UDC UDK 911.2:551.4(497.12-13) =863 PRISPEVEK K POZNAVANJU PRITOCNEGA DELA PLANINSKEGA POLJA IN POSTOJNSKIH VRAT1 France Š u š t e r š i č * Uvod Težišče razprave je na obravnavi stan ja Postojnskih vra t v času pre- sušitve v geološki preteklosti te r na posledicah tega dogajanja za sedanje kraške razmere. Dobljeni rezultati raziskave se na videz močno razlikujejo od opažanj, ki jih podaja dosedanja literatura. Vendar pa m oram o priznati, da novejša dela ne le opuščajo »klasična« Melikova (1951) stališča (Gams, 1965), temveč tudi nakazujejo možnost razlag, ki so sorodne v razpravi navedenim ugotovitvam (Habič, 1973, Habe, 1976). Poročilo ni zaključno delo, temveč je šele prvi korak k nekoliko drugačnim razlagam morfogenetskega: razvoja Planinskega polja in Postojnskih v ra t te r sm ernica nadaljnjim raziskavam. Pri preiskovanju izvirnih zatrepov ob jugovzhodnem kotu Postojnskega polja sem prišel do ugotovitve, da je treba izostriti doslej uporabljeno term i­ nologijo. Kraške pojave, ki ustrezajo zatrepom , definiranim v Slovenski kraški term inilogiji (Gams & al., 1973), im enujem mali zatrepi. Podobnim, tudi ge­ netsko sorodnim, vendar pa količinsko neprim erno večjim m asnim deficitom, pripisujem ime velezatrep. Mali zatrepi dosežejo največ nekaj desetin mili­ jonov m 3, m edtem ko gredo prostornine velezatrepov v več m ilijard m 3. Planinskemu velezatrepu so podobni še nekateri drugi, npr.: am fiteater nad izviri Kroparice, Mala in Velika Belica ob Kolpi in še nekateri, ki vsi te rja jo posebno obravnavo. Geomorfologija Postojnskih vrat Planinski zatrepi so rezultat razvoja Planinskega polja in njegovega dotoč­ nega podzemlja. Oba kraška fenomena sta vezana na osušitev površinske Pivke v Postojnskih vratih te r njeno nadaljnje obnašanje. Zato je nujno vsaj 1 Poročilo je izvleček iz raziskovalne naloge »Speleologi j a«, Inštitu ta za raziskovanje krasa SAZU, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Celotno poročilo je v arhivu IZRK SAZU v Postojni in na sedežu Raziskovalne skupnosti Slovenije. * Dipl. geolog, Inštitu t za raziskovanje krasa, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, T itov trg 2, 66230 Postojna, Yu. približno ugotoviti, kakšno je bilo geomorfološko stanje na tem ozemlju v času presušitve in nastanka prvih sklenjenih vodnih jam . Preden pa preidemo k sami geomorfologiji, si na kratko oglejmo geološke razm ere v okolici Planine. Podatki so povzeti po Gospodariču (1965, 1976). Kamnine, ki grade okolico izvirov Unice in njihovo zaledje, so pretežno spodnjekredni apnenci z dolomitnimi in roženčevimi vložki. Generalni vpad je proti zahodu, opažamo pa tudi lokalne odklone proti severozahodu in jugo­ zahodu. Postojnske vode pritekajo iz geološko višje ležečih zgornjekrednih apnencev, ki jih od spodnje krede loči precejšen vložek apnenčevih in dolo­ m itskih breč te r neskladovitega apnenca. Ta pas se vleče nekako od Škrbca proti severozahodu in ga prečka Pivški rokav Planinske jam e. Cerkniške vode dotekajo skozi kam nine spodnje krede, ki se litološko bistveno ne ločijo od kam nin v okolici izvirov. Severno in severovzhodno od izvirov Unice poteka predjam ski nariv, ob katerem sta bili Planinska gora, pa tudi Rakovška luska, narinjeni na apnence. Obe sta zgrajeni iz norijskoretijsk ih dolomitov, ki se rezko ločijo od pod­ lage. Narivna ploskev je lepo razgaljena v kamnolom u Planina in rahlo vpada proti severu. Iz koordinat kartirane m eje med dolomitom in