NO. 30
Ameriška Domovina
J* /l/l’ m BMGA m— ho iwif
AM6RICAN IN SPIRIT F0R€1GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1951
LETO Lil — VOL. Lil.
Sodobni dogodki
in komentarji
BABILONSKA ZMEŠNJAVA, M jo ustvarja komunizem med svojimi lastnimi bratci, je dosegla tako velik obseg, da se v njej nihče več ne spozna. Točiio sliko komunističnih potegavščin, komunističnega verolomstva, a-gresivnosti in izgnusenja vseh poštenih ljudi nad tem satanskim socialno-gospodarskim sistemom, je podal sam “Slov. poročevalec” v svojem članku “Tla se jim majejo pod nogami”, ki smo ga ponatisnili v našem listu pretekli teden. Slika je pomanjkljiva le v toliko, ker “Poročevalec” ni vključil vanjo tudi jugoslovanskega komunizma ter povedal, da bi jugoslovanski ljudje ob svobodnih volitvah prav tako pomedli z njim, kakor so pomedli po vseh svobodnih državah, ki jih je “Poročevalec” naštel ter navedel statistiko njihovih izgubljenih mandatov.	i
“PROSVETA”, ki vedno manj sveti in zmerom bolj medlo brli, je 5. febr. pod velikim naslovom na prvi strani “Odprava prisilnega dela v Jugoslaviji” povedala, da bo PRISILNO delo v Jugoslaviji odpravljeno. . . Mar je obstojalo v Jugoslaviji doslej prisilno delo? Saj se je “Prosveta” vendar vsa dolga leta pridušala, da ga ni in da to trdijo samo fašisti in podobna svojat, “ki sovraži svojo domovino”. — (Domovino istoveti-z batinaškim Težimom, češ:	nekaj se bo že
T^ijelol). Le zakaj je “Prosve-tin” urednik potegnil s “fašisti” ter povedal svojim bralcem, da je Jugoslavija pod Titom policijska država prvega reda, ki ima uvedeno prisilno delo in kaznuje ljudi “za dejanja, ki niso označena v zakonih kot zločini, kar predstavlja zavrženje sod-nijske procedure”, kar vse bo šele zdaj odpravljeno, če sploh bo. Ali ni to priznanje, da OZ-NOVCI IN UDBOVCI kar na svojo roko in brez sodnega uka-za zapirajo in batinajo ljudi?! če je bilo Prosvetinemu uredni-ku vroče ob pisanju teh razkritij, čemu se ni ravnal po nem-škem pregovoru: “Wets ich nicht ^eiss, macht mich nicht heiss?” BOGME, daleč je prišvedrala ‘Prosveta”, ki je bila nekdaj re-Sen in uvaževanja vreden., list, 'ko so jo urejevali Zavertnik, Mo-ick in pred njima kot “Glasilo” Kerže, ki so ji vtisnili pečat resnosti in spoštovanja do načel. — Njihova kritika je zadevala v Živo ter se ni moglo molče mimo nje, ker so se borili res za načela resnične demokracije in sVobode ter za izboljšanje uso-tfe delovnega človeka, ki je prav tak ali še večji suženj pod sta-kanovskim sistemom visokih de-- Savskih norm, kakor je bil tu-Paj pred več kot pol stoletjem n dobi “sweat-shops” razmer. — Zakaj naj bi bilo suženjsko ga-7anje tukaj izvor vse delavčeve nesreče, tam pa vir vsega njegovega telesnega in duševnega ngodja?!
S PAVLIHAMI, ki danes mirna vesti in ne da bi zardeli, ob-lavljajo vesti o prisilnem delu v Jugoslaviji, ki so ga doslej s Pnščendušanjem tajili; — s časnikarskimi raketirji, ki pravijo, Ja so ameriški delavci sužnji, Titovi pa svobodni ljudje; — ki °značujejo Titovo diktaturo in Policijsko državo za najčistejšo judsko demokracijo”, Ameri-
o Pa za deželo gnile reakcije, — danes treba več debatirati, ^akaj to, kar oni mislijo o svo-stanovskih tovariših, ki “jim
JAPONSKA
VAROVANKA
AMERIKE
Japonska želi, da ostane ameriško vojaštvo še nadalje v deželi.
TOKIO. — Iz izjav, ki sta jih podala ameriški diplomat John Foster Dulles in japonski premier Jošida, je razvidno, da je Japonska sprejela ameriško ponudbo zaščite, ki bo vključena v mirovni pogodbi.
Želja Japoncev je, da bi bili deležni ameriške zaščite v neposredni povojni periodi. Prav tako so Japonci izrazili željo, da bi ameriške čete ostale še nadalje v Japonski. Proti temu so bile samo nekatere neznatne levičarske stranke, katerih glas pa ne prihaja v poštev. Zedinjene države bodo poskrbejle, da se bo Japonska mirno razvijala ni da bo sprejeta v organizacijo Zdr. narodov.
RAIN
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, vetrovno, rahlo deževje danes in ponoči, toda toplo.
Tri na dan
V naprednem taboru se dajejo! Enakopravnost se pritožuje, da ni dovolj upoštevana za vse, kar je storila naprednega ali za naprednost po Ameriki.
Ker je tisti uvodnik, ki o tem jamra, napisan tako previdno, da ga razume samo tisti, komer je namenjen, si nismo na jasnem, če leti v Chicago ali v New York. Stavili bi na Chicago.
Izvir vsega tega zla (Enako smatra to za zlo), bo najbrže to, ker piše za Enakopravnost zdaj begunec, torej tak, ki jih je Enakopravnost smatrala, da prihajajo v Ameriko s krvavimi rokami, dočim so jim bili prej v taboriščih le izdajalci in tako. Enakopravnost se je vsedla k mizi in brez olja in kisa pojedla nekdanjo godljo in to ji napredni element, jasno, zameri. Mi pa ostanemo, kakor smo bili. . .
Novi grobovi
Peter J. Mihelič
Kakor je bilo že naznanjeno, je v petek zjutraj umrl v doctors bolnici Peter J. Mihelič, v starosti 43 let, stanujoč na 17813 Delavan Rd. Rojen je bil v Clevelandu. Tu zapušča žalujočo soprogo Anno, hčerko Mrs. Eleanor Brundula in brata Franka. Pokopan je bil danes zjutraj iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeroma in od tam na Kalvarijo.
Louis Carl Malek
V soboto zjutraj je umrl Louis Carl Malek, star 62 let, stanujoč na 14822 Hale Ave. Rojen je bil Požegi v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Elizabeth, pet sinov, Franka, Louisa, Johna, Josepha in Steve, orata Paula in vnuke. Bil je član dr. sv. Jova. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. cesti, v cerkev sv. Jeroma ob 10 in nato na pokopališče Kalvarijo.
Frank Natlačen Po kratki bolezni je umrl v petek popoldan v St. Vincents Charity bolnišnici Frank Natlačen 1422 East 176th St. v starosti 42 let. Poleg žalujoče soproge Kristine, rojene Trhlen, za-
V GLAVNEM MESTU SEOULU
pušča očeta Franka, ki je več let paktu.
kolSar SvI nSaWe!m>;Z A V EZ N I K I SO SPET
‘Bil gospodar sem polj, žit, dela, juženj ... — zdaj, kmet, si tujih polj, del, glada suženj.”
(Napis k sliki v Koledarju Svobodne Slovenije za 1. 1951)
(Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.)
-----o------
Italija bo ponudila pel divizij za obrambo zapadne Evrope
Najprej se je izjavila samo za tri, sedaj pa je dodala še dve diviziji.
RIM. — Italijanska vlada je izjavila, da bo ponudila generalu Eisenhower ju pet divizij, mesto samo tri, kakor je sprva odločila. Istočasno pa je protestirala proti mirovni pogodbi, ki zelo omejuje njeno lastno oborožitev.
“II Popolo,” list, ki zagovarja italijansko vlado, izjavlja, da bi morala biti mirovna pogodba zdaj likvidirana zaradi vloge, ki jo bo igrala Italija v Atlantskem
vodil delavnico za čevlje (Shoemaker) v Garfield Heights-u, brata Edwarda in strica Johna. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz Louis Feriolia zavoda v cerkev sv. Jožefa na East 144. in Aspinwall ob 10. uri, potem na Kalvarija pokopalšiče.
John Laznik
Pred dvema tednoma je nesrečno padel, da je v nedeljo popoldne preminul v Huron Rd. bolnišnici za poškodbami John Laznik, star 60 let, stanujoč na 17725 Waterloo Rd. Tukaj zapušča soprogo Anno, rojeno Rosel, hčere, Mrs. Eleanor Ogrin, Mrs. Ann Andel, Gertrude, 4 vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Zagorju ob Savi, .kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član dr. V boj št. 3 SNPJ. Zaposlen je bil pri New York Central železnici kot tesar zadnjih 33 let. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St., ob 8:45, ob 9:30 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd.
Amerika bo glavna tarča sovražnikovih atomskih bomb
Glede sedanje ponudbe petih divizij mesto treh, je rečeno, da prihaja v deželo neprestan dotok orožja, radi česar je možno zvišati število vojaštva za obrambo Evropo s treh na pU: divizij.
Čete Zdr. narodov so pridrle pred Seoul ter poslale v mesto svoje' patrulje. — Zavzele so tudi Kim-po letališče ter pristanišče Inchon.
TOKIO. — V nedeljo so čete Zavezniško topništvo je užga-Zdr. narodov dosegle celo se- lo v soboto v Seoulu več ogrom-rijo svojih največjih zmag. V nih požarov. Na južnem bregu masivni ofenzivi na kopnem, v reke Han čakajo ameriške, juž-zraku in na morju, so zavzele nokorejske in turške čete pove-Inchon, Kimpo letališče pri Se- Ija, da preidejo v napad na Seoulu, nato pa vdrle v glavno oul.
mesto samo.	j Veterani ameriške osme ar-
Na cenrtalni fronti so potisni- made so v soboto zavzeli indu-li kakih 5,000 do 8,000 komuni-1 strijsko predmestje Seoula, da-stov vzhodno ob Hankchon re- Ije Kimpo leatališče, ki leži 15 ki.	| milj severno od Seoula, in pri-
Tukaj je naletela ofenziva stanišče Inchon.
