec poganja iz debla in vej skoro vse leto rdečkaste cvetove, ki rodijo rumenkaste in rdečkaste sadeže, ) por javijo šele suhi. Sadeži vsebujejo mehko in sladko snov, v kateri se nahajajo trna in iz teh zrn pridobivamo kakao. Sadeži zore 4 mesece in obiranje se vrši dvakrat na leto. Vsako drevo rodi 1 do 2 kg zrn, ki jih je treba skrbno izluščiti iz sadežev, nakar jih namečejo na velike kupe in prepuste i—5 dnevnemu vrenju. Potem zrna posuše, jim odstranijo olje in pražijo, s čimer je pridobljena tako zvana kakavova snov. Iz te delajo potem tako priljubljene in redilne kakavove pijače in razne vrste čokolad. Odpadke kakavovih zrn uporabljajo tudi v kosmetični industriji, zlasti za izdelovanje finejših maz.il in mil.
Pogled na gozd kakava v Ecuadorju. Zgoraj na desni: Obiranje zrelega kakava.
Spodaj: Obiranje kakava; spredaj je videti delavca s prerezanim in zrelim sadežem, v katerem je videti zrna kakava.
Delavci se vračajo z nasadov kakava v Ecuadorju
Spodaj: Kakavova zrnja spravljajo v vreče, da jih ukrcaje na ladje.
Pred veliko tovarno za žoko-lado  v  Ecuadorju  sortirajo zrna kakava.
Na levi: Kakavova zrna jemljejo iz sadežev.
219
Strašna nesreča na morju
v nedeljo, dne 14. p. m., se je med ustjem reke Loire in Noir Montier potopil v velikem viharju mali izletniški parnik vSi. Philibert«, pri čemer je našlo strašno smrt v valovih okrog 500 nedeljskih izletnikov. To je ena največjih pomorskih nesreč, kar jih pomni vodna plovba. Spodnja slika nam kaže ponesrečene potnike pri vkrcavanju.
Segura,
nadškof v Toledu in španski kardinal-primas, katerega je revolucionarna vlada izgnala iz Španije, ne da bi navedla točne vzroke za ta edinstven kotak.
Na desni: Otvoritev kitajskega parlamenta. Po dolgoletnih krvavih državljanskih vojnah se je začelo Kitajski polagoma vračati normalno življenje in pred kratkim' je bil v Nankingu otvorjen celo prvi povojni kitajski parlament. Spodnja slika nam kaže predsednika republike Ciang Kai-šeka, ki bere svoj otvoritveni govor.
Spodaj: Pavel Doumer, novi francoski predsednik, se pripelje z ministrskim predsednikom Lavalom pred^ Elysee, sedež franc, predsednika" da prevzame od odstopajoče-g-i predsednika Doumergueja svoje posle.
Romunski kralj Karel otvarja novi romunski parlament, ki je bil
po stari romunski navadi izvoljen z vladnim nasiljem in potvorbami. Vse pa kaže, da tudi ta parlament ne bo dolgo živel, kajti posamezne stranke, ki so sklenile z vlado volivno zavezništvo, sedaj druga za drugo zapuščajo min. preds. Jorgo.
220
Naši otroci
Prve vaje klepetavosti ob kavi. i Spodaj: Veliko perilo male mamice.
Tone Kralj naš znani slikar, grafik in kipar v ekstazi.
, . (Risal H. Smrekar.)
Na desni: »Kdo neki prihaja?«
Zgoraj na desni: Bodoči Paganini.
Sportili vestnik
Teniški S'port je v Sloveniji gotovo najlepše razvit v Mariboru. SK Rapid je dajal dolgo vrsto let prvaka Slovenije. Popularni igralec Leyrer si je. pridobil celo mednarodni sloves in je nastopil že ponovno v jugoslovanski reprezentanci. Rapid je pa dobil sedaj močnega tekmeca v SK Maribor, ki bo vzgojil na svojih lepih novih igriščih gotovo mnogo dobrih teniških igralcev, tako da bo prišel gotovo tudi slovenski teniški sport do večje veljave.
Novo lepo teniško igrišče SK Maribor.
Nla levi: Blagoslovitev novega teniškega igrišča SK Maribor.
Na desni: Start kolesarjev v Rogaški Slatini ob priliki običajne zvezine dirke v Celje, ki se je vršila 14. p. m.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s rpivoljenjem uredništva