Tedenske iiovice. Duhovniške vesti. C. g. Avgust Šparl, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, je prestavljen kot korni vikar k mariborski stolni cerkvi; č. g. Karel ArliC, kaplan pri Sv. Juriju ob južni železnici, je premeščen k Sv. Magdaleai v Mariboru. Cesar mariborskim Slovencem. NajCastnejši sklep velike proslave 1. rojstnega dne Nj. VeliCanstva Karla I. kot avstrijskega cesarja je pač Najvišja zahvala Nj. Veličanstva na našo brzojavno udanostno adreso in častitko, ki se nam je pred kratkim izročila po c. k. mariborskem okrajnem glavarstvu, se glasi tako-le: Na Najvišje povelje mi je vsled naročila gospoda ministra notranjih zadev Cast, Vašemu blagorodju, kot naCelnika slavnostnega odbora slovenskih društev v Mariboru, naznaniti Najvišjo zahvalo za povodom Najvišjega rojstvenega daeva Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva brzojavnim potom izražene najvdanejše čestitke. C. kr. namestniški svetnik: Weis. f Nadučitelj Franc Auernik. Pri Sv. Florijanu pod BoCem je dne 16. oktobra umrl tamošaji nadučitelj Franc Auernik. N. p. v m.! polka imenovala šnopsarje. Pozvali smo list, naj dokaže, kdaj, kje in v kateri številki se je to zgodilo. »Štajerc« ne reore imenovati nobene številke, ker 9e ni v nobeni zgodilo. Laže pa naprej. Je pač nesramni lažDJivec — ta šnopsarska propalica. Slovenski dragonci za Jugoslavijo. Iz ruskega bojišCa nam pišejo slovenski dragonci: V predzadnji številki čitamo Vaš članek o združenju Jugoslovanov. Tudi mi smo vsi iste misli. Slava na šim vrlim poslancem, ki se tako krepko potegujejo za naše pravice. Jugoslovani smo v tej vojski toliko žrtvovali za Avstrijo, da si na vsaki način zaslužimo, da se nam da svoboda, kakor vsem drugim narodom. Tudi nekaj številk ptujskega lažljivca smo tu dobili, da bi ga braii. Darovali pa smo gs koj kovaču, da ga je zanesel pod meh, ko bo gorelo v kovačnici. Tamkaj se bo pokazalo, za kakoršno rabo je. Za kmetske župane in tajnike. V državni zbornici so poslanci stavili predlog, da naj država iz državnih sredstev da županom in občinskim tajnikom za delo v vojnem času primerno odškodnino. V predlogu navajajo poslanci, koliko izvanrednih poalov mora sedaj župan opravljati za razne državne urade; biti mora takorekoč noč in dan na nogah, a plačan je slabši kot navaden pastir. Predlog je izročen proračunskemu odseku. Ko pišeš naslove, zapiši ime pošte vselej v prvem sklonu (imenovalniku): Konjice, Brežice, Ljubno, Videm, Pišece, Gradec, Hoče, Krško, Ruše . . ne pa v petem sklonu (krajevniku): Konjicab, Brežicah, Ljubnem, Vidmu, Pišecah, Gradcu, Hočah, Krškem, Rušah . . Vselej pristavi zlasti sedaj ob vojnem času, ko frfočejo pisma križem širnega sveta, tudi ime d e ž e 1 e: Štajersko, Hrvatsko, Istra, Koroško, v kateri je kraj, kamor pišeš. S tem olajšaš neizmerno delo preobložece pošte in pospešiš dostavo pisem in kart. Piši imena in kraje razločno. Pri kmetskih naslovnikih prideni domače ime. pri mestnih ulico in hišno številko. ke vasi, desetnik Gajšek Jožef, iz PoljCan, Cetovodja Peter Breznik, doma od Sv. Ane v Slov. goricah, Janez Cučnik, doma iz