Zdr. narodov na močen odpor j Neka južnokorejska patrulja in zavezniki tu le počasi napre- je v soboto stopila v gl. mesto dujejo. Inteligenčna poročila' samo, kjer je ostala vso noč. naznanjajo, da se komunisti, kij Od pričetka zavezniške ofen-so bili iztisnjeni iz seoulskega1 žive 25. jan. znašajo komunisti-okraja, pomikajo proti central- čne izgube 65,000 mož, v kate-ni Koreji. Severno od reke Han rem številu pa niso vštete izgube imajo baje komunisti stotine'od petka, 9. februarja, tankov in najmanj eno divizijo j Ponoči so priletela nad glav-vojaštva. Več južnokorejskih no mesto zavezniška letala, ki patrulj je včeraj prešlo Han! so odvrgla rakete, katerih svet-reko in vstopilo v Seoul.	loba je spremenila noč v dan.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ni bila dana milost pravega spoznanja in še vedno tavajo v temi reakcije”, danes nima več pomena. Ti udarniški zmešanci namreč ne spadajo na odgovorna mesta ljudskega tiska, temveč psihiatru v preiskavo. Predvsem pa naj jim tlesknejo s prsti pred nosom in jih zbude tis-hipnotizerji, ki so jih uspavali v to hipnotično zamaknjenost! GRČIJA je prenehala biti mo-
civilne da se
Ravnatelj ameriške obrambe je rekel, ameriško ljudstvo premalo zaveda nevarnosti atomskega napada.
London. — Millard Caldwell, ameriški ravnatelj za civilno obrambo je izjavil, da bodo v bodoči vojni Zed. države glavna tarča sovražnikovega atomskega napada, dočim bo sovražnik bombardiral Anglijo z navadnimi bombami.
Caldwell in dva njegova po-
narho-fašistična dežela. Tito je močnika se nahajajo za en teden namreč obnovil ž njo svoje di-jv Angliji, kjer študirajo obram-plomatske odnose in obe deželi bo dežele pred letalskimi napasla izmenjali poslanike.
“GENERAL” MARKOS, voditelj grške “osvobodilne ljudske armade”, je izginil kakor bi
di v pretekli vojni. Caldwell je dejal, da bomo tuŽi v Ameriki v veliki meri posnemali angleške obrambne metode, ki so se
se bil v zemljo vdrl. Slišali pa,izkazale za učinkovite in dobre. smo, da bo Moskva poslala, ko:	Dalje je Caldwell dejal, da se
Grčija osvobojena, njegovo - ameriško ljudstvo vse premalo
kjer mu bo zgradila mavzolej.
— A. Š.
j želi od napada 'atomskih bomb.
Tito ne dela nič več propagandnih gesel
čuti, da jih ne potrebuje več, ker ameriška pomoč že pri baja, zato je postal bolj jasen.
Ko so v Jugoslaviji praznovali Dan armade, je imel Tito govor, v katerem je rekel med drugim: “žal nam je, kar moramo danes govoriti o vojni nevarnosti z vzhodne strani in bi mnogo raje govoril tukaj med vami bratstvu in enotnosti s temi narodi. Mnogo raje bi govoril tem, kako lepo bi bilo, če bi tesno sodelovale nova Jugoslavija in te države na vzhodu, ki so naše sosede, žal o tem ne moremo govoriti. Reči moramo, da nam sedaj prav od njih — in od nikoder drugod ne — grozi nevarnost. Njihova obrekovanja o nekakšnih naših napadalnih ukrepih, pa imajo samo en cilj: da svoje narode, pa tudi svet nekje zunaj psihološkov pripravijo, da bi potem imeli vsaj neko moralno opravičilo za napad.”
Tito od zapada ne pričakuje napada. Dobil je od Amerike že del pomoči, ostanek pa je na potu. Propagandnih gesel ne potrebuje več. Postal je odkrit in jasen. Ne ponavlja več zagotovila. da se bo jugoslovanska vojska borila po sklepih Združenih Narodov. Povedal je, da se bo njegova jugoslovanska vojska borila samo, kadar bo napadena, oziroma, ako bo ogrožena samostojnost jugoslovanske države.
Zgodnja ženitev
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
POROČILO o včerajšnji seji Lige prinese AD v prihodnjih dneh.
VSTOPNICE za nedeljsko li-gino postno žaloigro “Domačija ob Visli” se dobe v Slov. pisarni, v Oražmovi slaščičarni, pri Mr. Jakobu Resniku in v župnišču v Collinwoodu. Vstopnice so vse po $1.00.
LOS ANGELES. — Sada Gabriel, 44 let stari mohamedanec iz Iraka, je bil tukaj sodnijsko ločen od svoje žene. Povedal je, da se je ž njo poročil, ko ji je FRANKFURT, Nemčija. — Ame-
Poizvedovalni kotiček
Vladimir Ražem, star 43 let, sin Marije živec iz Skopega na Krasu, poročene z Antonom Ražem, umrla 1910, vzgojen pozneje kot sin druge matere Marije Ražem, rojene Gulič, po domače “pri Kovačevih” v Ponikvah na Krasu, bi rad izvedel za naslov svoje tete Ančke. roj. Gulič in sestre moje druge matere Marije Ražem, roj. Gulič v Ponikvah na Krasu. Teta Ančka ima v starem kraju sestro Angelo, poročeno Zlobec v Kranji vasi pri Sežani, a brate ima v Ponikvah na Krasu. Teta Ančka je prišla v Ameriko po prvi svetovni vojni in kolikor je znano, živi nekje v Clevelandu, Ohio, kjer ima baje gostilno. Naprošam vsakogar, ki bi kaj vedel o moji teti Ančki, da mi sporoči na naslov: Vladimir Ražem, — 1403 Annunciation Street, New Orleans, La.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Neka južnokorejska divizija jej včeraj dramatično prestopila mejo 38. vzporednika v Severno Korejo. Podprti po mornariški in zračni sili so južni Korejci zavzeli kraj Yangyang ob vzhodni obali, pet milj globoko v Severni Koreji. Druge čete Zdr. narodov so pridrle do vrat Seoula ter poslale v mesto svoje patrulje.
Zdaj ni pravi čas za reševanje tržaškega vprašanja
Tako pravi grof Sforza, italijanski minister zunanjih zadev.
RIM. — Italijanski zunanji minister grof Sforza, ki je decembra leta 1949 predlagal neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo zaradi rešitve tržaškega vprašanja, je zdaj izjavil, da zdaj ni pravi čas za reševanje tega vprašanja.
“Zdaj je bolje, da ustvarimo atmosfero dobrega sosedstva, kakor pa da načenjamo probleme, za katere mednarodni položaj še ni zrel,” je rekel Sforza.
Vprašanje Trsta je spravil v ospredje poslanec Pietro Nenni, levičarski socialist. Grof Sforza je dejal, da to vprašanje še vedno temelji na deklaraciji Združenih držav, Velike Britanije in Francije, ki so se leta 1948 izrazile, naj se obe zoni, A in B vrneta nazaj Italiji.
bilo 5, njemu pa sedem let. Poročena sta blia v Iraku. Z ženo
balzamirano truplo v Atene, zaveda nevarnosti, ki grozi de- je pričel živeti, ko ji je bilo 11
sovražnikovih let. Ločitev je zahteval, češ da j ga je žena zapustila.
riško poveljstvo je naznanilo, da bo Amerika zgradila svoj lastno okupacijski glavni stan v Bonnu, Nemčija, ki bo stal več milijonov dolarjev.
Iz raznih naselbin
TERRE HAUTE, Ind. — Dne 24. januarja je bil ubit od vlaka Anton Hvalica, star 69 let. Doma je bil iz vasi Srednje pri Kanalu, Primorsko, odkoder je prišel v Ameriko leta 1904. Bil je samski. Tukaj zapušča teto Strgar, v Chicagu pa strica Josepha Hvalico.
PALISADE, Cal. — Dne 23. jan. je tu umrl Frank Puh, star 64 let, rojen v vasi Perovo pri Grosuplju na Dolenjskem. Bil je samski. Tukaj ni imel sorodnikov, v stari domovini pa zapušča nečakinjo.
Grob v domovini—
Mrs. Karolina Vidmar, 1210 E. 168. St., je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla sestra Marija Zupančič v Žužemberku št. 165. Dočakala je visoko starost 81 let. Pokojna zapušča v stari domovini hčer Ano, poročeno Kastelec ter sestro Frančiško Vidmar. Tukaj v Ameriki pa gori imenovano sestro. Naj ji bo lahka domača gruda, preostalim pa izrekamo globoko sožalje.
Sta prišla na pogreb— v Mr. in Mrs. John Kočevar iz Chicaga, 111., kjer je John poznan razvaževalec vsakovrstnega piva, sta prišla na pogreb svaka Andreja Slogarja. Mrs. Kočevar je namreč sestra Mrs. Šlogarjeve. John ima mnogo-znancev in prijateljev v Clevelandu in zlasti med Ložani ter naroča pozdrave vsem, ki jih v teh par dneh ne bo mogel obiskati.
Mr. Potokar zopet doma—
IZ Floride se je povrnil Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. Mr. Potokar pravi, da je bilo tam zelo lepo, samo jutra so bila nekoliko hladna. živel je ves čas v mestu Tampa in sicer pri znani družini Mr. in Mrs. Frank Modrijan, kjer so mu tako lepo stregli, da se je počutil kot doma.
