242. številka. Ljubljana, soboto 23. oktobra. VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, isvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za. celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za čotit leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom ia eelo leto 13 gold., za eetrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, sa mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljabljano sa detrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne
Efv.it- vrate 6 kr., će oo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. de se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali vedkrat tiska, irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 polog gledišča v „zvezdiu. OntavnUtvo, na katero naj ae blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne redi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Gospodarstvena kriza
pri nas v Avstriji vedno večje premembe postaje. Dualizein nema nobene sreče niti v denarnem gospodarstva, kajti deficit raBte onkraj in tak raj Litave in, kar je najhujše, nij nobenega npanja, da bi v prihodnjih le-t '.i izginil. Iz poročila finančnega ministra, katerega glavne številke smo v zadnjem lista (.menili, vidi ne, da manjka za državno gospodarstvo leta 1876 nič menj, nego 25 milijonov goldinarjev; polovico bode finančni minister še stlačil skupaj, a drago polovico bode treba na posodbo vzeti. Dolgove delamo. A kaj bode potem leta 1877? Če pojde tako naprej, — in drugače ne more, ker minister je sam dokazal, kako od leta do leta rastejo potrebe države, kako so vedno večji stroški — potem bode razbod leta 1877 večji, nogo redni dohod. To tudi finančni minister vidi in pravi: za sedaj še, a za naprej ne bomo smeli več dolgov delati. Zato pa je treba, da gledamo, kje drŽava več denarja dobi. In kako drugače, nego — pri davkih.
Iz regularnega gruntuega davka npa država več dobiti, razen tega hoče finančni minister nekaj novih davkov pri štempljih, pristojbini itd. uvesti. Ali dosti ne more, ker nij kje, zato bode postal, če ne bode posebne izpremembe, deficit kroničen, dolg vedno večji in kaj potem?
Dosedaj uže je osiromašenje tako napredovalo, da so se zemljiščni direktni davki plačevali iz kapitala, ne iz dohodkov. Če pojde torej tudi tukaj tako naprej, enkrat posestniki ne bodo mogli iz kapitala davkov plačevati, ker kapitala več ne bode, kaj potem?
Davek ki ga trgovina, obrtnija in industrija plačuje; gotovo ne bode večji in lažje
Mtttelfc.
Kupa brinjevca.
(Itvirna povest, spisal LiburiiiB) I.
Učenjaki trde, da je ta svet večni semenj, na katerem prodajemo svoje misli in kupnjeniu tuje, tožimo svoje ubostvo in gledamo drugo, poskušamo in se trudimo, v društvih in zvezah pospešiti svoj in občni blagor: to je dobro kupčevati v onej sve-tovnej kupčiji, kateri se pravi: lov po sreči.
Tudj učitelj Glavač, suh kot trska in upogneu možiček, z velikanskimi očali, bolje na koncu uotia, mislil je tako, sedeč z gorečo dolgo pipo v ustih, po večerji pred svojim stanovanjem, kajti preverjen je bil, da tudi nj zadnji, kar se tiče mišljenja. Čemu pa je študiral štiri dolge nemške klase
plačljiv, ker pri nas in po velicih mestih na D anaji zadnje dni še posebno, strašno tožijo kako trgovina in obrtnija propada in se obubožanje tudi v tej stroki državljanske družbe vedno bolj agnjezduje.
Od kod je to prišlo? Kavno sedaj izbrani dunajske trgovinske komore poslanec Skene na to odgovarja: „vladajoča stranka je, da bi pridobila nekoliko mo-mentannih političnih koristij za sebe, zanemarila materijalne koristi države".
To je: pri nas v Cifilajtan ji se nij na drugo resno mislilo, nego na to, kako bi nemškemu narodnemu elementu prevaga nad slovanskim zagotovljena bila, v Translejta-niji je bila to jedina skrb Magjarom. Ravno tako je naravna posledica, da je mnogo slovansko moči moralo v to potrositi, da se navali na naše naodno bitje odvrača odbija.
Izpoznanje pak se nže blešči in pride sigurno. Na Dunaji je 18. okt. poslanec dr. Hoffer svojim volilcem račun dajal. Pri tej priliki je izrekel v imenu dunajskih volilne v dosedanji centralist dr. K u b e u i k , ki je tudi industrijalec : „Jaz se ne bojim niti II oh en war t a, ki ga vedno za strah na steno malajo, ako ta IIohenwart le gospodarstveno nujo odpravi." — Torej, sila bode naše nasprotnike moliti učila in potem bodo odgospodarili za vselej. Do tje, in potem še precej časa, to se ve, da bomo tudi mi trpeti imeli.
Jugoslovansko bojišče.
Iz H e lg rad a imajo češki „Narodni listi" sledeče telegrafično poročilo od 19. okt.: Torki napadajo vsako noč srbske granice. V noči od sobote na nedeljo so zažgali na treh krajih srbske stražnice. Minister za vojno Nikolić je denes v skupščini zahteval
šest neprijetnih let, čemu je razbijal potem uže bosopet po zaprašenih orgijah svojega ranjcega očeta, tudi cestnega učitelja, in čemu ubija uže trideset let z besedo in palico nevkretnim vaškim but cam zlate nauke življenja.