Stolovnika pri Rajhenburgu. S srebrno kolajno drugega razreda: pešci Anton Kajdič, doma iz Plibvičkega Vrha pri Radgoni, Škofič Franc, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah, Jožef Čander, doma iz Slivnice pri Mariboru, Franc Kirbiš, doma od Sv, Marjete naDravskem polju, Ferdinand Zličar, doma iz Celja. Sjkrb za ohranitev vojaških grobov. Pod pokroviteljstvom našega cenarja so se storili koraki, kate~e vsi sloji prebivahrtva prisrSno pozdravljajo, namreč koraki, da se ohranijo grobovi naših na bojiSfiu padlih junakov. V tn namen je določeno, da se bodo v dnevih od 31. oWobra do 2. novembra t. 1. prodajali razni predmeti, kot znaki, razglednice, givanke itd. Skupi&ek teh predmetov je namenjen za ohranitev grobov naših na bojiščih padlih junakov. Pričakovati je, da bo slehern že iz hvaležnosti do naših junakov doprinesel kako majhno žrtev ter kupil ta ali oni gori označenih predmetov. Tozadevna pojasnila se dobijo pri komiteju za ofcranitev vojaških grobov v Avstriji, Dunaj 9, Canisiusgasse 10. nitajerc" se kaj rad kaže velikega avstrijskega domoljuba. Da je to domoljubje prav sumljivo, se vidi že iz tega, ker vedno stika za veleizdajalci. Kdor mora z neprestanim vohanjem za veleizdajalci izpriCati svoje domoljubje, ni patriot, temveč hinavec. Zlasti se >Štajerc< zaganja v Cehe, kakor da bi bili narod samih veleizdajalcev. Pred uradno pohvalo čeških polkov, ki so se proslavili posebno na soški fronti, ,skrbno zapira oCi in ušesa, odpira pa svoja umazana usta, da posplošuje nekatere izjeme, ter dela za nje odgovorne ves narod. Narodni hujskač, ki se zavzema 79. zatiranje in suženjstvo cele vrste narodov, samo da prednjači in vlada nemški narod, ni domoljub, najmanj avstrijski domoljub. >Štajerc« je plačan od vsenemškega denarja, je torej ne v avstrijski, temveč v vsenemški službi. Njegovi zap<\ vedniki so oboževatelji Bismarcka. In kakšen jebil Bismarck proti Avstriji, je za ves svet izpričalo leto 1866. In takšni Ijndje se drznejo govoriti o avstrijskem domoljubju, igrajo se avstrijske patriote!!! »Stajerc" — nesramen lažnjivec. Ptujski šnopsar je v svojem smrdl,ivem gnezdu izlegel nesram no laž, da sta na5 list ia >3traža< vojake87. peš boru hišo ali košček zemlje, potem že grozno vpijejo. Ce le mogoče, preprečijo, da ne pride kako nemško poseslvo v slovenske roke. Tiskaraa sv. Cirila in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru vsled tega dolgo časa niste mogli dobiti primernega stavbišča. Zdaj pa se jima je vendar posrečilo dobiti v roke obsežno zemljišče in hišo nasproti frančiškanski cerkvi na najlepšem prostoru. Tam se bo postavil slovenski T i s k o vn i d o m, kakor lahko izveste iz oklica Cirilove Tiskarne v današnjem listu. Slovenci! Podpirajte tiskarno s prostovoljnimi doneski, da se kmalu postavi prepotrebni Tiskovni dom. Ogrsko-hrvatska meja zastražena. Iz Središfia se nam poroča: Štajersko ogrska granica je močno zastražena, kakor če bi delala mejo med dvema sovražnima državama. Pri nas se namreč Cuti že pri marsikaterem blagu veliko pomanjkanje, doCim je v ogrski državni polovici še vsega v izobilju. Sploh