Prestal operacijo—
Albert Martič, 1562 E. 45 St. je srečno prestal operacijo v St. Lukes bolnišnici. Nahaja se v 4. nadstropju soba 4116, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Po pismo naj pride—
Louis Penko, ki je nekoč živel na 4030 St. Clair Ave., naj se zglasi v našem uredništvu, kjer bo dobil pismo od sestre Frančiške Budak iz Ljubljane.
V bolnišnici—
Mary Janc iz 473 E. 142. St., se je podala v Mt. Sinai bolnišnico v svrho operacije.
Važna seja—
V sredo zvečer ob osmih bo važna seja podružnice št. 15 SŽZ. Seja bo v navadnih prostorih. Članice naj se polnoštevilno udeleže.
Vaje za Pasijon—
Jutri, to je v torek, je vaja za Pasijon na odru SNDoma. Pridejo naj vsi igralci brez izjeme. Začetek točno ob 7 uri zvečer.
Se zdravi doma—
Mrs. Dorothy Lokar, soproga Rudy Lokarja in hči poznanih Mr. in Mrs. John Žnidaršič iz 6617 Schaefer Ave., se zdravi doma po prestani težki operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo na gornjem naslovu.
Mati in sin zgorela
LEXINGTON, Neb. — Tukaj sta zgorela Mrs. C. E. Funkhau-ser in njen 12 letni sin, ko je eksplodirala njihova peč na petrolej, nakar je nastal v hipu požar.
Eksplozija v Arabiji je ubila 9 oseb
KAIRO. — Devet oseb je bilo ubitih, ko so Židje razstrelili hišo župana v arabski vasi Šara-j lat, ki je v bližini Jeruzalema.
Petnajst nadaljnih usmrtitev v Kantonu
HONG KONG.—Kitajske komunistične oblasti so dale usmrtiti 15 nadaljnih oseb, češ da so j bili “nacionalistični agenti.”
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV
vabi k žaloigri
"Domačija ob Visli"
v nedeljo 18. febr. 1951 v SND na St. Clairju
Vstopnina $1.00

/UiERi^k/i Domovina
»A
mssvsasr-.
6117 Sl. Clair Ave. HEnderson 1-0628
...jigas.«.
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. ________
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
y . R-t	No. 30 Mon., Feb. 12, 1951
Kratek pregled dogodkov z ozirom na pomoč Jugoslaviji
1.	Dne 20. oktobra 1950 je jugoslovanska Titova vlada v uradni noti prosila ameriško vlado za pomoč v znesku 105 milijonov dolarjev. Od te vsote naj bi se 55 milijonov dolarjev porabilo za nakup živil, ostalo pa bi šlo za nabavo najnujnejših surovin za industrijske potrebe. Kot razlog za svojo prošnjo je navedla Titova nota letošnjo sušo in pa stisko, ki je nastala radi težavnih odnošajev s sosednimi državami. Noti so bili priloženi tudi statistični pregledi o obsegu suše in njenih posledicah na žetev.
2.	Dne 1. novembra 1950 je ameriška vlada z noto odgovorila, da je sprejela jugoslovansko prošnjo in da jo sma-
' tra za utemeljeno. Zato pravi, da bo predložila piedsedniku ZDA. naj vprašanje prouči ter predloži kongresu zakonski predlog, s katerim bi se odobrila pomoč Jugoslaviji v smislu prošnje.
3.	Dne 29. novembra 1950 je predsednik Truman poslal kongresu svojo spomenico, s katero predlaga, da se Jugoslaviji odobri pomoč v živežu v vrednosti 38 milijonov dolarjev, ter da se naknadno odobri izdatek 31 milijonov dolarjev! ki jih je vlada USA bila že vporabila na osnovi pooblastil, ki jih ima predsednik in ki so bili vzeti iz posebnih fondov.
4.	Dne 6. decembra sta senatni zunanjepolitični odbor (Foreign Relations Committee) in poslanski zunanjepolitični odbor (Foreign Affairs Committee) v principu predsednikov predlog sprejela in ga poslala v senat.
5.	Dne 11. decembra je senat po dvodnevni zelo ostri debati odobril izdatek 38 milijonov dolarjev s 60 proti 21 glasovom, a je zakonskemu predlogu dodal dopolnilni paragraf, ki pove in naglaša, da odobritev pomoči ne pomeni, da senat ZDA odobrava zatiranje verske, politične in gospodarske svobode v Jugoslaviji.
6.	Dne 13. decembra je tudi poslanska zbornica odobrila, zakonski predlog o pomoči z 225 glasovi proti 142. Sprejela je senatov dopolnilni odstavek in še sama dodala nekaj-po-gojev: glede ameriške kontrole pri razdelitvi pomoči, glede informiranja jugoslovanske javnosti o ameriški pomoči ter glede prepovedi, da se darovani živež prodaja izven Jugoslavije.
7.	Dne 18. decembra poslanska zbornica’končnovelja-vno sprejme kompromisno besedilo zakonskega predloga o pomoči v znesku 38 milijonov, in
8.	dne 20. decembra je isto storil tudi senat, in je bil tem zakonski predlog o pomoči dokončno sprejet.
Senator Connaliy je kot poročevalec zunanjepolitičnega odbora imel uvodni govor, ki se je v glavnem držal smernic povdarjenih v poročilu. Navajal je sušo, nevarnost gla-dovanja in važnost jugoslovanske komunistične vojske morebitnem sporu s sovjetsko Rusijo. Dejal je:
“Tito in njegovi ljudje so zadnje čase kazali vedno večjo naklonjenost zapadu . . . Ako jih' sedaj prepustimo stra danju, je velika nevarnost, da bodo spet padli nazaj v naročje sovjetske Rusije.”
Senator Connaliy je ponovil besede svetnika ameriške ambasade v Beogradu, ki je dejal, “da dandanes ni boljše naložitve za ameriški denar, kot je Jugoslavija” ter zaključil svoj govor s pozivom, naj senat predloženi zakon o pomoči sprejme.
Senator McClelian je rekel med ostalim sledeče:
“Komunist je komunist. Komunistična miselnost je nasprotna vsemu, za kar se je Amerika borila od vsega začetka, v kar danes veruje vsak Amerikanec. Nič se ni pripetilo, kar bi kongresu moglo nasvetovati, da svoje izročilo spreminja. Nič, pravim, razven dejstvo, da ljudje stradajo, da so ljudje, ki nujno potrebujejo pomoči, v veliki stiski . . . Tito in Stalin sta skregana? Kdo ve? Kakšne dokaze imamo za to? Ali naj sedja mi razmetujemo denar na osnovi skrajno dvomljive domneve, da se bo morda Tito kdaj le boril ob naši strani, ako mu danes pomagamo ... Jaz osebno v to ne verujem. Ne rečem, da je izključeno, vendar pa jaz v to možnost ne verujem tudi že zaradi tega ne, ker ne morem najti razloga, zakaj bi Stalin napadel prav Jugoslavijo v razmerah kot danes obstojajo. Sicer pa, kaj nas to briga. Naj komunisti med seboj obračunavajo kakor hočejo. . .
Kremelj bi bil bolj neumen in kratkoviden, kot se je do sedaj kazal, če bi se v današnjih okoliščinah spuščal v vojno s Titom. Ali se Vam ne zdi mnogo bolj verjetno, da bo Stalin — če bo že hotel vojno — korakal preko Evrope mimo Tita ? V tem primeru bi bil Tito morda res nevtralen. Gotovo pa je, da bi v slučaju, da bi Moskva zmagovala, Tito pravočasno preokrenil ter jo ubral tja, da bi bil prisoten vsaj pri delitvi plena. Kdo izmed senatorjev si domišljuje, da bo Tito kdaj pripravljen, da riskira svoje življenje za nas? Jaz v to ne verjamem . . .Dokler nimam bolj trdnih dokazov tudi ne morem verjeti, da je razkol med Titom in njegovo komunistično vlado, ter Stalinom in komunistično vlado v Moskvi kaj več kot pa majhna praska, ki se bo kaj kmalu
spet zacelila. Ne verjamem, da med Titom in Stalinom ni soglasja v načelnih, osnovnih vprašanjih. Njuni filozofiji sta isti . . . Moram imeti kaj več informacij, predno bom glasoval za to, da se ameriški denar razmetuje v svrhe okrep-Ijevanja komunističnih vladavin, pa naj je to kjerkoli na svetu.”
BESEDA IZ NARODA
varjanjih najde razloge za marsikaj, ki pojasnijo zakaj je vse tako, kakor je na svetu. Jaz sem le pogrešal mojega prijatelja Jureta. Ko bi bil ta zraven, bi gotovo po svoje razložil odkod in zakaj vsa ta sprememba med nami, ki jo vsi čutimo in o njej tožimo, pa si vsega tega pojava pravilno razložiti ne znamo, čakaj, sem dejal sam sebi, to le stvar bom enkrat Juretu povedal, bom videl, kaj bo on povedal o tem.
Ko pišem ta dopis imamo tako sibirsko zimo na našem hribu, da so naša okna že štiri dni zamrznjena do vrha in nič ne vidim ven. Kakor v Sibiriji je. Po radio nam pripovedujejo koliko stopinj mraza je in se posmehujejo, ter šale zbijajo na račun zime. Ampak mi pa kurimo ž premogom, oljem in vsemi sredstvi in letos bomo več požgali, kakor pa smo vse tri zadnje zime skupaj. Vsakih par dni nov sneg zapade in če bo šlo tako naprej bo letos zima do sv. Jakoba, če še ne dalj. Moja soseda pravi: pa si pomagaj če si moreš. Saj bi si, pa si res ne morem.
Pri vznožju šolskih stopnic hr-vatske šole sv. Marije na Broadway so našli v nezavesti znanega Matija Svetlečiča, ki je bival na 710 Vista Lane, to je ozka ulica med Broadwayem in kanalom ravno na robu brega in teče od Ruby Streeta tja južno proti bolnišnici. Mrliška komisija je dognala, da se je pokojnik pri padcu tako udaril na lobanjo, da je to povzročilo smrt. Umrli je umrl v bolnišnici sv. Jožefa kmalu za tem, ko je bil jmepeljan tja.
