List 61.
Svet gospodarjem zavolj klaje.
Kakošne nadloge bojo v vec krajih letošnjo zimo za-Tolj pomanjkanja klaje, in kako bo že sedaj marsikter gospodar boji, s čem bo preredil svoje goveda, ve vsak, kdor je letos le stopinjo na kmete storil.
Saša je zamorila otavo in deteljo po vec krajih tako, da ni dosti pridelka več opati, če tudi kmali obilo dežja pride, ker so korenine travi se zlo vsahnile.
Kako pač bi se dalo saj nekoliko nadomestiti to pomanjkanje klaje? Odkod je kaj dobili, če je na senožetih ne bo? Treba je, da v taki stiski gospodar misli na vse strani, kako bi si pomagal. Al dober svet je drag v takih okoljsinah kakor so letošnje.
Kdor kaj dobrega svetovati ve, naj nam pove po „No-vicaha.
Mi svetujemo turšice sejati za klajo, kjer ima gospodar kako njivo prazno ali obsejano s kakim zamorjenim sadežem. Če kmali kaj zdatnega dežja pride (in ker ga od srede majnika v nekterih krajih tako rekoč skor nič ni bilo, ga bo vendar milostni Bog kmali dal) bi se dalo turšične slame (koruzovoe) vendar še dosti pridelati, ako bi se ji pred setevjo njiva p o gnojila.
Ker je pa ni klaje čez turšično slamo, ktera je sirova, pa tudi suha zavolj svoje tečnosti dobra namestnica sena za molzno živino, svetujemo tedaj gospodarjem, naj prevdarijo naš svet, in. če ga poterdijo, naj pripravijo njivo in koj po pervem dežji sejejo turšico za klajo.
Prečastiti gosp. fajmošter Z al o kar pišejo v svojih lepih kmetijskih bukvah sledeče
Od koruze za klajo:
„V sušnih letih, ko je na travnikih malo pridelka, in se je bati, da bi pozimi klaje zmanjkovalo, je dobro na kako ne davnej gnojeno, dobro, nekoliko ilovčno njivo koruzo, prav gosto kakor rež, vsejati, ki berž zraste, in se pokosi, preden v kolenca gre, se posuši in za prav dobro klajo hrani. Nar boljši jo je z roko sejati pod lahko brazdo, če se njiva 14 dni prej globokeje, ob setvi pa še enkrat plitvo zorje in povleče."