se na Ogrskem dobi vse, seveda za drag denar. Da bi preprečili izvoz blaga na Štajersko, so Ogri močno zastražili mejo s finančnimi pazniki in orožniki. Kogar ti stražniki dobe, da nese kaj na Štajersko, joj mu! Vzamejo mu vse, kar dcbijo pri njem, zraven pa ga Se pošteno nabijejo. VCasih nastane ob meji pravcati pretep, zlasti če stražniki »tihotapce< zasledujejo predaleč čez mejo. 0 žalostnih posledicah >tihotapljanja< so pred kratkim poročali nekateri hrvaški listi. Bogat srednjemurški Irgovec z živino, Mirko ReC, je skrivaj gnal več jtJav goveje živine čez mejo. Orožnik ga je zasledoval in aretiral, trgovec pa si je v strahu pred visoko kaznijo z žepnim nožem prerezal vrat in izkrvavel. Sliši se pa tudi, da so kmalu po tem dogodku dotičnega orožnika našli od neznanih storilcev zadavljenega. — Človeku se zdi, kakor če bi poslušal zgodbe o tihotapcih minulih stoletij.  Navijalci cen pred sodiščem. Prejšnjo sredo se je bavilo mariborsko okrožno sodišče z dvema ve- ikima navijalcema cen. Ivana Ferner, prodajalka oWek v Mariboru, je prodala preteklo zimo nekemu kmetu obleko, katera je njo ^tala 27 do 30 kron, za MO kron, zimsko suknjo, ki jo je prodajalka kupil\za 30 kron, pa je prodala celo za 200 kron. Kljub tbiu je bila pri okrajnem sodišču oproščena! Vsled vsKJica državnega pravdnika je o tej stvari razpravljalo še enkrat okrožno sodišče in obsodilo pospo Ferner na 1500 kron denarne globe. — Mihael Klug, gostilničar pri Sv. Juriju ob Pesnici, je vino zelo drago prodajal ter je bil obsojen zaradi dražecja na 1000 kron globe. To sodbo je tudi okrbžno aodišče potrdilo. Izpred mariborskega okrožnege sodišča. Zaradi tatvin živil v lenarškem okrajn je bila obsojena Antonija Kolarič na dve leti težke ječe. Nakradena živila je nosila v Radgono na prodaj Bila je tatica, katere se je vse balo. Dasi je komaj 33 let stara, je bila zaradi različnih zločinov, posebno tatvine, že okrog petnajstkrat kaznovana. Pozdrav iz Rusije. Naši vjetniki nam pišejo iz Rosije ooe 17. junija t. 1 : Najsrčnejže pozdrave pošiljamo vsem čitateljem >Slovenskega Gospodarja«: AIojz Ozmec, doma pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji; Janez Ceh \z Podvinc pri Ptuju; Matija Skok iz ZavrCa pri Ptuju; Jurij Dragoner iz Sv. Bolfenka pri Središčo; Ivan Britovsek iz okolice Mozirje; Atojz Božic iz Družmirja pri Šoštanju, vsi od 47. pešpolka. Od pešpolka 87: Jakob Moličnik iz Luč pri Ljubnem. Od dragonskegapolka5: Franc Rauter iz Murščaka na Murskem polju. Oe«podar«ke ^ovio^ Proso letos ni prosto. Dozdaj se proso m vštelo v tisto množino žita, ki ga je smel posameznik porabiti. Ravnokar pa zvemo, da se bo letos tudi proso štelo v tisto množino žita, ki se sme porabiti. Uporaba sadja za žganje. Poslanec dr. Verstovšek se je svoj čaa potom Kmet. družbe obrnil na poiitično oblast, naj dovoli žgati sadje, ki ni za sušenje in drugo vporabo, ker drugaCe gre v zgubo. Dr. Verstovšeku se je sedaj javilo, da so vse politične nižje oblasti dobile od namestnije ukaz, da smejo dovoljevati kmetom v gotovi meri žganje sadja. To dovoljenje dobijo vsi posestniki