Prijatelj, ki mi je zadnjič povedal, da Tony Jurkas kandidira za župana, mi je sinoči povedal, da se je malo prenagnil in tako tudi Tony in zdaj popravlja to vest tako le: Tony Jurkas se je premislil in je peticijo za župana umaknil, prijavil pa je svojo kandidaturo za komisarja. Eh, kakor že naj bo, samo da je nekaj. Torej Jurkas je kandidat za komisarja.
Joliet, 111. — Naši društveni tajniki in tajnice pogostoma potožijo, da med članstvom ni več tistega zanimanja za seje in za društva, kakor je to bilo nekoč.
Pa je res tako, nekam topi smo postali vsi skupaj. Tudi jaz se moram obtožiti tega greha. Sem član dveh društev, pa ne na eno ne na drugo sejo ne grem. To ni prav. Zato sem na starega leta dan med drugimi sklepi nare dil tudi ta sklep, da bom šel vča-si na društveno sejo. Tako sem se udeležil zadnje seje. Pred tridesetimi leti in več se spominjam, ko sem prišel v dvorano, da včasih niti sedeža nisem mogel dobiti. Seje so se pričele kmalu po eni uri popoldne, pa so včasih trajale do sedmih zvečer. Člani so bili korajžni in sd radi govorili in mlatili slamo, da se je kar vžigala. Potem smo pa govorili o sejah kar cel mesec im se postavljali, kako smo drug drugega zafrkavali na seji, kako smo jim dali pod nos, itd. Well angeljni nismo bili, ampak življenje pa je bilo na naših sejah.
Na zadnji seji sem prišel pa v prazno dvorano. Tajnik je sede za mizo, pa par drugih je bilo eden se je bolj žalostno držal kakor drugi. Komaj se je nas nabralo toliko, da se je sejo odprlo, ki pa je bila kmalu zaključena. Potem sem stopil z mojim znancem malo k Duši, kjer sva našla še par drugih. Tam smo postali bolj zgovorni, ker pri Duši se dobijo zdravila, ki pomagajo k zgovornosti. Med potjo pa me je znanec pregovoril, da sem šel z njim še v gostilno na Hickory. Tam sva našla za baro še par drugih. Okrog miz sem pa videl so sedele tudi žene, kar me znanec spravi v družbo k eni mizi in sva sedla tam. Kmalu smo bili v veselem razgovoru o tem in onem. Govorili smo o sejah in iskali razloge, zakaj niso več tako številno obiskovane, kakor nekdaj. Nazadnje smo ugotovili, da smo se naveličali vsega. Ena izmed žen pa je ugotovila, da smo se postarali vsi, pa se nam več ne ljubi, kakor nekoč. Menda vsakega razloga je malo, pa smo taki.
Potem so ženske začele tožiti, da so tudi naši slovenski listi postali nekam suhoparni. Včasih so bili bolj živi. Zdaj pa še ene zanimive povesti ni v njih, je dejala ena. Tretja je pa dejala, jaz najrajši berem Našo Micko pa Toneta z našega hriba. Te dva včasi še povesta kako špasno. drugi so pa preučeni, pa premo-dri. Druga je začela tožiti, da ni več tako poljudnih domačih povesti, kakor nekoč. Omenjala je vesele zanimive povesti v Mohorjevih knjigah pred leti. Bilo jih je veselje brati. Danes' so povesti suhe. Dobri pisatelji so menda pomrli, ali jim je vojska pokvarila veselje in tek do pisateljevanja. Vse se je soremeni-lo.
Moj znanec je posegel vmes z Mergentheim, Nemčija. — Ko vprašanjem: Ja, kaj bi pa ve lju- sem v maju 1950 pobegnil iz Tihe ženice najrajši brale?	j tovine, sem upal, da bom na
Pa so sledili odgovori. Ena je drugi strani železne zavese po rekla paz berem rada lepe roma- dolgih leti nasilja in strahu ven-ne. Druga, jaz pa kake napete dar enkrat svobodno zadihal, povesti. Eden izmed moških pa Razočaranje ni bilo ravno ne-je omenil, da rad bere detektiv- znatno, ko sem po nekaj dneh ske povesti in da teh zdaj ni več. pripora z malo skupino begun-
Pogovarjanje je bilo kar zani- cev, ki so se kakor jaz po uspe-mivo, saj človek v takih pogo- lem begu prijavili italijanskim
Moja soseda Micka, ki je prijazna in rada govori, mi je že marsikaj povedala, dokler so bile besede poceni. Dandanes pa je bolj redkobesedna. Zadnjič sem ji iz mesta telefoniral, naj mi poda neke informacije o pre-uredbi kanalizacije in vodovoda po našem hribu, ki so ga lani preuredili. Pojasnila mi je na kratko, kar sem prosil, da sem mogel stvar razjasniti uradniku na sodniji. Predno je pa zaprla telefon sem se pošalil: Kako Micka, da zadnje čase tako malo govoriš? Tedaj se je pa oglasila: “Kaj mrha ne veš, da so telefon poštajgrali? Zdaj niso besede več poceni, kakor so bile. Zdaj moram štediti tudi z besedami!” Ja, ja, vse se je podražilo in pravijo, da se še bo, kljub temu da gospod Truman in sama ta prava zima zamrzujeta zadnje čase vse, kar moreta, a vse skupaj dosti ne izda.
Pa še drugič kaj.
Tone s hriba.
oblastem, potoval v spremstvu oboroženih agentov italijanske varnostne sthraže preko polovice italijanskega škornja v koncentracijsko taborišče “Le Fra-schette.”
Kakih 80 km južno od Rima, med pustim skalnatim gričevjem, daleč proč od prometnih cest leži omenjeno taborišče. Na zidu so v oddaljenosti 50 m stolpi, v katerih stražijo policisti s strojnimi puškami pripornike. Nihče od internirancev se ne sme približati zidu na 5m. Izhoda za internirance ni. Vrata barak se z nastopom mraka zapro in ostanejo zaprta do pol osmih zjutraj. V eni sobi spi do 80 oseb. Higijenske razmere so slabe, prav tako tudi hrana. V taborišču se nahaja kakih 800 internirancev in kakih 400 stražarjev. Stalno prihajajo v taborišče novi nesrečniki, največ Jugoslovani.
V avgustu mi je uspelo zapustiti taborišče s transportom, ki je odhajal v Nemčijo. Bilo nas je 35, skoraj sami Slovenci. Spremljalo nas je 15 oboroženih agentov. Vagoni so bili zaklenjeni, stražarji nam niso dovolili vzeti s seboj niti vode. Na avstrijski meji sta transport prevzela dva uradnika, ki sta nas spremljala do prve nemške obmejne postaje, kjer sta nas predala nemškemu obmejnemu referentu za begunce. V pol ure so bile rešene vse formalnosti. Dobili smo vozne karte, hrano za dva dni in odpustnico. Vsi Nemci, s katerimi smo prišli v dotik so bili skrajno prijazni in vljudni. V vsem so radi dali pojasnila. Jaz sem potoval k svojemu delodajalcu — kmetu v južnoza-hodni Nemčiji. Ta me je ljubeznivo sprejel in kraljevsko pogostil. Dobivam isto plačo kot domačini, čeprav kmetskega dela nisem bil vajen. Kmet plačuje za me tudi zavarovalnino proti nezgodam in bolezni. Ko sem se prijavil, sem dobil osebno izkaznico in sem po zakonu enakopraven nemškim državljanom.
Iz navedenega si čitatelj lahko ustvari sliko razmer, v katerih žive mnogi begunci v Italiji in Nemčiji. Begunec, ki išče političnega zatočišča v Italiji, pride iz velikega koncentracijskega taborišča — Jugoslavije v malo, — Fraschette. Italijani so hitro pozabili, da so tudi oni v veliki meri pripomogli, da je v naši domovini zavladal komunizem, ki sili svobodoljubne -ljudi, da za-puste svoj dom in družino. Na drugi strani pa Nemčija, kjer je vojna vihra zapustila toliko sledov, vlaga vse sile, da olajša življenje 10 milijonom beguncev, ki danes tu prebivajo.
Jamšek Franc.
WjSf
“Demokracija” v Italiji-razumevanje v Nemčiji
Tirolska v snežnem objemu
V naslednjem sporočamo bralcem našega lista, kaj nam pišejo rojaki s Tirolskega o zadnji snežni katastrofi. Prvi piše takole: ’	,
“Tu imamo hudo zimo, kakor že dolgo ne. V začetku meseca (januarja) je tu snežilo 30 ur nepretrgoma ter nam naneslo tega nepridiprava za poldrag meter, po dolinah okrog nas do dveh in treh metrov. Dobro, da sem v ravnini, ker so vse doline z.amedene od skladov snega in plazov, še danes so ljudje brez prave komunikacije. Čakati bodo morali, da jih šele pomladansko ali celo šele poletno sonce reši ledenega oklepa. Take katastrofe ni doživela Tirolska že 40 let!”
Drugi, ki živi od prvega pisca okrog 200 milj proč, pa sporoča naslednje:
“Takoj po Novem letu je padlo pri nas in po vsej Tirolski in večini Koroške silno veliko snega. Pri nas 1.70 m. Vsak promet ustavljen. Vlaki niso vozili dva dni. Večerni vlak iz Beljaka v Lienc (vzh. Tirolska) je moral prenočiti na odprtem polju pri Greifenburgu. Namesto ob pol 10. zv. je prišel v Lienc drugi dan ob 8. zjutraj. Glavna
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Križ božji, če sem že kdaj videla take sitnobe, kot so pri nas. Naš je bil pa že tak nekaj časa,; da ga ni bilo za prenašat. Siten je bil kot breja mačka, pa nataknjen kot Angleži na Malaji. (Saj ne vem, če so, ampak naš jim tako pravi in on že ve, ki cajtenge druka). V kuhinji je neprestano sedel in s prsti bobnal po mizi. Kakor da bi šel rad kam marjašat, pa si ne upa prav postaviti besede, da bi ga pustila ven. Jaz pa tudi nisem taka, da bi silila vanj in vlekla iz: njega, kaj da mu ni prav. Bo že sam povedal, če bo hotel, če pa ne, naj pa zase obdrži, saj je že zadosti star. Tako sem si mislila in drezala v lonce na peči.