Da še bolje dokažemo Glavačevo ino-droslovje in duhovitost, povemo naravnost, da je oni večer pri pipi tobaka narisal v mislih lepo, prav lepo podobo svoje prihodnje sreče in sreče še nekoga druzega, kar je pa vse eno, vsaj je bil oni meso od njegovega mesa, kakor je bral čestokrat v svetem pismu, in to ne leže nikedar. To pa je bilo tako : Pred tridesetimi leti, gotovo lep čas, je jelo Glavaču, tedajnemu novemu učitelju, kakor vsem mladim ljudem po glavi rojiti, da bi se žeuil, in sicer ne slabo. Imel bi potem zvesto družico v življenji, vsakdanjo domačo podporo,  domačo pevko  pri sveti
potrebno denarno naklado za vzdržavanje vojske na meji. V Aleksincu so Turki napali srbske straže.
Še hujši pak risa položaj nek telegram v nD. Ztg.u, ki pravi: „Od Novega pazara sem so Turki srbsko mejo pri Raški prestopili, dve srbski vasi zažgali, umorili mnogo Srbov in naropali dosta živine. Srbska narodna vojska in artile-rija iz RaŠke je za begunce potegnila se. Bil se je boj s srbsko vojsko in s Turki, pri katerem je tudi artilerija sodelovala. Ta boj traje še zdaj (20. okt.) in se razteza na južnej meji do Jankove klisure. Pojatrajšnjem maršira brigada Kragu-jevačka na mejo. Pri Aleksincu je še mir ohranjen, vendar vlada i tam veliko razdražen je, kakor tudi tu v Belgradu." — Če je situvacija taka, potem ne moremo misliti si, kako bi se Srbija mogla boju ogniti. To se ve, da po zimi je hudo začeti.
Iz Mostara se telegrafu-a dunajskemu pTagbl," 20. okt.: „Tisoče tovorne živine, ki je bila iz Hercegovine in Bosne sem poslana, crka v Mostam in okolo Mostara, ker nema kaj jesti. Vsled teh nagomiljenih crknenih živalij dobivajo tudi vojaki, ki poleg tega še pomanjkanje trpe, mrzlico in vsak deseti umira." — Evropa naj gleda, da iz strašnega juga ne pride kuga črez mejo!
Bosenski vstaši so poslali 17. oktobra po srbskem radikalnem poslancu, popu Krupezevieu v Belgradu, knezu Milanu sledeči brzojav: „Samo tako čestitamo ženitbo i srečno življenje knezu Milana i za ločnici Nataliji, ako precej krene navdušeno Srbijo v pomoč borečim se in grenko trpečim bratom na Turškem. Pod Kozaro in Motajico Boseuski vstaši."
maši, in še marsikaj domačega bi imel, kar prej nij in le nij.
Glavač vedno bistra glava in ne napačen človek, če smemo verjeti lastnej njegove j sodbi, dobil je v resnici urno zakonsko polovico v lepi Marjetici. Tako se je dozdevalo vsaj njemu, hči nekdanje njegove gospodinje v boli Ljubljani, s katero se je uže tedaj sem ter tja zaljubljeno pogledoval, lu stara ljubezen ue zarujovi, devetkrat pozabljena, se devetkrat ponovi, pravi star in menda resničen pregovor. Tako sta bila lepa Marjetica in umen, nadepolen Glavač, novo postavljen Cešnjevski učitelj, mož in žena, ue da bi dejal, napačne in brez mnoge zavesti. A trideset let, lep čas, spremenil je mnogo, (mej drugim mladega Glavača v sivega, suhega očauca, in lepo, prilju-beznjivo Marjetico v zadirno, čmerikavo starko, pravo Ksantipo, pravi križ božji ubo-
It Kostajnice, 19. okt [Iz v. dop.] Ker imam ravno denel priliko, poročati vam hočem nekoliko o boji, katerega sem se doiedaj udeležil. — Najprvo hočem omeniti boj pri Bojni: 8. t. m. prešli smo na večer mejo in te utaborili v nečem gozdu na turškej zemlji, bilo nas }e Čret 300. Oboroženih nas je bilo 120 >č starimi puškami na kajiRel in z bodalom, 120 mož imelo je zopet slabejše puške, in zopet nekaj mof. imeli so stare puške na kremen. Razume se, da je s takimi peškami v boji z regularno močnejšo vojsko, katera je z zadankami oborožena, malo vspeba do-seči mogoče. Poleg pa 60 mož nij imelo druzega orožja, kot revolverje, samokrese in bandžare. Municije je dobil vsak mož samo 15 patronov. Iz tega se razvidi, da smo bili mi jako slabo oboroženi, ali pravična stvar, za katero smo v boji, dajala nam je up, da vsaj dosežemo strategično nekoliko. 