apnencem (Gospodarič, 1964), lahko izračunam o narivnici ploskev bikvadratnega trenda. Grafično je podana na sliki 1, njena enačba pa se glasi: z = 0,286 259 + 0,078 242 x + 0,142 399 y — 0,000 128 — 0,029 608 xy — — 0,000 049 v2. ' (1) Da bi dosegli stabilnejšo računsko shemo, je uporabljena sledeča transfor­ macija: x = x’ — 5035,00 km in y = y’ — 5470,00 km. Pri tem sta x in y merjeni Gauss-Kriigerjevi koordinatni vrednosti posamezne m erske točke. Kot je že nakazano, so enote kilometri. Izračunana narivnica se lepo prilega kartiranem u kontaktu vzhodno od črte Mačkovec — cerkev na Planinski gori. N asprotno pa je dobljena slika na ozemlju zahodno od tod popolnoma različna od dejanskega stanja. Na osnovi teh razlik, ki nakazujejo vertikalni prem ik, lahko potegnemo hipotetični prelom, ki seka obravnavano ozemlje od Podgore ob Planinskem polju proti jugu prav do Postojne. Čeprav ga neposredno kartiran je še ni zaznalo, vsi posredni znaki kažejo na njegov obstoj. Podobno lahko predvidevamo prelom tudi v smeri Studeno — Golobičevec, severovzhodno od Magdalenske suhe doline. Oba prelom a sta označena na sliki 1 s posebnim znakom. Tektonske črte, ki jih odraža relief, so izrazito dinarske. Poleg vzdolžnih (strižnih) prelomov, zasledimo tudi prečne in diagonalne. Približno enako sliko dajejo tudi diagram i razpok, ki jih je izdelal Gospodarič (1965) za več točk obravnavanega ozemlja. Relief Postojnskih vrat, kot ključne točke v sistem u kraške Ljubljanice, so poskušali tolm ačiti že razni avtorji. Po eni strani skrajnem u m nenju A. Melika (1960), ki vidi v njem jasne sledove erozijske, torej predkraške faze v razvoju Ljubljaničinega porečja, se upira Gams (1965), ki govori o izključno korozijskih oblikah. Seveda pa so m orale nastati na osnovi predhodnega, ero­ zijsko znižanega površja. Gospodarič in Habič (1966) sta se posvetila predvsem študiju ponornega dela Pivške kotline in sta se le delno ukvarjala z reliefom tega prevala. Široka vrzel med Planinsko goro in Javornikom , ki jo v grobem enačimo s Postojnskim i vrati, nim a ravnega dna. Ob severnem in južnem podnožju se vlečeta pasova znižanega sveta, od katerih je južnejši, globlji, dobil ime Postojnska vrata v ožjem smislu besede, severnega pa se nekako oprijem a ime Strm iško podolje. Loči ju zakrasel greben, ki se vleče v dinarski smeri in doseže višine okrog 750 m v Koleševskem griču tik nad Mačkovcem. Upra­ vičeno mu pripisujem o ime Planinska stopnja. Nižje ozemlje (590 m — 620 m), ki z juga, zahoda in vzhoda objem a Planinsko stopnjo, ima značaj nekoliko vegaste, vendar še dovolj uravnane ploskve, iz katere se dvigajo posamezni kopasti vrhovi, ki so med seboj le rahlo povezani. Skoraj bi lahko govorili o osamelcih. Njihovi vrhovi so že močno preoblikovano površje višje stopnje. Bolj kom pakten je s trn jen greben, ki se nad zatrepi izvirov Unice vleče od Mačkovca proti vzhodu. Dosega višine do 690 m in nim a posebnega imena. Z njim je na pol zraščen še 690 m visok Počivalnik. Proti jugovzhodu je ta greben prerezan z nekaj prevali, onstran katerih se razcepi v nize vzpetin, ki vzdolžno obrobljajo Rakov Škocjan. V višini Postojnske stopnje, posejane z osam ljenim i griči, je Melik (o. c.) videl tr i suhe doline. Prva, im enujm o jo po Ravbarkom andi Ravbarska, po­ teka od Postojne proti Ravbarkom andi — po njej tečejo vse glavne prom et­ nice — in im a zelo izrazit južni bok. Severnega boka pa skoraj ni, saj se med posameznimi osamljenimi