Ugibala sem, če sem se kaj pregrešila in da on zdaj rivec kuha. Vest mi ni očitala nič. Z jedjo se tudi nisem pregrešila, ker če bi bila količkaj katera pripaljena, bi on že z dvorišča vpil, da smodimo in potem bi bilo po mizi tako prestavljanja krožnikov, da bi ne bilo nikomer podobno.
Trikrat sem že zinila, da bi ga kar naravnost in brez ovinkov vprašala, naj se izkašlja in pove, kaj da mu je ali kaj da mu ni. Če ni zanj, bom pa kar šla, kaj; pa misli, da je, gnida. Nobena reč mene tako ne ongavi, kot če se kdo drži, pa ne reče nič. Tako se še špetirati ne morem. Če1 si pa dva drug drugemu nekaj povesta, so vsaj besede.
Morda ga pa tisto gnjavi, ki dobim toliko pošte od vseh strani in vsi me tako lepo hvalijo, kako da radi prebirajo mojo kolono, ki da jo tako nazarensko lepo komandiram, da ga lepšega
cesta ni bila vozna deset dni. Le ozka gaz je bila po nji za pešce. S plugom niso mogli nič opraviti. Vse so morali z lopatami prekidati. Potem je pa nastopilo južno vreme. Sedaj pa strašni plazovi, ki so zasipali ljudi, živino, rušili hiše in stavbe in razirali gozdove. Kaj takega tudi stari ljudje ne pomnijo. Naj hujše na Koroškem je bilo pri Sveti Krvi (Heiligen-blut): 7 hiš odnešenih, nekaj gozdov je izginilo, 16 ljudi mrtvih, kot dosedaj znano, odrezani od sveta. Poskusili so jim z letalom prinesti živež, a se prvič ni posrečilo. Na vsem Tirolskem je doslej 50 ljudi mrtvih; v Bad Gasteinu 14, v Švici pa čez 200.”
-—Paradižniki so doma v latinski južni Ameriki.
ANGLEŠKO-" SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KORIANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.

branja ni pod soncem. Mrs. Mary Majer mi je oni dan celo iz države Massachusetts pisala, ko je brala o kurjih čevcah. Pravi, da pri njih rastejo in sicer se pokaže najprej radič, za katerega so seme importirali prav s Primorskega, za njim pa zacingljajo kurja čevca. Radič jedo, kurja čevca pa stran pomečejo. Tako strašno hvali Mrs. Majer mojo kolono, da bi se gotovo* prevzela, če ne bi bila tako krotka in ponižna. Morda je naš prav zastran tega nevošljiv in zdaj tuhta, kako bi poračunal z menoj. In res je bilo prav to, kakor vam bom povedala. Ampak prej moram še povedati, da me je oni dan naš tako zdražil, da bi bila gunevetu gotovo pisker v glavo zarinila, če bi se mi ga ne zdelo škoda, namreč piskra, ne njega.
Čakajte, bom povedala, kako je prišlo do tega. Ongav Lojze je iz Kanade pisal ter povedal, da bo nabral okrog hiše fazanovega perja, čim sneg skopni, da bom vsaj videla kakšen je, če mi ga naš ne zna skomandirati. Saj veste, kako je naš lani lovil fazana in ga je dotični fazan, ne more biti drugače, tekel zatožit “evo” tje v Kanado, kjer se je sprijaznil z Lojzetom, da ga je povabil na večerjo. Fazan je prinesel pečenko, Lojzetova mama’ so dali pa drugo, kar spada zraven.
Na koncu pisma je pa Lojze še dostavil, da mi pošilja nekaj ro-kopoljubov. Ker jih v Ameriki ne pridelujejo, sem bila zelo radovedna, kakšni da so in sem strašno težko čakala vsak dan pošte, ki mi bo prinesla rokopo-Ijube. Ker en teden ni bilo nič/ sem pa, revca nesrečna, našega prosila, naj bi stopil na pošto vprašat, če je kaj zame iz Kanade, ker v enem tednu bi pa že morali priti tisti rokopoljubi, magari iz daljne Kanade. Tedaj se je pa začel naš režati na vsa' usta, da bi se bil skoro razparal. Tudi če bi meni na ledenih tleli spodrsnilo, da bi se vsedla na trda tla, bi se naš tako ne režal, pa ki vem, da bi se, kakor se mi ie tedaj, ko sem ga pošiljala na pošto. Komaj je mogel med režanjem spraviti iz sebe, da tisto,, kar mi je Lojze poslal iz Kanade ne bo prišlo v kakšni kišti ali V kufru, ampak “rokopoljub” je toliko, kot bi ti kdo rekel serbus, je rekel. Kar zijala sem, ko sem poslušala to učeno razlago ih sram in spot me. je bilo, da sem v veliki zmedi vrgla cel ščep soli v mleko za kavo, nato sem ga pa še močno okisala, namesto vampe.
Ampak dolžna mu pa le nisem ostala in sem mu nadrdrala. da tisto ni nič res, kar on pripoveduje, da mi bo Lojze gotovd poslal rokopoljube, pasozdajnaj-brže nekje zaostali, ko je ravno štrajk na železnicah. In še to sem mu navrgla, da če je kdd serbus, je on serbus, pa ne samo enkrat, ampak trikrat, da bo vedel.
Potem mi je pa on začel metati nazaj in se je tako daleč iz-pozabil, da mi je očital, kako da sem prevzetna in da me je sam napuh, ki dobivam od vseh strani toliko pohvale zastran moje kolone. Pa naj nikdar ne mislim, je rekel, da znam samo jaz pisati, da bo začel glih nalašč tudi on svojo kolono in sicer naj brže že1 v sredo, potem pa do smrti vsako sredo, pa da bom že videla, kaj se pravi kolona, ki da jaz tako ne spravim skupaj, če se na glavo postavim.
Oči bi mu izpraskala zastran takih besed. Vesela sem bila pa vseeno, da se je izkašljal, kajti zdaj sem vedela, zakaj je bil nekaj časa tak, da ni bil za nikamor. Samo tuhtal je, kako bi tudi on postal slaven in se je odločil, da bo začel s kolono. Naj le> ampak take kot je moja, ne bo1 spravil skupaj, če se pretrga^ Prosim, dekliči, pa ne pravit^ tega okrog, ker ne maram, da bi mi spočital, da vse razblebetaih-Kar naj pride s kolono, bomo vi' deli, kakšna bo. Ne verjamem) da bi bila kaj prida.
CIGANKA ZALKA
(NOVELA)
“Namenil sem se, da te dni enkrat obiščem svojega starega prijatelja, župnika v vasi,” je končno spregovoril nadgozdar, da bi pač kaj rekel. “Bi hotel ti z menoj, Herman?”
Herman se je zdramil iz svojih sanjarij. Očetovo vprašanje ga je spomnilo na tisti veseli dan, ki ga je prebil pri dobrem prijatelju.
“Če ne bo kakšnega zadrška, prav rad. Na vsak način pa pridem popoldne pote; ne maram namreč, da bi se sam vračal skozi gozd,”
Nadgozdar je sina hvaležno pogledal, da je tako zaskrbljen zanj. Spet sta nekaj časa hodila naprej; nič ni prekinjalo njunega molka, samo ptički so veselo žvrgoleli, saj so se že v velikem številu zbirali, da odletijo; zima je bila pred vrati.
Zdaj pa se je Herman ustavil, kakor da je neko stvar trdno dognal.
“Oče,” je dejal, “ne morem več molčati. Moram z besedo na dan, oba si morava biti na jasnem. Povej mi, česa naj pričakujem. Se z mojo ljubeznijo strinjaš ali ne?”
Nadgozdar je stegnil roko, jo položil sinu na ramo in dejal:-“Lepo je od tebe, Herman, da hočeš pregnati moro nama obema. In prav si povedal: morava priti na jasno; tega namreč, kakor je zdaj, ne ti ne jaz ne moreva prenašati. Poglej, Herman, želim ti vso srečo, to sam dobro veš. Ker pa to želim bolj ko vse drugo, zato tvoje ljubezni do tega dekleta ne morem odobravati. Nič nočem trditi, da se ti morda motiš in dekle samo hlini krepost in vse drago, kar ti je še na nji všeč; toda pomisli, koliškna družabna razdalja je med vama. Ko se njena lepota ospe, ko vaju pijanost mine — in to pride prav kmalu, kjer ni resnične ljubezni — potem pa ostane samo hčerka ciganov, kakršne pač vse so, ali ne boš tedaj nesrečen in se kesal, da si se prenaglil? Pa je še nekaj! Ali moreš mater ločiti od hčerke! Ako hči postane tvoja žena, ali ne boš dolžan tudi mater k sebi vzeti, ko pa nima nobenega doma? ... Ali si pretehtal vse te reči? Ne morem si misliti, da bi jih bil. Skoraj bi dejal, da so te zapletli in omrežili z nekakšno coprnijo. Če vse to premišljujem, mi je nemogoče, da bi dal svoje privoljenje.”
Umolknil je in resno gledal predse. Herman pa še ni izgubil poguma.