9. t. m. odšlo je bilo 120 mož re-kognoscirat. Ko smo s proti vzhodu ob menim obrazom za pravoslavnim popom molili in vsegamogočnega prosili za blagoslov, odšli smo globokeje v Turško. (Ta del Tur-ške se imenuje „Krajina" in je obljuden z najkrutejširoi Turki, kateri govorijo samo srbski, ker so poturčeni.) Komaj smo poldrugo uro šli po omenjenem potu, uže nam naznanijo prednje straže navzočnost Turkov. Teren, na katerem smo tadaj bili, je bil nevisok, ali širok in dolg, na jednej Btrani z gostim grmovjem obraščen grič. Od začetka mislili smo, da nij več kot 40 Turkov. Sklenili smo, jih prijeti, in začeli smo na-nje strejlati in kmalu bili smo gospodarji vsega griča, ter smo zapalili na griču napravljeno turško „karaulo." Kmalu potem pridrlo je od vseh stranij mnogo Tur-činov, mej njimi tudi dosta konjikov, ter so čakali trenotka, da planijo na nas. Ko smo zagledali veliko množico Turkov, začeli smo se pomikati, streljajo vedno, proti avstrij-skej meji, branivši vsak grm in vsako najmanjše zakritje. Tnrki oboroženi bili so sč zadankami in streljali neprenehoma. Prišli so od 40 do 60 korakov blizu, in takrat je palo Turkov največ. Pokanje in streljanje je bilo strašno in krik po celej planjavi. Tnrški ondotni prebivalci začeli so od vseh stranij na nas mrgoleti in streljati. Zemljo je krilo precej ranjenih in mrtvih, ali mi smo  se vedno še v redu  pomikali nazaj.
gemu učitelju. In ko bi bilo to vse, kar se je predrugačilo v tej dobi, bilo bi še mnogo skrbij in mnogo mislij odstranjenih. Da, lepo, prav lepo bi bilo to.
A kar je pa je, tudi Glavač se je prepričal tega, kajti uže v prvem letu svojega tedaj veselega zakona, dobil je nekov prime ček v družini v mali Irenici, lepi hčerki sicer, a on kaj tacega nij mislil nikedar. Bilo mu je to nepričakovano, menil je, da bi mu zadostovala jedina Ženka, pravi au-gelj njegove mladosti. Irenica pa je rastla v božjem strahu v Životu v letih in modrosti in postala polagoma Irena in Ira pri sose-d ih, ki nijso umeli gospodskoga, lepega imena in mislili vedno, da je vzeta ona iz pratike. A gospod Glavač je izštadiral to ime iz učenega nemškega kalcndra. In tega je bil vesel, zelo vesel. Ravno včeraj je minulo dolgih trideset let učiteljevega ženitovanja in baš denes pri kosilu je on z neizmerno
Boj, kateri je pričel r.jntraj ob 10. uri, trajal je do po p "In dne do 6. ure. Ob 5. ari Rtoprv so nam iz tabora prišli na pomoč in so branili, da nijsmo bili razkropljeni popolnem. Po 6. uri dospeli smo pak na avstrijsko mejo.
Mej bojem namreč na turškej z*mlj', so naši avstrijski ulanci muogo vstašev razorožili. Njih poveljnik je pozneje rekel, da nij vedel za mejo, — a izgovor je dober, ako tudi resničen nij. V tem boju imeli smo mi precejšnjo izgubo, in sicer je 20 mrtvih, 30 do 35 ranjenih in 4—5 ujetih. Dvema ujetima so Turki takoj posekali glave. Po izjavi samih Turkov palo je Turkov 113 in 150 bilo je teško ranjenih. Po turških vir.h zvedeli smo, da je bilo v tem boju 2000 mož. Mej temi 180 mož regularne vojske, 80 turških konjikov, drugi so bili baši-bozuki in rediefi, prvi so prostovoljci, drugi so udje črne vojske. Ker smo 8 ur zadržavali tako silovito moč, more se nam ta bitka šteti le v zmago, žali bog da nijamo strategično nič dosegli. Po bitki so Turki v Krajini vse kuće i drugo zapalili, ter živino odpeljali, vsa Krajina je sedaj opustošena. Za vstaše je Krajina jako neugodna, ker je planotna in od najkrutejŠih Turkov naseljena. Drugi dan, 10. t. m., smo se utaborili na avstrijske j meji, ter smo nameravali kmalu zopet obiskati Turčine, a avstrijska vlada nam je to zaprečila. Vtorek 12. t. m. na večer pridejo namreč v naš tabor avstrijski vojaci, vzemo nam orožje i vso vojno pripravo, ter odženo 30 vstašev v Petrinjo. Tako tedaj avstrijska vlada pomaga Turkom, ne vemo sicer, kaj misli s tem doseči.
Vstaši pa sedaj po 30—40 mož skupaj Tnrčine nadlegujejo. 14. t. m. bila je mala bitka pri Kuljanih poleg Kostajnice; palo je 9 Turkov i 2 vstaša. V kratkem se bo-demo zopet sprijeli s Turki, ter vam potem vse natanko poročam. Končno Še to, da sem bil za četrt ure ujet od konjikov, a sem prav lehko ušel. T.