griči pravokotno nanjo prik ljučita dve podobni »suhi dolini«, ki vodita proti severozahodu. Njuno erozijsko poreklo je več kot dvomljivo, visita pa proti Magdalenski suhi dolini (Gospodarič in Habič, o.e.). Druga suha dolina v Postojnskih vratih naj bi bila takšna globel med Jelenčkom in S tarim vrhom na eni, te r Travnim vrhom in Koleševskim gričem na drugi strani. Po Mačkovcu je že dobila ime Mačkovska suha dolina. Značaj ozke doline ima le okrog 500 m dolg odsek, zarezan med Koleševski grič in S tari vrh, sicer pa se proti vzhodu na široko odpira v uravnavo med Jelenčkom in Počivalnikom. Po Meliku (o.c.) naj bi bila skupaj z Ravbarsko nekdanja struga Pivke oz. Unice, preden je ta zakrasela. Gams (o.c.) pa ji odreka možnost take razlage, ker meni, da so eventualni morfološki ostanki bivšega korita Pivke korozijsko zabrisani do nespoznavnosti. T retja suha dolina, im enujm o jo Škrbcova, poteka od Ravbarkom ande naravnost proti vzhodu. Izkoristili sta jo železnica in avtocesta. Tudi ta ima značaj korita le na južnem robu, severni pa je pretrgan med Počivalnikom in Jelenčkom, k jer se uravnani svet nadalju je do Mačkovske suhe doline, pa spet med Počivalnikom in Cerovcem, od koder seže uravnava preko Unške koleševke in obvisi nad Malni. Škrbcova suha dolina se nekako v Unški talih razširi in izteče v nižji svet Rakovega Škocjana. Melik je menil, da bi bila Škrbcova suha dolina lahko delo Raka, ki naj bi tod tekel iz Škocjana proti Ravbarkomandi, k jer bi se zlil s Pivko. Njegovo povirje bi m oralo biti v višinah terase 650 m do 680 m, ki jo je ugotovil Habič (1973). V endar pa se slednji ne pridružuje popolnoma Melikovemu mnenju. Sicer priznava suho dolino v smeri Ravbarkom anda — Mačkovec, vendar riše tudi bifurkacijo, katere drugi k rak bi se nadaljeval po Škrbcovi suhi dolini proti vzhodu. Iz Rakovega Škocjana pa gre suha dolina preko p retrž ja med Cerovco in Topolami. Vsekakor bi se Pivka in Rak zlivala nekje v območju sedanjega Planinskega polja. Ker — sicer znani — fluvialni sedimenti na kraškem površju Postojnskih vrat (Gospodaric, 1965) še niso dovolj proučeni, na njihovi osnovi žal še ne m oremo ovrednotiti gornjih hipotez. Predvsem gre tu za poreklo Škrbcove suhe doline, ki je prevelika, da bi jo lahko zanem arili kot slučajno tvorbo. Ugotoviti moram o, da je Melik (o.c.) svoje zaključke potegnil iz starejših topografskih kart, ki kažejo Mačkovsko suho dolino sorazm erno globljo in širšo, kot Skrbcovo. Iz novejših kart v m erilu 1:5 000 lahko ugotovimo, da je prvotno (pred gradnjo prom etnic) dno Ravbarske suhe doline segalo do kote okrog 605 m, Škrbcove 603 m, m edtem ko je prvotni preval p ri Mačkovcu ležal kar 616 m visoko. Višinska razlika zadnjih dveh je opazna, vendar pre­ m ajhna, da bi ne mogla biti samo posledica zakrasevanja. Zato sem poeno­ stavil relief v okolici po m etodi »ploskve navideznih vodotokov«, ki sem jih vlekel po dnu grap v reliefu (Monkhouse in Wilkinson, 1974). Iz tako dobljene slike 1 je razvidno, da je Škrbcova suha dolina široko nadaljevanje Ravbarske, Mačkovska pa le kom aj opazen presledek v barieri Lohače — Koleševski grič — greben nad Malni. Tako m oram o predvideti tok Pivke z mnogo večjo verjetnostjo proti vzhodu, kot proti severu. Prej smo že omenili uravnano ploskev z osamelci, ki se razprostira vzhod­ no od Travnega vrha proti Rakovemu Škocjanu in je vanjo vložena Škrbcova suha dolina. Lahko si zamislimo, da je to zakrasela terasa Pivke, ko