Ivan Primožič Plevel Sredi vasi so stale tri hiše; Be^roar-jeva, Škantlova, med obema Koširjeva. Pa je bilo že tako, kakor je p>ri sose-dih navada: čc Bevslja in. Škantlja ni-sta b2i skregani, sta imeli gotovo kake račune s Koširjem. Če se z njira nisrta ravsali, sta se med seboj. Košir pa je bil poredien mož in j e vedno miril babnici. Vedel je doforo. da bn prepir potem še hujsi. In kadar sta se Bevs-Ija in Škantlja k.d nekod oca Košir in bodril zdaj eno zdaj drugo. Lepega pomladanskega dne je sonce privabUo iz hiše Bevisarjevefia mačka. Crn je bil, samo konec repa je imel bcl. Pretegnil se je, zamahnil z repom in 2araijavkal. 'ko je stopil- pred hišo. Po-tem je odstopical proti Škantlu. Tam jc ležala na trati ogromna deska; na njej je zračila Škantlja pšenico. Crni muc je korakal naravnost proti pšen;-ci. Dasi ta-ko ležiščc ni kdovckaj meh-ko, zleiknil se je po žitu, kakor bi bila tam rahla pernica. Soncc je prijetno grelo, nekje je ne-kakšen ptičck cvrčal drobno posemco, mucck je zadovoljno predel na de&ki in se je zdaj pa zdaj prevrnil na levo in spet nazaj. Zelo lopo je bilo. oj! In bi te ncbeške po-mladne blaženosti ne bilo kmalu ko-nec, če ne bi sama nesreča prinesla iz kuhinpje matare Skantlje. Nosila je škaf na filavi; pomije so bilc notri. Pomije niso nazadnje nič Čedne^a iti je dala zato škaf na glavo, da bi jih ne bilo treba ^ledati, če bi jih nosila v rokah. Komaj ji jc no^a stopila na vežni prag. je oko zafik-dalo črno liso na pšenici. Skaf se je nervazno zazibal na ^lavi, matj i«e stisnila čelo in pomislila kaj bi tista reč moffla biti. Stopila je bliže in je rfdcla: »Š-š-š!ff A tista čnna stvar se je samo premaknila, zletela ni. »Vrana ni«, je v mislih prikimala in »Ježešmarička, maček jc. Pa še B^fl sarjev. Ti pošast ti —« in it je iak^H kamcn. palico ali kar bi že bilo; a fM bil škaf zelo postrežljiv in je mateiB zdrsnil z glavc. jo opraskal po nosu jfl telebnil z vso raočjo po mačku. ki pfl ni Čakal, da bi mu nerodini škaf irazoflB Mlavo. Z enim samim skoikom jc odnraB scl mehkc pete. Tista voda ali kaj ja Že bilo, se je zlila najprej po predpaSM niku \n licu prestrašene gospodinJCT kar je ostalo, pa po pšenici... J Škantlja jc postala trcnotck, dva —a in ni veiieia, ali bi prej otrcsla moketl predpasnik in krilo, ali bi morda tovil« pšcnicu, ki jo je odnašala rjava luSfl s pioha. A se je spommla na mačko in Bevsljo in. — uh — ne^znanska ieza i« pretresla vse njene kosti. Pustila jfl iiito in pomije in. «dvihrala iiaravno&fl pred dorn zanikrne sosede, da na njtfl in na njeno mačjo nadlogo izlije vsjm svojo togoto. Bevslja je stala tisti hipj na dvoriŠču in je ofJlcdovala prazncffl vrečo, vso bclo od moke. Hotela jo }G& iztepsti in očistiti, pa se ji kar nekanv ni hotelo, Počasi in previdno jo ie po-zibavala v roiki; še celo majhno pesem-. co si je pela. Ko jc tretjič pr&prijela; vrečo in sc pripravila, da jo končno ventUirlti zacne iztepavaiti, je prihru-mcla po -poti huda ura. Pesemca je. utihnila, aolka sc je ustavila; Bevslja s€ je začudila, o z^lo zacudila. Premislila je, kaj je ncki prineslo to Škantljo, nepotrebo nepotrebno. Saj, kar sla si imeli povcdati, no, to je bilo že sinoči. Zaradi tiste piške je bilo. ki je zlezla skozi Bcvsarjev plot in bi morda ša kaj pozobala, če je ne bi Bevsar sam še pravočasno zapodil. Ne. to ni! O; tem sta Že jjovorili o, pa Še kaiko. Vsa.^ vas je bila za pričo. Ali ie morebiti — čakaj. kaj bi šc bilo? Morebiti zaradi TonČka tisto. Kamen je bil vrgel in bj lahko ~ nak, saj tisto še kamen bil nij droben pcfick je bil. Kaj more droben pesek; ponekod ga ponoči še v šipfi mečejo. Bevslja ni našla ničesar. kal bi bilo vredno »razgovora«. Škantlja jfi bila posfcrežljiva in je zadevo lepo raz-ložila, vse cdaj jo je prehitela Bevslja. .»Lc kar za jezik se primi, opravljiv-kn. apravljivka...