“Dovoli mi, oče,” je mirno odgovoril, “ da malo omajem tvoje razloge, ki ti jih narekuje ljubezen do mene. Najprej se motiš, ko govoriš o ciganki Leni in njeni hčerki. Lena sploh ni ciganka, še toliko manj njena hčerka. Zalka ni cigankd niti po svoji zunanjosti niti po značaju, in se razlikuje od matere kakor dan od noči. Tudi moja ljubezen ni kakšna pijanost, ni samo slama, ki vzpla-
Protect Against VITAM |	DEFICIENCY With
ONeIaIdAY
WlimE VITAMIN CAPSULES
Bach On«-A-Day (brand) Multlpi® VNamln Capsule furnishes the full | bask daily quantity of five vita-i adns whose requirements in human j Mtrltion have been established.
You can't buy better vitamins no natter what you pay for them. Qfse-A-Day (brand) Multlpi« Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on the label.
Make One-A-Day your Buy Word for vitamin«. Get them at your
tUUB lABORATORSfS, INC.
rv
pola in je že ni, prav gotovo ne! Ljubim Zalko zaradi njenega značaja, in ta se bo še zmerom lepše razvijal; zato naju opojnost ne bo minila. Poglej, oče, preden sem Zalki povedal, da jo imam rad in jo hočem vzeti za ženo, sem vso stvar prav resno in temljito razmislil in . . oče, preden sem se sprijaznil z mislijo, da priklenem nase dekle v Zalkinih okoliščinah, mi je ravno tvoj dobri prijatelj župnik razpršil vse pomisleke.”
“Kaj . . kako praviš . župnik?”
“Da, oče, župnik! 'Slikal je Zalko tako lepo, hvalil jo je tako iskreno, da je moj sklep kar naglo dozorel.”
Nadgozdarjevo obličje se je nekoliko zjasnilo, še davno pa ni bil prepričan. Malo je pomolčal, potem pa vprašal: “Ali župnik ve za vajino razmerje?”
“Ne ve, oče; vsaj jaz mu nisem o tem nič pravil, Zalka pa celo ne.”
“Dobro. Vendar pa si ne delaj praznih nad, Herman, same zato, ker se je vrli mož zavzemal za tvoje dekle. Daši o tvojih besedah prav nič ne dvomim, pa zame le nimajo tolikšne veljave, kakor se tebi zdi. Glej, če je župnik Zalko hvalil, je to ciganki Zalki samo v čast, a bi ne bilo pri kakem drugem dekletu nič posebnega. Morda se nam ta hvala zdi samo zato tako lepa, ker je pri dekletu v teh okolnostih ne bi pričakovali. A tudi zdaj še vedno drži. da se ciganki Leni ne bi mogel ogniti.”
12.
Že dolgo vrsto dni. Hermanu ni bilo tako lahko in veselo pri srcu. Ta pogovor z očetom mu je vlival novega upanja. Očeta je poznal prav dobro, zato je takoj uvidel, da je že začel popuščati. Tudi je vedel, da njegov oče ni take vrste človek, ki bi se trdovratno oklepal svojega mnenja, samo zato, ker ga je enkrat izrazil, in ne bi s srcem in voljo rad sprejel nove dokaze, če bi bili dovolj prepričljivi.
Zdaj si je pač treba zavihati rokave in naskočiti tudi ovire. Odločil se je, da pojde k ciganki Leni ter jo kar naravnost vpraša, kaj bo storila, če se on z Zalko oženi. Nadgozdar se je pri župniku napovedal za naslednji dan, zato je hotel Herman to pot napraviti, še preden odide očetu naproti. Zalko srečati si ni želel; prepričan je namreč bil, da tega njegovega koraka nikoli ne bi odobrila. Čeprav matere ni posebno ljubila, se je pa vendarle živo zavedala svojih dolžnosti do nje.
Naslednji dan je Herman prišel k ciganki Leni; težko mu je bilo pri srcu, pa vsaj Zalke ni bilo doma. Skoraj groza ga je bilo vpričo ciganke Lene, in čeprav je prišel semkaj trdno odločen, se je zdaj zmedel in ni vedel, kako bi začel. Saj Zalki-ne matere vendar ne bi rad kako užalil.
“Znano vam je, da imam pošten namen, vzeti Zalko za ženo; veste tsdi, da doslej moj oče tej srčni želji še ni ustregel, dasi je zelo dober do mene. Navzlic temu pa še nisem izgubil upanja, da bo privolil prav v kratkem.”
V obličju ciganke Lene .se je zablisnilo. “Zakaj pa ga ne prisilite, da privoli?” je vprašala prežeče. “Saj ste vendar svoj lastni gospod, dosU stari ste za ženitev in imate svoje dohodke. Kajpada, Zalka je preveč revna in preveč nizka. O, poznam take reči!”
(Dalje prihodnjič.)
----__o--------
—Nassau na Bahamskih otokih je bil oporišče za ladje, ki so vršile blokado Unije v državljanski vojni.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
FEBRUAR	,	AVGUST
17. — st. Clair Grove No. 98 j 19. — Vrtna veselica pevske-WC, prireditev v avditoriju SND ga zbora “Triglav” v Domu za-
na St. Clair Ave.
MAREC
3. — Clairwoods No. 40 SDZ, prireditev v avditoriju SND na St. Clair Ave.
10. — Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, prireditev v avditoriju SND na St. Clair Ave.
18. — ob 2 uri popoldne “Pasijon” v SND na St. Clair Ave.
30.	— Johnny Pecon & Lou Trebar, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
31.	— Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
APRIL
7.	— Društvo sv. Cecilija št.
37	SDZ, proslava ■ 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave.
8.	— Glasbena Matica, koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
13. — St. Paul’s Church Bowlers, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22. — Pomladi koncert pevskega društva “Adria” v AJC, Recher Ave.
27.	— Golden Gophers Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
28.	— Martha Washington št.
38	SDZ, proslava 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave.
MAJ
5.	— Društvo sv. Ana št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
6.	— Koncert-: pevskega zbora Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
6. — Koncert Pevskega zbora Triglav v Sachsenheimu, 7001 Denison Ave. Po koncertu zabada v DZS, 6818 Denison Ave.
12. — Društvo sv. Katarina st. 29 ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
19- — Društvo sv. Cirila in Metoda priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. Igra Pecon-Trebar okrester.
27. — Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi pod vodstvom g. Ivana Zormana v cerkveni dvorani koncert.
JULIJ
29.	— Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane iz 10814 Prince Ave. priredi svoj letni piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
hodnih Slovencev na 6818 nison Ave.
Kako živijo v taboriščih po Italiji
Goldsboro, N. C. — Prijatelj iz Bagnolija mi piše:
“Morda veš, da s prvim februarjem 1951. prevzamejo begunska taborišča v Italiji vladne italijanske uprave. Vsi se tega bojimo. Pod irovsko organizacijo ostane Bagnoli in Pagani.”
Kaplan taborišča pri Salernu poroča:
“S prevzemom italijanske uprave se meni tukaj slabo godi. Za direktorja kampa so povzdignili tvojega in mojega ‘prijatelja’ Mr. Rossija. Danes mi je odbil dovoljenje za vozno karto v Rim. Morda bo poslej naše edino orožje: publikacije.
Vprašaš, kaj je s tistimi našimi starimi slovenskimi koreninami v kampu. Ej, slaba je. Eden odpotuje v US s srbsko pravoslavnim asurancem, drugi nima zakona, tretji se je pretekli teden obesil, ker so ga proglasili za inelegible. Stari Cvijič je osemnajst dni držal gladovno stavko.’’ Moj drugi dopisnik pristavlja: “Potem pa je iz obupa popil strup in tako končal nesrečno življenje.”
“V Bagnoliju imamo vedno več slučajev, proglašenih ‘pending.’ Mnogi pravijo: ‘Pending pomeni, obesi se!’ Največ je pogode-nih Slovencev in Hrvatov. Nekateri ljudje že deset mesecev čakajo na rešitve vloženih pritožb, a odgovora ni. ‘Pending’ slučaj preide navadno v ‘rejected,’ in kaj bo z našimi ljudmi, ko komisija konča svoje delo? Treba bi bilo, da Slovenci in Hrvati V Ameriki skupno intervenirate, naj pride sem nekoliko članov glavne komisije iz Frankfurta in preišče znova slučaje, ker jih je največ odbitih zaradi denuncija-cij.”
Tako pišejo iz Napolija.
Prav tam leži na bolniški irov-ski postelji neka šestnajstetna deklica Ančka z lepimi, kot sinje nebo modrimi očmi. Ko sem bil še tam, sem povprašal zdravnika: “Kaj je deklici Ančki?”
Zdravnik: “Ej, njena pljučka . . . Tri mesece skrbne nege bi potrebovala.
Po šestih mesecih mi piše kaplan taborišč v Južni Italiji:
“Obiskal sem Ančko. Ne iz-gleda slabo. Lica so polna in, rdeča, zdravnik pa pravi, da ima! majhno ranico na pljučih. Sem mnenja, da bi bili deklici zadosti1 trije meseci zdravljenje v severni Italiji, n. pr. v žabnici. Sicer imam malo upanja, da bi jo rešili. “Tako dr. Kovačič.
Deklica mi piše: “Ni skoraj upanja, da bi tako kmalu prišla v Ameriko, ker mi nihče ne pošlje asuranca, jaz pa nikogar nimam, da bi mi pomagal. Tudi ni misliti, da bi tako hitro ozdravela, ker je veliko pomanjkanje hrane. Bližajo se božični prazniki in mi je tako hudo, ker jih veliko gre iz bolnice k svojim, jaz pa ostanem sama. Sv. Miklavž je prinesel darila mojim prijateljicam, meni nič, sem od vseh pozabjena. Iz Salerna me nisd nič prišli obiskat in tudi zdaj ne pridejo in tako sem sama.” Kdorkoli bo bral tele vrste, bo ganjen od sočutja do dobre in uboge deklice, ki nima nikogar v nesreči. Pomozimo ji! Zložimo tistih tri sto dolarjev, potrebnih za sanatorij za tri mesece, kakor pravi dr. Kovačič, ki neumorno dela med begunci v Južni Italiji. Morda se najde kaka plemenita duša, ki jo vzame sama v oskrbo. Vsekakor, kdor bo hotel kaj pripomoči k temu plemenitemu delu, naj mi sporoči, da mu pošljem naslov male Ančke z modrimi očmi, ki tako lepo piše .. . Denar bomo poslali kaplanu dr. Kovačiču.