je ta zadnjič tekla po površju. K er ne vemo, do kakšne stopnje je bila izravnana, predvidevamo ravnino, ki predstavlja linearni trend tedanjega površja. Če bi bilo zniževanje reliefa povsem enakomerno, bi imeli danes vzporedno ploskev, ki bi bila za iznos denudacije nižja od prvotne. Zakrasevanje seveda ni enakom erno po vsej ploskvi, smiselna pa je predpostavka, da je današnji linearni trend vzporeden prvotnem u. Trend sedanjega reliefa lahko izra­ čunamo. Preden se lotimo samega računa, m oram o prečistiti še vzorec. Vzorče- vanje naj bo po kvadratni mreži. Upoštevali bomo vse točke, ki se nahajajo znotraj ozemlja, ki bi se v prim eru, da bi bilo nekraško, odm akalo skozi Škrbcovo suho dolino. Glede na današnji relief, nas ta kriterij privede v de­ presijo Rakovega Škocjana, ki ga ob presušitvi Pivke verjetno še ni bilo. Zato si zamislimo, da predstavlja preval Pri konju (kjer železnica nad Uncem prečka avtocesto), m esto nekdanjega dotoka Pivke v p rostor sedanjega Ra- kovškega polja. Meja proti globeli Rakovega Škocjana je torej potegnjena shematično, pač pa je potrebno določiti še južno mejo. Tu se vzorčno ozemlje naslanja na Javornik in bi vztrajanje pri k rite riju navidezne terenske razvod­ nice vodilo do absurda. Zato izračunamo poprečno višino črte med Ravbar- komando in prevalom Pri konju, potem pa plastnico z isto vrednostjo (640 m) upoštevam o kot enako obteženo južno mejo. Iz obravnavanega ozemlja izlo­ čimo še vsa pobočja, nagnjena za 15° ali več, tako, da izločimo še osamelce, ki so bili taki že v času uravnavanja. Na osnovi tako izbranih podatkov izračunamo po metodi najm anjših kvadratov ravnino linearnega trenda: z = 50,13874 + 0,01043 x — 0,01882 y. (2) Tudi tu so m erske enote kilometri, vendar koordinatne vrednosti niso transform irane. Iz enačbe (2) takoj izračunamo sm er vpada (azimut 119°) in sam vpad (1° 15’) te ravnine. Rezultat se lepo ujem a s prej dobljeno sliko, ki predvideva odtok proti vzhodu. Taka in terpretacija pa seveda zahteva odgovor, zakaj ni vlekel vodotoka nase znižani svet sedanjega Planinskega polja med Dolnjo Planino, Starim gradom in Kačjo vasjo. Odgovor je enostaven — te globeli tedaj sploh še ni bilo. Nastala je nam reč šele potem, ko je Pivka že zakrasela, ali bolje njen nastanek je sprožilo zakrasevanje Pivke. Geološko nam reč ni razlogov, zakaj bi ločevali S tari grad od masiva Planinske gore. Grade jih identični norijsko-retijski dolomiti, im ata pa tudi identično strukturo . Zato lahko ekstrapoliram o severovzhodna in južna po­ bočja Planinske gore preko Starega gradu in dobimo pregrado, ki se vleče pri­ bližno vzporedno z vpadnico prej izračunane ravnine. Tak položaj je prikazan na sliki 2 a in b. Tu je označen tudi izračunani narivni kontakt dolom ita na apneni avtohton. Lahko torej zaključimo, da površinski vodotok v zadnji predkraški fazi ni sledil sm erem sedanjih vodnih jam . Zato ni verjetno, da bi Postojnska vrata zakrasela postopno, z retrogradnim prestavljanjem ponorov, temveč so osušela naenkrat. To se je zgodilo v času, ko je pregrada S tari grad — Planinska gora že toliko zakrasela, da je prem i podzemski odtok nudil Pivki manj upora kot površinski z vijugo proti Rakovemu Škocjanu. S tega stališča m oramo m otriti tudi vse nadaljn je razglabljanje o tam kajšnjem kraškem zaledju. STARI GRAD PRI KONJU 576m ^ * r~" / / RAVBARKOMANDA $g^605m --- 590 Ikm J510 Sl. 1 — Relief Postojnskih vrat, prikazan po metodi »ploskve navideznih