Politični razgled.
MotraanJ* deiele,
V I-lnbljanl 22. oktobra. Og <>tski dosedanji minister notranjih zadev, Tisza, je imenovan od cesarja tudi za predsednika ogerskega ministerstva, ter ima torej vodja nekdanje opozicije vse va-jele v roci.
Žalostjo opazil, da se cvetje njegove Irene uže osiplje, da jej gladka mdečaličica upadajo, da jej tisti goreč, zapeljiv ogenj v očesih ugasnje, prijazen posmeh na ust-nicah izginja. In še nekaj je opazil, kar je on n ekdaj jako spošteval pri dekletih, to pa nij, da hi se pripovedovalo na glas, in posnel in preštudiral v svojej modroj glavi, da bi bil čas, in sicer zadnji čas, ko bi se oglasil kdo, in postavim tako Ireno za Ženo vzel, kot je on nekdaj svojo Marjetico. Da, lepo, prav lepo in potrebno bi bilo to.
Tako je premišljeval oni večer in ugibal in preudarjal učitelj Glavač, kadeč iz svoje dolgocevne pipe, kakor da bi zajemal iz nje tako važnih in potrebnih svetov v tej najhujši stiski in zadregi vsega njegovega nekratkega Življenja.
V tem trenutku mu posveti nekaj tako svetlega, tako milega v plešastej, kakor mejhena luna debelej glavi,  da stoprv zdaj
Novosadska svhsku „Zastava" zahteva, naj da, ker je škof Strosmajer dat 10000 gld. za pribegte Bošnjake in Herce-govince, tudi srbski patrijarh v Karlovcih> ker ima 100.000 gld. dohodkov. Isto tako naj knez Milan d& in drugi srbski knezi. V i« k nt** dtržaav*.
Rtiakf poslanik tgnatiev je zapustil Carigrad in šel za jeden teden k svojemu carju v Livadijo. Sigurno da je bil poklican, da razloži svoje mnenje o sedanjem meteža v Turčiji.
Pri dvornem obedu je i taliju it.9ki kralj v Milanu napil nemškemu cesarju in na vedno prijateljstvo Italije z Nemčijo. Nemški cesar je dejal, da je ves srečen, to slišati, da je ginjen od lepega sprejema, ter upa, da bodo simpatije obeh uarodov trajno poroštvo evropskega miru.
Ittrrtifrki deželni zbor je kralj od-godil na nedoločen čas. — Prusijanski Nemci so sklepa kraljevega, ministerstva ne odpustiti, jako veseli, kazaje na ultraraontauski program federalističnih patrijotov, da si se adresa bavarske večine modro niti z jedno besedo verskega stališča uiti ne dotika.
Grof it-u i nt je obsojen tadi v tretje j instanci na zapor devetih mesecev. Sedaj mu ostane samo še milosti prositi.
Mej jednim *l€*nsk»»n parobrodom in Lolandsko kanonsko ladijo je prišlo mej Antverpnom in Kopenbaguom do sukoba.
Dopisi.
Wa Dunaja 16. okt. [Izv. dop.] V slav-nostnej dvorani vseučeliščnej je bila 15. t. m. na večer od 6. uri inauguracija ter instalacija rektorja vseučiliščnega za šolsko leto 1875/76. K tej svečanosti zbrali so se: udje akademičnega senata, veliko število profesorjev vseučilišča, osobito medicinske i juridično fakultete, dvorni svetovalec dr. vit. Rokitan-sky, kot predsednik akademije ved, ter mnogobrojno število študentov. Ministra Strcma-jerja letos nij bilo navzočnega, — bil je lani pri ravno tej priložnosti izsikan.
Rektor prošlega šolskega leta, dvorni svetovalec prof. dr. Wahlberg, sprejet gro-vitimi klici in rokopleskanjem je prvi nastopil na estrado, ter govoril o napredku bečke univerze v prošlem letu. Izjavil je v svojem govoru, da je ona v mnogem oziru napredovala, da nobeno vseučilišče ne dosega dunajskega, kar se tiče frenkvence slušateljev. Ono nij le prvo vseučilišče v državi, timveč eno prvih mej 112 vseučilišči evropskih kulturnih dežel. To svojo izjavo je govornik utrjeval s števili slušateljev i kole-
se mu zjasni, zakaj je gospod Pelin najemnik bistriškega grada tako prijazen ž njim, zakaj mu ponuja pri vsakej priložnosti pipo tabaka, zakaj hodi ob nedeljah vedno v stolico na kor, zakaj stoji po dokončanoj službi božji pred cerkvijo, zažiga cigaro vedno pod okni njegovega stanovanja in se ozira nekako ljubeznjivo, da govorimo odkritosrčno, zakaj pozdravlja preprijaznb njegovo Ireno in gleda skrivaje za njo. Da, to je gotovo, tega se je prepričal, da to velja le njegovej hčeri nikomur drugemu in da so to dobra znamenja, ko bi se postavim zaljubila Irena in Glavač. To bi bilo vredno mnogo prav mnogo.