sadonosnikov, katerih sadje jp bilo zares v nevar- } obrti urad adnjih _ ^^ a v Mariboru se je pokvarilo 9000 kg krompirja, na Dunaju celo 100 vagonov krompirja, v Ljubnu na Zgor. Stajerskem je zgorelo 50 vagonov žita, v Budimpešti se je pokvarilo 50 vagonov slanine itd. Človeku se srce krči v prsih ob misli, s kako lahkomiselnostjo se ravna po mestih s pridelki, ki so stali kmeta mnogo truda in krvavih žaljev. Kmetu je treba vse odvzeti — potem pa je modrost te mestne gospode in tujcev uradnikov pri koncu. Izdelovanje olja. Od raznih strani dobivamo pritožbe, da so mlini za doraaCe olje zaprti. Glavarstva baje ne dovolijo, da bi se izdelovalo domaCe olje. Na pismeno vprašanje poslanca dr. Korošca je odgovoril minister Hofer, da je trgoviosko ministrstvo že dne 22. aprila 1917 odredilo, da se morajo mlini za izdelovanje olja zopet odpreti. Varčujte s sladkorjem! Kakor je iz raznih poročil razvidao, bomo imeli letošnjo zimo skorogotovo tudi občutno pomanjkanje sladkorja. Sladkorna pesa je baje slabo obrodila, mnogo sladkorja gre v NemCijo in v neprislranske države v zameno za druge predmete, železniški promet večinoma stoji. Radi tega varčujmo s sladkorjem! Da za živino ne pride kmetu denar brž v roke, je po moji izkošnji (tako nam piše prijatelj iz Dravske doline) med drugim krivo: 1. n a s 1 o v prodajalca posebno označba p o š t e, na katero hodiš — je po tvoji ali nakupovalca krivdi zverižen. Torej napovej pravilno ime in pošto pri oddaji živinčeta; 2. nakaznice poštne hranilnice (bele z rudečim tiskom) niso kmeticam znane (ima jo doma. pa ne ve da že čaka denar); 3 nakaznic za izplačevanje dojde na kmetsko pošto celi kup, a denarja nič, torej pošta na deželi nima s čim izplačati, dokler ne izmoleduje od mestnih pošt suhega denarja. Vkljub vojni draginji sem v septembru 1917 plačal na postajališču Paška vas v krCmi za kozarček žganja 20 v; na vlaku je kmetica iz Velenja dajala 3 do 4 lepe breskve za 20 v; voznik, ki je najn s prijateljem vozil od Ljubnega do Luč (gotovo 10 km) je raCunal obema vkup 1K 60 v. To sporoCam v vednost onim, ki bodo opisovali draginjo. Ob enem se iz navedenega spozna, kdo navija cene: kmetsko ljudstvo samo odsebežene. Sicer pa vsa čast poštenim, nesebičnim dušam! Kava iz jabolk. Obeli jabolko, olupke lepo posuSi na ognjišču ali v kahlicah lončenih peCi. Ko so dobro presušeni, jih malo razdrobi in opraži kakor kavo, da postanejo lepo svetlo črni. Pazi, da jih ne sežgeš in ne osmodiš. Končno jih zmelji na kavinem mlinu. Tako pridobljena jabolčna kava je prav dišeča in izvrstna. Neenakomerna razdelitev petroleja. Dobivamo pritožbe, da glavaMva neenakomerno delijo petrolej med posamezne občine. Tako je n. pr. Cisto majhna občina, ki ima samo okrog 20 hiš, dobila ravno toliko petroleja, kakor velika obCina, ki ima tri- do štirikrat več hiš in delavcev kot sosedna. Nasledek lega je, da je mnogo hiš popolnoma brez vsake Iuči. Kako more glavaratvo dati razdelitev Detroleja v roke ljudem, ki ne poznajo izkazov, koliko je v kateri občini prebivalcev ali biš. Mnogo hiš tokrat sploh ni dobtlo ne kapljice petroleja. DopisL Maribor. Med