Ivan Primožič
Plevel
Sredi vasi so stale tri hiše; Be^roar-jeva, Škantlova, med obema Koširjeva. Pa je bilo že tako, kakor je p>ri sose-dih navada: čc Bevslja in. Škantlja ni-sta b2i skregani, sta imeli gotovo kake račune s Koširjem. Če se z njira nisrta ravsali, sta se med seboj. Košir pa je bil poredien mož in j e vedno miril babnici. Vedel je doforo. da bn prepir potem še hujsi. In kadar sta se Bevs-Ija in Škantlja k.<re3ali, oh, ta-krflt je bil teater. Vsa vas se jc tlo sitega nasme-jala in kar je najvažnejše — zastonj. Kajti nista se častili sarno z izbranimi imeni in priimiki, o ne! Večkrat, da. skoraj vselej se je 'taka rcč končala tako. da sta si segli tudi v lase. za uho, po nosu, po licu, kamor je že pač iraela roka bliže. Prav gotovo se je -ob takih prillkah vzel <>d nekod oca Košir in bodril zdaj eno zdaj drugo.
Lepega pomladanskega dne je sonce privabUo iz hiše Bevisarjevefia mačka. Crn je bil, samo konec repa je imel bcl. Pretegnil se je, zamahnil z repom in 2araijavkal. 'ko je stopil- pred hišo. Po-tem je odstopical proti Škantlu. Tam jc ležala na trati ogromna deska; na njej je zračila Škantlja pšenico. Crni muc je korakal naravnost proti pšen;-ci. Dasi ta-ko ležiščc ni kdovckaj meh-ko, zleiknil se je po žitu, kakor bi bila tam rahla pernica. Soncc je prijetno grelo, nekje je ne-kakšen ptičck cvrčal drobno posemco, mucck je zadovoljno predel na de&ki in se je zdaj pa zdaj prevrnil na levo in spet nazaj. Zelo lopo je bilo. oj! In bi te ncbeške po-mladne blaženosti ne bilo kmalu ko-nec, če ne bi sama nesreča prinesla iz kuhinpje matare Skantlje. Nosila je škaf na filavi; pomije so bilc notri. Pomije niso nazadnje nič Čedne^a iti je dala zato škaf na glavo, da bi jih ne bilo treba ^ledati, če bi jih nosila v rokah. Komaj ji jc no^a stopila na vežni prag. je oko zafik-dalo črno liso na pšenici. Skaf se je nervazno zazibal na ^lavi, matj i«e stisnila čelo in pomislila kaj bi tista reč moffla biti. Stopila je bliže in je rfdcla: »Š-š-š!ff A tista čnna stvar se je samo premaknila, zletela ni.
»Vrana ni«, je v mislih prikimala in
»Ježešmarička, maček jc. Pa še B^fl sarjev. Ti pošast ti —« in it je iak^H kamcn. palico ali kar bi že bilo; a fM bil škaf zelo postrežljiv in je mateiB zdrsnil z glavc. jo opraskal po nosu jfl telebnil z vso raočjo po mačku. ki pfl ni Čakal, da bi mu nerodini škaf irazoflB Mlavo. Z enim samim skoikom jc odnraB scl mehkc pete. Tista voda ali kaj ja Že bilo, se je zlila najprej po predpaSM niku \n licu prestrašene gospodinJCT kar je ostalo, pa po pšenici...           J
Škantlja jc postala trcnotck, dva —a in ni veiieia, ali bi prej otrcsla moketl predpasnik in krilo, ali bi morda tovil« pšcnicu,  ki  jo je odnašala rjava luSfl s pioha. A se je spommla na mačko in Bevsljo in. — uh — ne^znanska ieza i« pretresla  vse   njene   kosti.   Pustila   jfl iiito in pomije in. «dvihrala iiaravno&fl pred dorn zanikrne sosede, da na njtfl in na njeno mačjo nadlogo izlije vsjm svojo togoto. Bevslja je stala tisti hipj na   dvoriŠču   in  je  ofJlcdovala   prazncffl vrečo, vso bclo od moke. Hotela jo }G& iztepsti in očistiti, pa se ji kar nekanv ni hotelo, Počasi in previdno jo ie po-zibavala v roiki; še celo majhno pesem-. co si je pela. Ko jc tretjič pr&prijela; vrečo in sc  pripravila,  da jo končno ventUirlti   zacne   iztepavaiti,   je   prihru-mcla  po -poti  huda  ura.   Pesemca   je. utihnila, aolka sc je ustavila; Bevslja s€ je začudila, o z^lo zacudila. Premislila je,  kaj   je  ncki   prineslo  to  Škantljo, nepotrebo nepotrebno. Saj, kar sla si imeli povcdati, no, to je bilo že sinoči. Zaradi tiste piške je bilo. ki je zlezla skozi  Bcvsarjev  plot  in  bi  morda  ša kaj pozobala, če je ne bi Bevsar sam še   pravočasno  zapodil.  Ne.  to  ni!  O; tem sta Že jjovorili o, pa Še kaiko. Vsa.^ vas je bila za pričo. Ali ie morebiti — čakaj. kaj bi šc bilo? Morebiti zaradi TonČka tisto. Kamen je bil vrgel in bj lahko ~ nak, saj tisto še kamen bil nij droben pcfick je bil. Kaj more droben pesek;  ponekod   ga   ponoči  še v  šipfi mečejo.  Bevslja  ni  našla ničesar.  kal bi bilo vredno »razgovora«. Škantlja jfi bila posfcrežljiva in je zadevo lepo raz-ložila, vse <po vrsti; imič ni pridcjala po* sebnetja. Že koj  za vo^Iom je začela.