Utopljen v take sladke misli, jame ra-čaniti učitelj na pol glasno, kaj bi koristilo in pomagalo vse, ako se izpolni njegova nada in se uresniči.
Glavač je graj •! i najemnik, imeniten je, celo gospod grajski  mu rekajo sosedje in
gij ▼ proteklom Šolskem leta i s primerjat vijo bččkega vseučilišča s lipskim, berolin-skim i monakovskim. Učilo je v prošlem leta 130 profesorjev i 80 docentov, kolegije je v obeh tečajih obiskovalo okolo 8 tisoč slušateljev.
V Lipskem, največej nemškej univerzi bilo je v enem tečaju le 1824 slušateljev, v M onako vem 1145, dva manj kot v Pragi. Promoviranih je bilo lansko leto 268 doktorjev. Število slušateljev medicinske fakultete je manje od onega druzih let, isto tako ono bogoslovcev, število juristov i filozofov pak je naraslo.
Ko je govoril o medicinskih študijah v Beču, povzdigovat je osobito vednostuo važnost občne bolniŠnince rekoč: Enake svobode učiluih sredstev, t m- izobraževalnega materijala z namenom medicinskega motrenja i zdravstvene izobraževalnosti nij niti na celem svetu. (Veliko odboravanje). Govornik citira potem izjavo slavnoznane avtoritete na polji medicinskem, dr. Billrotba. Roko-pleskanja i bravo klicev nij bilo ne konca ne kraja.
Hvalil je še v svojem daljšem govoru marljivost docentov. Ko je omenil poliklinike, menil je neki del dijakov, da mora sikati, a; zavrnjen je bil od drnzega dela s Živahnim odobravanjem. Z velikim zadovoljstvom govoril je dr. Wahlberger o delovanju akadeiničnib društev. Delala bo v prošlem letu mnogovrstno, v duševnem i gmotnem obziru. Ko je omenil društva „akadem. Lesehalle,u nastal jo velikanfk vriŠČ i krik; ndje omenjenega društva so z rokopleskom, ropotanjem z nogami i „bravo" klici pripoznavali zatrjevali istinitost govornikove izjave, drugi so zopet sikali iz vseh mehov. Ko je dr. Wahlberg spominjal se „bralnega društva nemških dijakov", nastal je zopet krik i vrišč, odobravanje i sikanje le hO spremenjenimi vlogami.
Dr. \Vahlborg je dokončal svoj govor naslednje: „Naše vseučilišče ne dobiva le od države, ono tudi daje, duševno i gmotno, i uajboljše kar daje je gojenje i ohranjenje veduostnega duha. (Se zelo odobruje). Govornik citira potem izjavo prejšnjega profesorja dr. J. Ungera o reformi vseučilišča: „Vse uči li š če nema niti cerkvi niti državi, temveč vednosti služiti. (Silovito rokopleskanje ter odobravanje.) Država ga sicer dotira, podpira in varuje, a svoje vednost uc   interese    ima   si avto-
ss mu odkrivajo pred cerkvijo in povsod. Mlad sicer in lep nij, a to je vse neumnost, to izgine. Tudi njegova Marjetica je bila lepa in ljubeznjiva nekdaj, a poglej jo zdaj. Stara je, kljukasta je in še hudobna. Noč in dan ga pika in draži, in greni sladkosti zakonskega življenja. In kaj še? Gospod Pelin je petičen, jako petičen pravijo in trdijo ljudje, in oni ne lažejo. Da celo grad bo baje kupil in postal bodo graščak imeniten, sloveč. Njegova Irena pa šumi tedaj lehko v svileuih krilih, se vozi v kočiji in pogleduje ponosno na svoje sedanje vrstnice. O, ko bi bilo to, to bi bila nebesa, to bi bila sreča ! In on bi potem postil učitelj-stvo in poredne paglavce, pustil orgijanje, biro in poklanjanje čnierueinu župniku, da v grad bi se preselil in živel kakor gospod brez dela lohko in vino, sladko damače vino bi pil in mnogo let bi še včakal.
nomno sama oskrbovati. (Zopet velikansko odobravanje.) I v tem smisla iz-ročujem voditeljstvo vseučilišča svojemu nasledniku v rektoratu gosp. dvornemu svetovalcu prof. dr. Langeru, kojega sprejemam se srčnim akademičuim pozdravom". Sedaj nastopi novi rektor prof. dr. Langer na estrkdo, ter govori o napredka in razvitku anatomije v 17. stoletji s posebnim oziranjem na Blavnega angl oškega anatoma Thomas Willisa. Pri tem govoru je mnogo poslušalcev dijakov zapustilo dvorano. Cela svečanost trajala je blezo poldrugo uro. Da se je pri letošnjej inauguraciji toliko število dijakov zbralo, je menda dr. \Vahlberg sam uzrok, ki je lansko leto ministra Stremajra ukaz neusmiljeno bičal. Tudi letošnji njegov govor je znamenit, ker je obširno razpravljal o po njem kot rektorju zastopanih akademičnih principih i v tem oziru bil jo končui govor njegovega rektorata jako zanimiv, akopram manj tendencijozen, kot njegov nastopni govor lani. Ker je tudi nekaj „buršev" bilo navzočnih, demonstriralo se je koj pričetkoma proti tej nemškej oholosti z drastičnim „butnler ab !"