Pozdravlja vas
Rev. Jože Luskar, Box 224 Goldsboro, N. C.
M. ŠKERBEC:
Velike Lafie v znamenju srpa in kladiva
iHiiiliii?
Drva! — Francoska vojaka prinašata les, ki bo služil za drva na njihovem oporišču v bližinu Wonju. V tem predelu so se vršili hudi boji med komunisti in četami Združenih narodov.
(Nadaljevanje)
K pokol ju, ki so ga izvršili komunisti nad splošno spoštovano Grudnovo družino, so Italijani dodali še od svoje strani. Deloma, ker so bežeči komunisti streljali izza hiš na italijanske vojake, deloma ker so bežeči partizani pred hišami nedolžnih odvrgli odvisno orožje, so Italijani tisto dopoldne postrelili okrog Karlovice še 9 moških, samih nekomunistov, poleg treh komunistov, nedomačinov, ki so padli v bojih. Na Lužarjih pa so isti dan Italijani postrelili 4 najboljše fante v vasi, med tem ko so komunisti ušli v gozdove.
Da bi bilo gorje še večje, so Italijani tiste dni odgnali več kot sto moških v razna italijanska koncentracijska taborišča, zlasti na otok Rab. Tam jih je skoro1 polovico umrla od gladu in uši. Pravi komunisti, kolikor so jih zajeli, so se pa v taboriščih hitro znašli.
Po svojih zvezah so se spravili v kuhinje, skladišča in v pisarne ter tam razmeroma dobro’ živeli. Iz župnije Velike Lašče1 je bil v tem oziru zlasti znan komunist Bavdek iz Dvorske vasi, ki je prišel iz taborišča rejen kot še nikoli prej v življenju. Tisti, ki so kljub silnemu gladu še’-ostali pri življenju, so pripovedovali, da bi moglo dosti naših ljudi ostati pri življenju, če bi: komunisti, ki so se spravili k magazinom. in kuhinjam, vsaj malo držali tisto enakost za vse, o ka-! teri tako radi govore, seveda le’ |-dotlje, dokler ne pridejo do obla-
! sti.
i
! Ti dogodki dovolj jasno pri-jčajo, kakšno “korist” je imel slo-i venski narod ' od komunistične-iga “vojskovanja” med okupaci-Ijo. Proti slovenskemu narodu Ista divjala oba: Kajn, slovenski j komunist, in Italijan!
Množičen pokolj.
Sredi maja 1944. so odkopali tri množične grobove v gozdu nad kolodvorom v Velikih Laš-jčah, da bi trupla v gozdu poko-j panih žrtev komunizma dostojno ’ pokopali v blagoslovljeni zemlji.
V prvem grobu je ležalo devet
trupel fantov in mož iz Ljubljane in okolice. Tam je ležalo truplo odličnega profesorja Petelina iz Ljubljane in truplo komandanta vaške straže v Dobrepo-ijah Toneta Perneta, visokošol-ca iz Gorič nad Kranjem. Pravzaprav bi moralo biti v tem grobu 12 pobitih, pa so trije na poti’ v smrt ušli komunističnim morilcem. To je Vinko Rak, ki se sedaj nahaja v U. S. kot begunec, Matija Ivanc, pismonoša v Velikih Laščah ter neki fant Jakič iz škocijana pri Turjaku, ki pa sta bila kasneje vrnjena od Angležev iz Koroške med domobranci 1. 1945. in ubita.
Drugi grob je v kraški globe-lici sredi gozda kake 500 m nad kolodvorom v Velikih Laščah. Tam so komunisti pokopali 42 ustreljenih fantov iz župnije Škocijan pri Turjaku, ki so bili člani vaške straže v domači župniji. V istem grobu je bilo pokopano tudi truplo neke žene Grmek iz Golega nad Igom. Ta mati je imela tri sinove pri partizanih. Ko pa je videla, kaj komunistični partizani počno, jih je skušala zvabiti proč od njih. Skrbni materi se je res posrečilo spraviti najmlajšega od komunistov k vaški straži. Za to pa so ubogo, verno mater komunisti odvedli, umorili in jo pokopali v tem grobu skupaj z drugimi žrtvami.
V tretjem grobu, nekaj metrov stran od drugega, je ležalo osem trupel umorjenih. To je bil pokopan dr. Ludvik Kožuh, zdravnik v Velikih Laščah, Lojse Zalokar, sodni predstojnik v Velikih Laščah, oba brata Rožanca,, doma iz Loža, o katerih smo že pisali, eden je bil uradnik v Laščah, drugi pa študent. Nadalje so bili tu pokopani Lojze.Ber-glež, sodni izterjevalec v Velikih Laščah in še trije drugi možje.
Kdaj so bili ti ljudje, pomorjeni?
(Dalje prihodnjič)
DELO DOBIJO
WELDERS
light gage steel gas or arc
Izučeni ali če se hočejo učiti. Plača od ure — 53 ur na teden
The J. Clytel Mfg. Co.
3603 E. 82 St.
(Blizu Union)
(31)
MALI OGLASI
Iščejo 2 ali 3 sobe
Mati in hči, obe zaposleni, iščeta 2 ali 3 sobe v slovenski naselbini blizu St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4:30 popoldne HE 1-4622.
Išče se dekleta
med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva.
5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici.
Za intervju pokličite
HE 1-5670
_________________________(X).
TEŽAKI
in delavci za ročne trnke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
..THE CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(31)
SAND BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure.
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya) ________________________(31)
Tool Room Machine Hands
(razen jig borer)
Mora postaviti ter obratovati razne vrste strojev za orodje. Izvršuje precision dela za “tolerances” za načrte ali risbe.
Dobra plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8 zjutraj do 4:30 popoldne. Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 9:30. Ob sobotah od 9 zjutraj do opoldne.
The Oliver Corp.
19300 Euclid Ave.
(30)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
GRELCI in
LOVSKE POTREBŠČINE
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnll
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription,? — Vitamin*
" First Aid Supplies Vnml St. Clair Are. in E. ASv
DELO DOBIJO
Za čistilnico oblek
Sprejme se ženska prijetne zunanjosti in lepega nastopa za delo v čistilnici oblek, samo za delni čas (part time work), ki je zmožna tudi šivanja. Za na-daljna pojasnila pokličite po 10. uri dopoldne SW 1-4655.
(Feb. 12, 13, 15).
Tool Makers A
Izkušeni na vseh vrst orodjih za načrte ali risbe, kot jigs, fixtures, gauges, rezilno orodje in navadne dies.
Morajo znati operirati vseh vrst stroje v tool room, čekirati svoje lastno delo z vseh vrst merami, morajo imeti vse znanje o tovarniški matematiki. Samo take z zgornjim znanjem sd sprejme.
Dobra plača od ure. Employment urad odprt dnevno od 8 zjutraj do 4:30 popoldne. Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 9:30. Ob sobotah od 9 zjutraj do opoldne.
The Oliver Corp.
19300 Euclid Ave.
(30)
Casket fadory help
CABINET MAKER WOOD FINISHER TRIMMER TRAINNEES Stalno delo od 7:15 zjutraj do 4:15 popoldne; 42 ur in pol. 5 dni na teden. Plača od ure.
F. H. Hill Co.
2274 St. Clair Ave.
(31)
AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE
TURRET LATHE
CARBIDE GRINDERS
ROUGH GRINDERS
Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(31)

Charles Dickens:
H
Velika pričakovanja
_______________________________________________________j
Mr. Trabb se je spremenil. Po- , varni razdalji. Nato mu je ve-zabil je ne maslo pod odejo,' lel prinesti številko pet in števil-vstal in si obrisal prste ob na- ko osem. “Pazi se, da mi ne po-mizni prt in zaklical:	“Bog se'skušaš- s svojimi burkami,” mu
nas usmili!”	j je še dejal, “ali pa se boš kesal
“Oditi moram k varhu v Lon-:vse svoje življenje, falot!” donu,” srn dejal, kar tako po-j Mr. Trabb se je sklonil nad tegnil nekaj funtov iz žepa in številko šitri in mi jo spoštljivo jih pogledal. “Potrebujem pa|in zaupno priporočil kot lahno primerne obleke. Plačal jo bomlpoietno blago, kakor ga radi no-v gotovini,” sem še dostavil, kerjsij0 plemiči in ljudje od stanu, bi se sicer mož utegnil samo de- zato da si bo on štel v čast, če lati, da mi jo napravi.	ga j-,0 nosil odličen someščan,
“Dragi gospod,” je rekel Mr. (ako mu dovolim, da me tako Trabb, se spoštljivo poklonil, kliče). “Ali boš že prinesel šte-razprl roke in si dovolil, da se vilko pet in osem ali ne, posto-mi dotakne komolcev, “nikar pač!” je dejal Mr. Trabb fantu, me ne žalite s takimi malenko- “Ali pa naj te vržem na cesto strni! Mi dovolite, da vam ča- in si prinesem blago sam?” stitam? Hočete biti tako ljube-! S pomočjo in izkušnjo Mr. znivi in stopiti z menoj v proda-; Trabba sem izbral blago za eno jalno?”	j	obleko, potem pa me je spet
Vajenec Mr. Trabba je bil peljal v sprejemnico, da mi jo najpredrznejši paglavec daleč pomeri, čeprav je že imel mo-naokoli. Ko sem prišel prej v, je mere in bil dotlej z njimi kar trgovino, je pomtal in si osladil zadovoljen, se je vendar opravi-delo s tem, da je pometel sme-! čil: “V novem položaju mere ne ti vame. še je pometal, ko sva bodo dobre, gospod — vse prej stopila z Mr. Trabbom v trgo-! ko dobro.” Tako me je torej vino, in z metlo zadeval ob vse Mr. Trabb meril in ocenjal v mogoče vogale in ovire, da s govorilnici, kakor da sem potem pokaže (vsaj jaz sem ga ta-jsestvo, on pa najskrbnejši upra-ko razumel), da je kos vsakemu vitelj; dal si je toliko opraviti
kovaču, živemu ali mrtvemu. ‘Nahaj že ropotati,” je dejal
da se mi je že sam njegov trud zdel vreden več ko vsa obleka.