»Ti, ti, ti...!« Nekaj časa ni spra-. vik več H sebe. kakor tisti mežnar na prižnici iz Milčinskega povesti.
»Ti, ti, tista tvoja spaka. da, spak, spak ...« jn ji je zmamjkalo sapc. Toda še prcden je posegla Bevslja vmcs, jft zgrabila spet za besedo:
44
»Drži ga doma. zapri Sa, v kamro ga jaklcni. finusobo nccedno!« Spet je za-jela poLna pljuča pomladanskega zra-ka. i>cdaj jo je prehitela Bevslja.
.»Lc kar za jezik se primi, opravljiv-kn. apravljivka...« se je razhudila in sc jc potcjinila za č:ist svojih domačih. MeniUi je, da ima Škantlja v mislih nje-nefia Tončka ali Jožka ali celo moža, Bevsarja — o kaikšna ncolikanost!
škantlja Št ni odnehala: »Mokra scm zaradi ite mrcine« in je pomahala s predpasnikom. da so škropile -rosne kapljioe 'na lepo, belo Hce matere Bevslje.
»Joj, ,mrcine" je dejala«, je z jjrozo pomi^lila mati Bevsarjeva in se je za pnl  koraka prestopila.
»ko bi vedela, od česa jc rnoj pred-pasnifc moker«, je privoščila fikantlja in šl- bi sc »razgovarJaH«, če ne bi sto-pil k njima sosed Košir. Pomcžiknil je. se potiho zasmejal in podražil. k*kor ;      r bila njegova navada:
iam, harah. ja, ja!« A ni iiašel pra-odgovora.
¦ !:!«, jo zavrešcala Škantlja.
¦>Ti!« Bevslja se je obrnila proč.
¦Ojeh.   jezni?«  je   vljudno   pobaral.
"kiia te je vabil? Izgubi se!« je svc-tovaia ona z mokrim prcdpasnikom. ^elat pojdi, delat! Plevel mu Tastc, .  bo hiša izgubila v njem«, je po-¦!a B-evsarica in je z vrcčo zamah-niki    da   se  je   zakadilo  in   ie   začcla kašljati. Na, sedaj še kašelj. Pa prav aedaj, ko 3ma Šc toliko povedati. O ti dedcc iiDemarni!
"Rls.   rcs.   rcs,  plevete,   plevcte,  pa se  plevice kar ne vidijo iz njeua.« \   tako?«  je  polkimal  Košir,  dejal i nič. »A tako«, je še enkrat po-!. »Plevel  oha!« in se je tiho izgu-bil. kakor je tiho prišel. To pa ni po-mcnilo nic dobrcga,
»Jzc«, je zacmoknila Skantlja. »Ne-kaj bo naTedil! Dobro, da mu nisem nič rekla!« Potuhnila se je in odšia.
»Naj!« je revsknila Bevslja in z ne-iztrepano vrečo odrinila v hišo.
Sosedu očitani .plevel ni dal mirno spati. Resndca je, da je neikaj plevela na njejjo\ih njivah; morda ga je sem pa tja kalka bilka več, ampak tako flo-voriti — ne, to je pa ^rdo, zelo grdo! Toliko plcvela, da se bo hisa izgubila v njem! Kdo je pa to že slišal? Sicer pa — o, sicer pa ... Košir je Košir in
rau Bevslja ne bo praviia o plevelu prav nicesar.
Tri dni je aruntal in tri noLi, da bi jo zabrentkal babnici. Četrti dan jc šele zgrabil pravo miscl; tako imenitna mi sel je bilu. da je še svoji žcni ni upal
povedati. Pomcl je prijetno z rokami, porogljivo zakašljal: »tChjjm. kbkh« ter odropotal v zjjornjo kamro, kjer je bi-lo v pisanih skrinjah spravljcno žiito. Odprl je najmanjšo. V njej je bilo najslabše žito; mešanica, tako rekoč plevel.