Domače stvari.
— (Velika knjiga.) Slavnoznane Miklošičeve primerjajoče slovnice slovanskih jezikov, II. del, obsegajoč slovansko ety-mologijo (Woitbildungslebre), je te dni na Dunaji prišel na svitlo. Ves učeni slovanski svet, pa tudi tisti učenjaki onih narodov, ki se se slovanstvom pečajo, je to knjigo, uže pred 25 leti naznanjeno, teško pričakoval. Cena tej knjigi je 10 gld. Ž njimi je dovršena velika Miklošičeva primerjajoča slovanska gramatika. O tej priliki naznanjamo, da se I. in III. del tega neprecenljivega dela na novo tiska. V dunajskih list ili Čitamo, da bode akademija znanosti i v kratkem razglasila interesantcu Miklošičev spis „beitriige zur altslovenischengrammatik." Bog živi še mnogo let našega preučenega in čudovito delavnega rojaka.
— (Nemška temeljitost.) Pod tem naslovom nam piše prijatelj: V „Laib. Tag-blatt" št. 237 od zadnje sobote opisuje neki širokozijali nemški turist grad G al ene k pri Zagorji, ki je bil nekdaj lastnina slavnega našega Valvasorja, ter mej drugim tudi to-le pravi: „Ilier leibte uud lebte der be-rlibmte  Historiograf .loli. ltaptf. Valva-
Na tak način in še mnogo lepše si naslika Glavač svojo iu svoje hčere srečo. Da, v tem trenutku pozabi črez dolgo časa zopet, da nij ravnal napačno, ker se je oženil z Marjetico, ki mu je darovala nadepolno Ireno, ves njegov prihodnji up in nado.
Tuko sloni utopljen Glavač še mnogo časa, da mu pipa pogori in pade na koleni, da mu očala zlezejo še bolj konec nosu, — da zvezde zasvetijo na nebu, se vo da, samo njemu nikomur drugemu, njenem srečnemu očetu.
Skleaivši precaj jutri govoriti resno besedo n svojo zakonsko polovico, pobere učitelj pipo, popravi očala iu odide spat, črez dolgo časa Zuptt jedenkrat zadovoljev in miren in polen mislij, da je ta svet vendar le lep in prijeten.
vDaljo prib.)
Isor, hier sehloss er seine Augen zum cwi-gen Schlafo den 10. Jani 1650." Človek se za glavo prime, ko čita ta piramidalno bedasti stavek, ki obsega toliko neresnic kolikor besedij! S temi besedami kaže „Tag-blattov" feuilletonist, da je prav kolosalni in nesramni ignorant, ki Valvasorja, njegovega življenja in njegovih spisov prav nič no pozna, pa je vendar tako impertinenten, da se predrzne  o  njem  pisati.   Kajti znano je:
1. da se naš historijograf nij imenoval Joh. Bapt.,   ampak  Joh.  W a j kart Valvasor;
2. da je bil naš Valvasor stoprv 28. maja 1641 rojen, in torej nij mogel užo 10. junija 1G50 umreti,  kajti takrat je bil komaj —
0 let star; .'3. da nij na Galeneku umrl, ampak v velikem uboštvu meseca septembra 1693 na Krškem ; 4. da je njegova slavna knjiga o kranjski deželi 1. 1689 prišla na svitlo in da je „Tagblattov" turist velik bedak, če Re čudi, da je njen tisk „noch aus dem 17. Juhrbnndert. Et caetera!" Pač pa jo „Tagblatt" v svojej nemškej temeljitosti govoril najbrže o Valvasorjevem očetu, — pa je mislil, da govori o našem zgodovinarji!
1 u tak list, ki najslavnejših mož naše dežele ne pozna, se predrzne veliko besedo govoriti
0 razmerah naše dežele? Ignorancija in — impertinentnost — to je tista glasovita nemška temeljitost naših protivnikov v ljubljansko-nemŠkih časnikih o naših deželnih razmerah, ljudem svojo sodbo silijo, da si nobene nemajo.