nemškim uradništvom v Mariboru se opaža zadnji čas veliko gibanje proti kmetskemu ljudstvu, Ti Jjudje kričijo, da je edino kmet kriv vse draginje. Krompir jim je predrag, jabolka so jim predraga, mleko jim je predraga, jajca tudi. Po naziranju teh Ijudi bi moral kmet prodajati svoje pridelke po ceni, kakoršna je bila pred voj sko. Zadnjo nedeljo je imelo nemško uradništvo pri »Gairsbrinu« volilno zborovanje, na katerem so nemški uradniki, med njimi celo c. k. finančni tajnik in eden izmed kandidatov za mariboraki državnozborski mandat, dr. Kavallner, hudo udrihali po kmetu, katerega smatrajo za najveCjega dražilca. Po židovib, po centralah in veletržcih pa ti Ijudje ne udrihajo. Če centrale živila za 100°/0 podražijo, če manufakturni trgovec blago, ki ga je nakupil pred vojsko po 2 kroni, prodaja sedaj po 50 krou in še višje, tega draženja nemški gospodje uradniki sploh ne vidijo. Le ubogi slovenski kmet, ki živi nemške Mariborčane, bi .ne smel svoje pridelke prodati za vinar dražje kot pred vojsko! Tako ca ziranje vlada med tujci-uradniki. Sv. Peter pri Mariboru. Dekliška Marijina družba naznanja, da priredi v nedeljo, dae 28. oktobra po večernicah v samostanski šoli veliko cesarsko slavnost kot pozdrav presvitlemu vladarju Karlu za god s tremi mičnimi igrami. Vstopnina 40 v. Vse domačine in sosede prav uljudno va bimo. Hoče. V nedeljo, dne 28. oktobra 1917 ima Katol. bralno in gosp. društvo v zvezi z Dekliško Zvezo po večernicah v kaplaniji predavanje. Go vorilo se bo o rajnem dr. Jan. Ev. Kreku. Pridite v prav obilnem številu. Sv. Ana na Krembergu. Dne 9, oktobra je odšla v večni dom v 32. letu svoje storosti pridna Anovčanka Jerica Zemljič, omožena Wela. JBila je zavedna Slovenka, katera je kot mladenka bila glavni steber naše Dekliške zveze. Tu ji ni bilo niC pretežko, žrtvovala je z veseljem vse! Bila je pa tudi izborna igralka, na njene rame so se nalagale najtežje uloge. Pa ne samo narodna, tudi globoko vern«. in goreča častilka presv. Srca Jezu sovega je bila naša Jerčka. Večna sreča ji je bila načelo življenja. Občudovati se mora, kako junaško je prenašala vse nesreCe in največje težave, kako udana v voljo božjo je bila v grozni, poldrugč leto Irajajcči bolezni. NaSa Jerčka je bila tihega, mirnega a kristalnega značaja. — Vsled Tvojega vzglednega življenja in Tvojih vrlin imeli smo Te tako srčno radi, ter se ne moremo sprijazniti z mislijo. da Te ni več . . . Značajni Slovenki kličem: Na svidenje nad zvezdami! Dol pri Hrastniko. Tukajšnje kat. izob. dru Stvo je imelo v nedeljo, dne 21. oktobra večjo prireditev, pri kateri so prvič vrlo nastopili tudi dolski fantje v igri >Prepirljiva soseda<. Hvala igralcem ter organistu Dragarjn in pevcem. Šmarje pri Jelšah. Po dolgem Casu se je oglasil iz ruskega vjetništva Franc Pristav. Eno leto ni bilo glasu o njem. Dne 16. oktobra ste pa dospeli v veliko veselje dve karti njegovi ženi. PiSe, da je še zdrav in mu ne gre preslabo. lavrč. Smrt je vzela dobro maniico Heleno Kokot v Hrastovco. K veCnemu počitku smo jo spremljali dne 19. oktobra. DuSa rajne se naj veseli v nebeSki višavi!