»Fijuit«, }e cmolonil m z vevnico na-sul v veliko vrečo smctnjavega zcnja. Nato je stopil z njim po stopnicah in se v veži zadrl:
»Hej, žena, Francek, Tonček. Mari-ček, Lojzek, Katrež! Takoj v hiso!« »Izbirali boste!« (Ampak-ne mislite, da so bili ti-le Francek, Tončck in tja na-prej do Katrcža decfkil Ne, to so bile male ddklice, ki jim ,pa dobri očka ni nikoli drugače rekel.) Se je otlmeval očetov glas po p-rostrani hiši, ko so pritekle z mamico vred male hčerke in ubogljivo sedle za mizo pred velikan-ski kup žita, ki jim ga je nasula mo-gočna gospodarjeva roka.
»2ito na to stran. kokalj, pasje zelj-ce. slak. osat, j^rašico in kar je Še tega nebodigatreba — na to stran«, je odlo-čil in z roko pokazal. Žena je že odprla usta na pol, da bi nekaj rokla, pa ni.
45
Po mehkem kupu so zabrodili mehki        »Ne bo več dolgo, pa bo nekaj«, jd
prsti in kupa je bilo vedno manj. Proti    vselej dejala.                                              |
veceru je  mož  nasul  polno sejavnico        Pomlad se je počasi umikala poietjcu
osata, slaka, zeljca in drugega snetja,    Košiir je s sikrbjo pogledoval na njivefl
mati pfl pol vreČe žita.                             Na Bevsarjevi bi moralo biti že veo«
Noč jc tiho zaplavala po vesoljstvu     dar bolj   gosto žito.  Pa nič!   Narobea
in pokrila sleherno stvar. Vse je spalo,     precej  redko je bilo, lepo zelcno, ka-3
vsc počivalo. Le Košir je čakal. Ko je     kor še nikoli. In zraven na tisti, ki i«
odbila ura polnoči. je prijel za sejav-    njegova — ali niso že nekako preveKkal
nico z osatom in odšel v gluho temo.        zelena ta peresca? Ali je to pšenican
»Zdaj  bos videla plevel«, je tiho in        Košir je pofiladil  desno lice z  I«vcJ
s snvehljajem pomislil na hudobni jezik     roko; nič ni <rekel. Stopil je k njivi šofl
hudobne Bevslje.                                       natanono pogledal, natančno, jaiko naM
Stopal je hitro; poti je bil vajen in     tančno! Vidcl je nekaj, kar še ni nik-i
ni se spotakuil, dasi ni videi niti roke     dar:   po vsej  dolgi njivi saino plevelJ
pred seboj.  Pri njivah  se  jc  ustavil.    osat, pasje zeljce, slak, grašica, kokdj-i
NcJcaj črnega,  dolgega in širokefia je    Le plevel. ie plevel...                             i
ležalo pred njim. Kakor bi velik človek        Vnelo se je po vasi; nekaj se je cj^
sladiko spal. Dobro jih je poznal — te    truščem premaknilo:
božje njivice.                                                »Košir se je zmotil!«
»Ta je Skan-tlova, ta Bevsarjeva, ta        »Grozno zmotil!«
moja!« je kimal. Vso tri so se držale        »Zmotil?«                                                 i
skupaj. In še druQe so bile naprej.             »Bcvsarici je hotel nasejati plevela^-
»Naj ti dobro rodi in visok naj bo,    pa —«
da se ne boš videla iz njega ne ti ne        »— pa?«
tvoja  hiša«,   je stopil  na   Bevsarjevo        »— pa ga je sebi! Zamenjal je njivv
prst in segel z roko v sejavtiico. Tiho    ker jc delal hudobijo ponočL!«
je padalo slabo seme v sočno zemljo.        »Ho, ho, ho!«
Dokler ni bila sejavnica prazna...             »Ha. ha, ha!«
»                                      Vsa vas sc je smejala. Najbolj se-
veda Bevsarjeva.
V vasi je bilo kakor je bilo: nič se        »Plevel, hihihi,  pkvel, plevel mi je
ni premaiknilo, nič se ni zgenilo, da bi    hotel  nasaddti.  hihihi!  Pa ga  je sebir
bilo vredno "ovoric. Se Skantlja in Bev-    hihihi!« Smejala se je, smcjala, da jo
sarica sc nista  hoteli   kregati.  Čas je     je kar bolelo. Hudo bolelo. Pa ni ho-
t^ekel tiho brez besed.                              telo nehati. Nazadnje se ni več ame-
Le KoŠir se je sem pa tja zadovolj-    jala m so :poslali po zdravnika, lki jo
no nasmehnil. kadar je srcčal Bevsar-    rekel   da  mora  dva   tedna  počivati v
jevo 2(>spodinjo. Njej je ob takih tre-    postelji. ker se je nekaj premaksrulo.
notkih kar groza zaprla usta in stran        »Nekaj je pa le dobila«, se je napo-
je poglcdala*  kadarkoli ga je videla.        sled srnejal šc Košir.