— (V Sežani) in okolici so darovali za pribegle Ilercegovince in Bošnjake: R. MohorČič 5 gl., J. Živic 2 gl., Dr. Ostertag 3 gl., Bogdan pl. Lnkovečki 3 gl., France Rožic 1 gl.,  Peter Kozler 5 gl.,  A. Werli
2 gl., Ostertag 1 gl., Dragotin Pulič 3 gl., Supančič 2 gl., Hidelbrand 1 gl., Karel Pola j 2 gl., Podvinski 1 gl., And. Mislej 1 gl., A. Motta 5 gl., Jož. Dolenec 2 gl., Neimenovani 2 gl., Spongia 1 gl., Karel Konoblj 1 gl., Dobroslava 1 gl.. Rainalt 5 gl., Matej Le-ban 1 gl., Bajec 1 gl., Dolenski 2 gl., Za-biški 1 gl., Škender 2 gl, Zp. 1 gl., Va-lentinčič 2 gl., Janez Vran 1 gl., Vacniogi, pravni Bog nsmili se prognanih otrok. Ka-zelski   Laščan 2 gl., Cvek 1 gl., Tolmiuee
1 gl., M agjar 1 gl., Rak 1 gl., Gregorin 50 kr., Ličen 2 gl., Prostin Kanalski 1 gl., Valentin Stolfa 2 gl., Jakob Obersnev 2 gl., Jožef Renčelj 2 gl., Peter Malalan 1 gl., Anton Bizjak 1 gl., Janez Renčelj 1 gl., Janez Furlani, učitelj 20 kr., Dragotina Gulič 1 gl., Pesoglia 1 gl., Franc Pitauice 2 gl., Berta 2 gl., Jožef Matelec 50 kr., Jožef Pir-jovic 50 kr., And. Dovgau 50 kr., J. Štor-ski 70 kr., Kveder 50 kr., Šuša 1 gl., Anton Majcen 40 kr., Kocjan 2 gl., Engeni Štre-klej 2 gl., Živic 50 kr., Legat 1 gl., Martin Hubu 1 gl., Perhinik 1 gl., Ant. Čeculi 50 kr., Jožef Renčelj 40 kr., Janez Beroje 1 gl., J. Bringas 1 gl., Oskar Polaj 1 gl., Anton Mi-klavec 1 gl., Anton Ukmar 1 gl., Antonija Mozetič 1 gl., Ekstein 1 gl., France Šabec 50 kr., Jožef Uenar 1 gl., Gregor Kumar 50 kr., Anton Karis 50 kr., Uršula Jamuik 20 kr., Jožef Mahnič 1 gl., Janez Pclan
3 gl., Jožef Mozetič 50 kr., Luka Bekar 30 kr., Franc Bercer 1 gl., Jožef Merlak 1 gl. skupaj 113 gl. 70 kr. (Ta svota je bila uže izkazana, denes smo na posebno željo pošiljalčevo tudi posamezne darovatelje imenovali. Ur.)
POftlOIfcO.
Važno za vsacega.
V vsih strokah, posebno pa pri kupovanji priljubljenih originalnih srečk opravičuje so zaupanje v In ni", na drugej strani pa tudi zarad množica prodajanja.
J *i ■•-»■!>ni» srečna in radi natančnosti in reelnosti je Znana firma
Adolf Haas ft Comp. v Hamburgu, katera so uljudno priporoča.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
EGTalesciere ii Barry
2S let uže je aij bolezni, ki bi ju ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze ivnaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, noBpanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšaiijo, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBako medicine, mej njimi spričevalu profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, Kdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelauda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure- grofinje Castlo-■tuart, Markize de Brehan a mnogo dmzih imenitnih osob, le razpošiljava na posebno zaktevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih napadi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri Besalnih in obisinih boleznih, a t. d. pri kp.mnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bo donji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne Bamo pri vratnih in prB-nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (l. S.) Bud. W u r z e r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinebester, Angleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna RevaleBciere j t; ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaiega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoroland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričo val o.
Dr. A n g e 1 s t e i n , tajni Han i t. svetovalec II on t on a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv bo izvrstni. Ferd.Glausberger, e kr. okr. zdravnik. Spričevalo it 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Revalesciere du Burry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beueko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v _B o r 1 i nor K l i n i n o h o W oehensehri f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalcnta Ara bica" (RevaleBciere). Dete ie v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravi i ji popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Elommovo, Dlisseldori, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št 64.210. Marki/o de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
Št 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-ftavljenji, nesppnji in hujšanji.
St 75.877. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji ■hišnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št 75.970. Gosp Ja Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akrdemije dunajske, na hkuro^brezna^tjni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona SigJio 10 letno hramote na rokah in nogah itd.
Revalesciere je 4 krat teČneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V ploh a« tih paiioah po pol funta 1 gold. 50 kr., l funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 tonov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Kevalesciere~Bisco!ten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Uevaiosoiore-ijuoooiatee v prahu ta v ploščicah ca 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold ;0 kr., 18 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., sa 288 taa 20 gold., — za 576 ta« 36 gold - Prodaje: Barr? dn Barrv & Gomp. na Dn« a«)l, Waliaa«ha-»ase it. 8, v LJubljani Ed hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v i-' r h iln i bratje Oberanzmevr, v Ina atrufcu Diechtl & Frank, v Celovel P. Birn-baoher, v Louel Ludvig Mtlller, vMar.bore M. Morič, v Merann J. B. 8 t o c k h a u a >n . v Zagrebu v lok urni o i usmiljenih sester, v Čer novleali pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Teme »vam pri Joa. v. Papu, meBtnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Vsral> dluu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vseh mestih pri dobrih lonn-jih in speserijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih i&kaznioah ali povzetjih. (249)
St. 13988.