vodotokov« Speleologija zaledja izvirov Unice in Planinski velezatrep Danes aktivni rovi podzemske Pivke in Unice so v neposrednem zaledju izvirov že precej preiskani. Lahko potegnemo tudi nekatere splošne zaključke o načinu zgradbe podzemskega spleta. Žal pa je druga značilnost našega znanja, da višjih etaž skorajda ne poznamo. Zato na osnovi redkih sledov le stežka sklepamo, kako je razvita etažnost sistema. Možne etaže so verjetno vezane na razvoj Planinskega polja, oziroma na njegove terase. Najvišji, kolikor toliko uravnani nivo v njegovi okolici je območje med Gradišami in Kališami, južno od Logatca. Habič (1973) je to imenoval Gradiško teraso. Njena višina je 610 m do 650 m, kar bi m orda koga navedlo na zvezo s Postojnskim i vrati. Vendar pa bi m orali p ri razlagi upošte­ vati tudi neotektoniko. S tem se odpirajo nove in nadaljn je možne kombi­ nacije. Zato v tem okviru gradiško teraso izpustimo. Zelo izrazita je terasa v višinah 490 m do 530 m (Unška terasa). Že Habič (o.c.) je ugotovil, da predstavlja nekdanje skupno dno Planinskega in Rakov- škega polja, ki je v nadaljnjem razvoju zaostalo. Razen na Rakovškem polju zasledimo to uravnavo — čeprav precej deform irano — še v okolici Kačje vasi, na vzpetini, imenovani N art med Planinsko jam o in Malni, ob severnem in severovzhodnem obrobju Starega gradu, zahodno in severno od Ivanjega Sela, južno od Laz in odtod vzdolž vsega roba Planinskega polja do Lanskega vrha. V isti višini je tudi preval pri Grčarevskem vrhu. V času, ko se je dno Planinskega polja ustalilo v tej višini, je bil vele­ zatrep med Planinsko goro in S tarim gradom v grobih potezah že izdelan. Poskusimo sedaj ugotoviti, kakšne so bile osnovne poteze jam skega sistema, ki je sprožil njegov nastanek. Prvo vprašanje posvetimo geološkim razm eram v tem prostoru. Če izra­ čunam o presečnico severovzhodnega pobočja Planinske gore s trendom nariva, se pokaže, da leži na kritičnem obm očju Unškega loga globoko pod sedanjim dnom polja (glej tudi sliko 1!). Zato m oram o izključiti možnost, da bi Pivka prodrla pod dolomitno pregrado. Ostane še možnost, da je upora­ bila kot vodilno struk tu ro razpoke v dolomitni masi. Ker so v dolom itu strižne razpoke zmilonitizirane in zato neprevodne, pridejo v poštev edino natezne. Te im ajo na obravnavanem ozemlju večinoma azim ut okrog 12° in so posle­ dica prem ikov ob idrijskem prelomu. Predpostavimo sedaj, da so prvotni rovi vstopali na Planinsko polje nekje na obm očju spodnjega dela sedanjega velezatrepa ter da so bili med prebojem skozi dolomitno pregrado v grobem prem i. Predvideti jih m oramo nekako v višinah 550 m. Tako definirano cono postavimo v p rostor Planinskega velezatrepa in lahko ugotovimo dvoje. Voda je prehajala iz avtohtona v dolo­ m itni pokrov na črti med vzpetino zahodno od Laškarjevega kota in vrhom N arta. Druga ugotovitev je, da je sedanje kraško površje v tem predelu sko­ ra jd a vzporedno ploskvi nariva in od nje kom ajda odm aknjeno. Edini večji odklon je lijakasta zajeda z nožiščem v višini okrog 500 m, okrog 150 m južneje od Mrzlega dola. To je verjetno najstarejši ohranjeni zatrep ob Planin­ skem polju. ANINA" X IStari g rad AKTIVNI ZATREP C- - -» ACTIVE POCKET VALLE * V 8 W ! WX OESOFTME PLANINSKA \ JAMA CAVE O O H 8 u a f§ £ DOLINE 5 ? M ce JRAVNAV» 465m - *«0m LEVELS 4SSm - LtOrr, ' m3 VAL LEV UN̂ KA TERASA tjn4ka terrace ;u n e c RAVBARC GRČAR: »F C .orv»nji uro*£ ICKAV - outer l.MT OF TH UßKA TERRACE