Mr. Trabb s kar najstrožjim gla-! Nazadnje pa je le opravil in som, “ali pa ti bom eno prima-j obljubil, da pošlje obleko v če-zal! Izvolite sesti, gospod. Po- trtek večer k Pumblechooku glejte tole blago,” je snel s po-! ko je že držal kljuko pri vratih, lice zvitek sukna, ga gibko za-;3e Pa dejal: “Vem, gospod, vihtel na prodajalno mizo in mu1 da londonski gospodje navadno podložil roko, da pokaže nje-^ne dajej° delat obleke komu zu-gov blesk. “Jako fino blago, naj mesta; če pa se boste kot Za vaš namen bo kakor nalašč, someščan tudi mene kdaj spom-ker je zares ekstra super. Ogle-'n^b bom štel v veliko čast. date pa si lahko še kaj drugega.1 Z Bogom, gospod, zelo sem vam števila štiri, poba!” (To je ve-'hvaležen. — Vrata!”
Ijalo fantu; strašno strogo je bu-j To zadnjo besedo je zaluča! Ijil vanj, ker je že slutil nevar- fantu in zmedla ga je tako, da nost, da me nepridiprav oplazi se niti ganiti ni mogel. Skoraj z vitkom ali kako drugače po-' sesedal pa se je, ko mi je nje-
kaže svojo prijaznost.)
Mr. Trabb ni odtegnil očesa od njega, dokler ni bila številka štiri na mizi, fant pa spet .v
gov gospodar lastnoročno in pokloni odprl vrata. Prvič sem ob tej priliki jasno spoznal strašno moč denarja, ko je tako brezsrčno spustila svojo pest na grbo ubogega vajenca Mr. Trabba.
Po tem znamenitem dogodku sem šel h klobučarju, k čevljarju, nogavičarju, in se počutil precej tako kakor pes matere Hubbrard, čigar oprema je terjala postrežno tolikih obrtnikov. Stopil sem tudi do urada poštnih voz ter si vzel sedež za ob sedmih v soboto zjutraj. Ni bilo povsod treba razlagati, da sem dobil čedno premoženje; kjer sem pa le kaj podobnega zinil, je trgovec pri priči'nehal gledati skozi okno na Zgornjo cesto in vso pozornost posvetil samo meni. Ko sem tako nakupil in naročil vse potrebno, sem se obrnil proti hiši Pumble-chooka; že od daleč sem ga zagledal na pragu.
Zelo nestrpno me je pričakoval. Zgodaj zjutraj je bil s ki je vdan v voljo Stvarnika zatis- kočijo po opravkih, se oglasil nil svoje mile oči 12. februarja j tudi v kovačnici in izvedel ve-195°-	1 liko novic. Pripravil mi je ma-
Daši je poteklo že eno leto, od- ]jco y Sprejemnici nad svojim kar počivaš v hladnem grobu, pa ...	.	v .	.
še vedno žalujemo za Tabo. Pro- Prodajalcem pa je zarezal, naj simo Boga, da kadar se tudi mi lo- mu gre “izpod nog”, ko je šla cimo iz zemeljskega življenja, da moja posvečena oseba mimo. se snidemo pri Njem.	J
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Blatoik
grada moj največji ponos.”
Prosil gem ga, naj ne pozabi, da na to reč ne smemo nikoli namigovati.
“Moj dragi mladi prijatelj,” je dejal, “če mi dpvolite, da vas tako kličem—”
Zamrmral sem, da “se razume” in Mr. Pumblechcok me je spet prijel za obe roki in si ju pritisnil na telovnik, kar naj bi značilo na srce, a je bilo precej niže. “Dragi moj mladi prijatelj, zanesite se name, da bom v vaši odsotnosti storil vse, kar bo-v moji moči ter to dejstvo stalno držal Jožefu pred oči. — Jožef!” je dejal Mr. Pumble-chook, kakor da ga sočutno roti. “Jožef!! Jožef!!” Nato je zmajal z glavo in si potrkal na čelo, češ da Jožef ni vedno pri pravi.
“Toda moj dragi mladi prijatelj, gotovo ste lačni, gotovo ste utrujeni. Usedite se, prosim. Tukaj je piščanec naravnost od Merjasca, tukaj jezik naravnost od Merjasca, tukaj še nekaj drugih dobrih reči naravnost od Merjasca, ki jih ne boste prezirali, upam. Ali me je res doletela tolikšna sreča,” je spet skočil pokonci, komaj da se je usedel, “da vidim pred seboj ‘ njega, ki sem ga tolikokrat zabaval v dneh njegovega srečnega detinstva? In ali smem — ali smem?”
Ta “ali smem” je pomenil, mi li sme stisniti roko. Privolil sem, goreče mi je potresel roko in se spet usedel.
“Tukaj je vino,” je rekel Mr. Pumblechook. “Pijva! Zahvaliva se veliki sreči in jo prosiva, naj bi vedno tako pravično izbirala svoje ljubljence kakor to not. Pa vendar ne morem gle dati z lastnimi očmi človeka, je rekel Mr. Pumblechook in spet vstal, “in celo trkati z njimi — ne da bi izrazil — ali smem—?”
Dejal sem mu, da sme, spet mi je stiskal roke, izpil svoj kozarec na dušek in ga poveznil. Jaz sem storil isto; pa če bi bil sebe poveznil, preden sem začel piti, bi mi vino ne moglo iti bolj v glavo.
Mr. Pumblechook mi je naložil na krožnik kuretnine in naj-
boljše kose jezika; zase tako je sanjalo, kolikšna čast vas ča-rekoč sploh ni skrbel. “O, pi- ka, ko ste bili še negodni. Kje ščanci!” je nagovaril kuretnino bi mogli pričakovati, da boste na krožniku, “kako malo se vam nekoč krepčali pod mojo skrom-
A.
RAZPRODAJA SE PRIČNE 15. FEBRUARJA
Na ženskih jesenskih oblekah 20% popusta.
Otroške oblekce po 75c, kot tudi mnogo ostankov blaga razne dolžine, zelo pripravno za poslati svojcem v stari kraj.
Malo pomazane flanelaste nočne srajce in pažame za ženske in otroke z lepim popustom.
Naša nova zaloga ženskih spomladanskih oblek je dospela. Lepa izbira v pisanih, kockastih in navadnih barvah, kakor tudi nova zaloga bombažastega blaga v lepih pisanih barvah.
MARSICH & RIKŠ
6108 St. Clair Avenue
HE 1-3910
no streho nekoga — Kar recite, da je slabost, če se vam tako hoče,” je rekel Mr. Pumblechook in spet vstal,“ toda ali smem? Ali smem?”
Ker sem se naveličal ponavljati, da sme, je to tudi takoj storil sam od sebe. Kako le je mogel skakati tako pogosto naokoli, ne da bi se ranil z nožem, ne vem.
“In vaša sestra,” je dejal, potem ko je nekaj časa krepko jedel, “ki je imela čast, da vas je vzredila z lastnimi žulji! Žalostno je že samo pomisliti, da ne more do dna razumeti časti, kf jo je doletela. Ali smem—” Videl sem, da hoče spet k meni, in sem ga prekinil.
“Pila bova na njeno zdravje,” sem rekel.
5	Berite in naročite se na
[	KOPRIVE	[
=	“Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov”
s Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno = 5	Urejuje Ivan Jontez
g	Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50
|	KOPRIVE	1
s 1107 E. 74 St.	•	Cleveland 3, Ohio 5
= ~ fiiimiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniimiiiEiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii?
j
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2736
Uničevalca raka pri delu. — Dr. Benton R. Lutz (na levi) in njegov pomočnik dr. George P. Fulton z bostonske univerze opazujeta pod drobnogledom rast živega raka. Znanstvenika sta odkrila, da je možno uničiti raka, ee se prepreči dotok krvi k okuženemu delu telesa.

Roman o ljudeh, ki jih leja po svobodi
-jSREZ
s6nca^j
■ .v t
Ivan jontez
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire,
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
■V....... .-B238	16305 W.c,..
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
Naroča se pri; ali
TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
-AM) THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Že leto dni si nad zvezdami, duša Tvoja pa se pri Bogu veseli.
Prosi v Nebesih Jezusa in patrona sv. Jožefa, da kadar nam umreti bo, da vsi pridemo v nebo.
Še vedno žalujoči:
ANNA BLATNIK, soproga DOLORES, BETTY, hčeri VENCEL BLATNIK, oče BRAT in SESTRE.
Cleveland, O., 12. feb. 1951.
“Dragi moj prijatelj,” je rekel Mr. Pumblechook in me prijel za obe roki, ko sva bila pri malici sama. “Kako zelo se veselim vaše sreče! Pa ste jo tudi zaslužili, trdo zaslužili!” Vsaj v tej točki je res zadel, in meni se je njegovo govorjenje zdelo kar pametno.
“Če pomislim,” je dejal Mr. Pumblechook, ko me je nekaj časa občudoval in sopihal, “če pomislim, da sem prav jaz bil skromno orodje, ki vas je pripeljalo tako visoko, je vaša n:a-
Blato je tudi sovražnik. — Letalci naših zračnih sil na Daljnem vzhodu imajo v blatu prav tako hudega sovražnika kot pešci. Slika nam kaže pristajanje C-46 transportnega letala na razmehčanih blatnih tleh.