(3G4—1)
Razglas.
na
Mestni magistrat v Ljubljani daje znanje, da se letošnji
peti letni sejm
v ponedeljek po sv. Leopoldu, torej 255. novembra prične.
V Ljubljani,  18. oktobra 1875.
Objava.
Podpisani preporučuje visokom kleru
svojo
bogato skladište spavaćih haljina.
svešteničkih odiela, šuba za grad i za put, sve za najniže ciene. (362—2)
M. Neumann,
u Ljubljani u Lnkman-ovej kući, nasproti hotela „pri Slonu".
Dunajska borza 22 oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.; Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 40 Enotni drž. dolg v 3rebru . . 73 „ 90 1860 drž. posojilu ..... 110 „ 75 Akcijo narodne banke . - 998 „ — Kreditne akcije    ....     203   , 50j
London........113   „ no
Napol.........9 ,11
C. k. cekini .......    5   „ 41
Srebrn 04 '.>."»
kr.
Ta list naj se dobro shrani. aVHfl
Algophon
je izvrstni lek za zobni bol vsako vrste. Cena 1 steklenice z nakazanjem o rabi 35 kr.
Aromatični tobakni prah
jo izvrstni, odvodilni lok,  kateri tudi okrepi čutne žile na glavi.   Cena 1  steklenice z nakazanjem o rabi 20 kr.
Angleški prsni sok.
Ta sok jo pOBobno koriston za kasolj, nahod, hripanje, za bolečine v vratu in na prsih. Iiadi prijetnega okusa, užije se lehko in ga pijo tudi otroci prav radi. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 60 kr.
Elizabctna ustna voda
je izvrstni pripomoček za ohranjonje zob in zobnega mesa. — */a malo žličico to ustno vode mej čašo drugo vodo, napravi zobe blisčočo in jako bele, odstrani noprijotni duh iz ust, onovi in omoči zobno meso. Cona 1 steklenico z nakazanjem o rabi 50 kr.
Lasja tinktura
za omočitev lasišca in pospešitev rasti. Poraba jedne steklonice te tinkturo zadostuje popolnem omočiti lasiščo, ovira izpadanjo las in pospešujo rast. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 1 gld.
Otročje mazilo
od dr. Stieger-a rabi so za odprte rano pri otrocih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži še večkrat prisad. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr.
Revmati/,ina rešitelj
služi kot najboljši, reolni in najgotovojši dosedaj znani pripomoček za revmatizem (trganje po udih), vsako vrsto hromote v rokah in nogah, bodenja itd., katere bolezni odstrani dostikrat užo po prvi rabi. Cona 1 steklenico ž nakazanjem o rabi 40 kr.
Mazilo
za pego, sinja, mozolca, obrazno rudečico itd. Ako so rabi to mazilo 10 večorov, odstrani popolnem pege, sinja itd. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 70 kr.
Spitzweyerich\sko mazilo.
To noprecenjeno mazilo je lok za prsne in pljučne bolezni, prsni katar, kašelj, hripavost itd. Cena 1 vetike steklenico z nakazanjom o rabi 80 kr. 1 malo steklenico z nakazanjem o rabi 60 kr.
Sprodoj omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v
Izdelovalnem laboratoriji
lekarja „zur Landschaft" v Ciradel, Naekatraaae atev. 4.
Glavna zaloga za Kranjsko
pri (322—3)
Viktorju Trnk<5czy-u,
lekarju „zuin gold, Einhorn" v  Ljubljani,  gluvul trg Hlev. 4.
ep KSETSV n _
8--s 3»a*
7* cz £ rj txj -TT »    w^ na a
? II*IS?J* 51^
b =£j     •» „ ji '   ST b
■ -1*» „ ^»       . ~?
*S O 2. s s. a S M M 3
Mafa-glaSB 5
s** 3 3 Spm i» O -3,1 ■ _S »a. *
•"j n n H ™ s" 5'
H 5' 3" 5' 2 5" 5* S" 5"
D33a3B333
S B Z
n' rji K 5' a ' S« g
.ta   i   „. 'V.v
3
3 ta m ta M M a 0» i 3 eoe z -z z -
a a a s š'a
3  S s3  ss =» 3
*S§a^l| JVffl u
ta n  S 3
M P% a
■S § I B S =
E ^2:
& y v b
r n a i a ji Op I s^-a
b c ?»
a a as
S3
sa a n a
i m m> « T. © i
eeoeooeoo< eoeeeseoei
Sli - rc ^
lata ^
o 2 c «(5J«
_ u o b ™ o 3 «
O Sf H
B
-- 0C
a —.
<
o. o
i s
-II
55
- -i
M
£ "H.
i
I Ž"
X (B (D
— 93
o
« p i. S
« B » ^
s* p « a
.j.
a I* I "
B C. I 09
to r
f i Br
2. ©S a 3 c
^ o 2.
^ 3 «
-   oo i
oo —
j- ~ z;
tu
er&f
S
•I
S
c
Udatclj in urednik Josip J arČič.
LaHinina iu tiak _iiaioiia» tiskarna-.
10