« se je razhudila in sc jc potcjinila za č:ist svojih domačih. MeniUi je, da ima Škantlja v mislih nje-nefia Tončka ali Jožka ali celo moža, Bevsarja — o kaikšna ncolikanost! škantlja Št ni odnehala: »Mokra scm zaradi ite mrcine« in je pomahala s predpasnikom. da so škropile -rosne kapljioe 'na lepo, belo Hce matere Bevslje. »Joj, ,mrcine" je dejala«, je z jjrozo pomi^lila mati Bevsarjeva in se je za pnl koraka prestopila. »ko bi vedela, od česa jc rnoj pred-pasnifc moker«, je privoščila fikantlja in šl- bi sc »razgovarJaH«, če ne bi sto-pil k njima sosed Košir. Pomcžiknil je. se potiho zasmejal in podražil. k*kor ; r bila njegova navada: iam, harah. ja, ja!« A ni iiašel pra-odgovora. ¦ !:!«, jo zavrešcala Škantlja. ¦>Ti!« Bevslja se je obrnila proč. ¦Ojeh. jezni?« je vljudno pobaral. "kiia te je vabil? Izgubi se!« je svc-tovaia ona z mokrim prcdpasnikom. ^elat pojdi, delat! Plevel mu Tastc, . bo hiša izgubila v njem«, je po-¦!a B-evsarica in je z vrcčo zamah-niki da se je zakadilo in ie začcla kašljati. Na, sedaj še kašelj. Pa prav aedaj, ko 3ma Šc toliko povedati. O ti dedcc iiDemarni! "Rls. rcs. rcs, plevete, plevcte, pa se plevice kar ne vidijo iz njeua.« \ tako?« je polkimal Košir, dejal i nič. »A tako«, je še enkrat po-!. »Plevel oha!« in se je tiho izgu-bil. kakor je tiho prišel. To pa ni po-mcnilo nic dobrcga, »Jzc«, je zacmoknila Skantlja. »Ne-kaj bo naTedil! Dobro, da mu nisem nič rekla!« Potuhnila se je in odšia. »Naj!« je revsknila Bevslja in z ne-iztrepano vrečo odrinila v hišo. Sosedu očitani .plevel ni dal mirno spati. Resndca je, da je neikaj plevela na njejjo\ih njivah; morda ga je sem pa tja kalka bilka več, ampak tako flo-voriti — ne, to je pa ^rdo, zelo grdo! Toliko plcvela, da se bo hisa izgubila v njem! Kdo je pa to že slišal? Sicer pa — o, sicer pa ... Košir je Košir in rau Bevslja ne bo praviia o plevelu prav nicesar. Tri dni je aruntal in tri noLi, da bi jo zabrentkal babnici. Četrti dan jc šele zgrabil pravo miscl; tako imenitna mi sel je bilu. da je še svoji žcni ni upal povedati. Pomcl je prijetno z rokami, porogljivo zakašljal: »tChjjm. kbkh« ter odropotal v zjjornjo kamro, kjer je bi-lo v pisanih skrinjah spravljcno žiito. Odprl je najmanjšo. V njej je bilo najslabše žito; mešanica, tako rekoč plevel. »Fijuit«, }e cmolonil m z vevnico na-sul v veliko vrečo smctnjavega zcnja. Nato je stopil z njim po stopnicah in se v veži zadrl: »Hej, žena, Francek, Tonček. Mari-ček, Lojzek, Katrež! Takoj v hiso!« »Izbirali boste!« (Ampak-ne mislite, da so bili ti-le Francek, Tončck in tja na-prej do Katrcža decfkil Ne, to so bile male ddklice, ki jim ,pa dobri očka ni nikoli drugače rekel.) Se je otlmeval očetov glas po p-rostrani hiši, ko so pritekle z mamico vred male hčerke in ubogljivo sedle za mizo pred velikan-ski kup žita, ki jim ga je nasula mo-gočna gospodarjeva roka. »2ito na to stran. kokalj, pasje zelj-ce. slak. osat, j^rašico in kar je Še tega nebodigatreba — na to stran«, je odlo-čil in z roko pokazal. Žena je že odprla usta na pol, da bi nekaj rokla, pa ni. 45 Po mehkem kupu so zabrodili mehki »Ne bo več dolgo, pa bo nekaj«, jd prsti in kupa je bilo vedno manj. Proti vselej dejala. | veceru je mož nasul polno sejavnico Pomlad se je počasi umikala poietjcu osata, slaka, zeljca in drugega snetja, Košiir je s sikrbjo pogledoval na njivefl mati pfl pol vreČe žita. Na Bevsarjevi bi moralo biti že veo« Noč jc tiho zaplavala po vesoljstvu dar bolj gosto žito. Pa nič! Narobea in pokrila sleherno stvar. Vse je spalo, precej redko je bilo, lepo zelcno, ka-3 vsc počivalo. Le Košir je čakal. Ko je kor še nikoli. In zraven na tisti, ki i« odbila ura polnoči. je prijel za sejav- njegova — ali niso že nekako preveKkal nico z osatom in odšel v gluho temo. zelena ta peresca? Ali je to pšenican »Zdaj bos videla plevel«, je tiho in Košir je pofiladil desno lice z I«vcJ s snvehljajem pomislil na hudobni jezik roko; nič ni spodinjo. Njej je ob takih tre- postelji. ker se je nekaj premaksrulo. notkih kar groza zaprla usta in stran »Nekaj je pa le dobila«, se je napo- je poglcdala* kadarkoli ga je videla. sled srnejal šc Košir.