cena 80 dinarjev številka 22(826)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 5. junija 1986
Zasedanje zborov skupščine občine Velenje
Predlog nazaj v osnutek?
Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 in osnutek družbenega plana občine Velenje za isto obdobje sta točki, za kateri so si delegati zbora združenega dela »vzeli« več kot tri ure.
Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 naj bi na četrtkovem zasedanju delegati potrdili, toda... Še zdaleč ni »šlo tako gladko«. Številne pripombe delegacij so ga skorajda »vrnile« nazaj v osnutek, kar pa je seveda milo rečeno nerazumljivo, saj je bil ta dokument dan v javno razpravo že zgodaj jeseni lansko leto. Očitno so ga v mnogih okoljih pustili ležati v predalu vse do tega zasedanja. Vsaj tako je pokazala razprava, ki je bila resnično zelo pestra. Tokrat so se planerji potrudili, zatajili pa so nosilci razvoja, ki so se do tega dokumenta obnašali sila neresno. Ne samo, da niso pravočasno opravili svojih nalog, nejasni so bili tudi v predvidevanjih oziroma pri načrtovanju nadaljnjega razvoja. V njem je namreč preveč neusklajenosti, želje po naložbah so večje kot možnosti, povečana obremenitev gospodarstva,... Kot smo slišali na zaseda-
nju tega zbora, so se v primerjavi z združenim delom precej bolje vključili v razprave o tem dokumentu v krajevnih skupnostih. Pripombe, nekatere prav nasprotujoče, kažejo na to, da v nekaterih okoljih še vedno ne vedo zakaj gre, in da so mesto usklajevanja tudi samoupravne interesne skupnosti. Ker je bilo pripomb na predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990, ki naj bi ga delegati potrdili, preveč, so se dogovorili za ustanovitev med-zborovske komisije. Tu bodo poskušali uskladiti dane zahteve, jih spravili v čistopis, do srede tega meseca pa naj bi ta dokument v vseh okoljih tudi podpisali. Ob tem bo gotovo preveč povedati še to, da s sprejemanjem in obravnavo tega dokumenta tako in tako že kasnimo.
»Novo vodstvo, svež veter« radi označimo kakšno novost. Takšna novost je dogovor, da bodo odslej pobude in vpraša-
Komite za družbene dejavnosti
Od kod denar za
uskladitev OD ?
Razmerja imed višino osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih in gospodarstvu so bile že dalj časa predmet razprav te ali one seje.
Izračun na osnovi števila pogojno nekvalificiranih delavcev je pokazal, da so ti v letu 1984 zaostajali za 24,4 odstotka, lani pa za 14,4 odstotke. Da bi bili osebni dohodki v družbenih dejavnostih usklajeni z osebnimi dohodki v gospodarstvu do decembra tega leta, bi sisi potrebovali v tem letu 3,329.873 tisoč dinarjev, kar je 49,9 ali 44,6 odstotka celotnega finančnega načrta. To pomeni za 4,2 odstotka več denarja za potrebe osebnih dohodkov iz dejavnosti v primerjavi z lanskim letom. Če bi želeli, da višja sredstva za osebne dohodke ne bi zniževala deleža materialnih stroškov, bi morali vrednost finančnega načrta sisov družbenih dejavnosti za to leto povečati na 8,004.502 tisoč di-
narjev, kar je 548.273 tisoč dinarjev ali 7,3 odstotka več kot je trenutni plan sredstev za to leto. Od kod torej vzeti denar za izenačitev osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih? so se spraševali člani komiteja za družbene dejavnosti na zadnji seji. Denar za naložbe bi v občini morale organizacije združenega dela zbirati s samoupravnim sporazumom, ne pa da naložbe obremenjujejo finančne načrte za izvajanje dogovorjenih nalog. Tudi osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih morajo vzporedno z osebnimi dohodki v gospodarstvu, analize pa je potrebno izdelati brez osebnih dohodkov Rudnika lignita Velenje, saj ti odstopajo tudi v primerjavi z republiškim poprečjem. Ker člani komiteja za družbene dejavnosti nikakor niso našli skupnega jezika, so ob koncu temeljite razprave sklenili dati pripravljeno gradivo še v obravnavo izvršnemu svetu.
nja delegatov z repa dnevnega reda »prišle« na drugo mesto, torej takoj za potrditvijo zapisnika. Zadnja točka dnevnega reda pa naj bi bila odgovori na vprašanja delegatov. Kar težko si predstavljamo, da bodo ti dobili odgovore tako hitro, saj je bila dosedanja praksa povsem drugačna.
Do poletnih počitnic čaka delegate v«eh treh zborov veliko tr-
7. osnovna šola
dega in napornega dela. Do takrat bodo namreč zasedali kar trikrat, spregovorili pa bodo o »vročih temah« kot so težave energetike v naši dolini, varstvo okolja in še o nekaterih podobnih vprašanjih.
—tap—
(Dalje na 2. strani)
Idejni projekt v skladu z normativi
Idejni projekt VII. osnovne šole v Titovem Velenju zadovoljuje predpisanim normativom Zavoda SRS za šolstvo in funkcionalno uporabnost podobnega objekta (ponovitev načrta osnovne šole bratov Mravljakov), so ugotavljali člani komiteja za družbene dejavnosti pred tednom dni. Večja kot predvidevajo ti je le telovadnica.
Ta bo večnamenska in meri 5011 kvadratnih metrov. Zanjo bo razliko od predpisane velikosti prispevala občinska telesnokulturna skupnost Velenje. Po današnjih cenah bo izgradnja tega prepo-trebnega objekta, za katerega smo se občani odločili na referendumu, veljala brez opreme 130 starih milijard dinarjev.
Izvršni svet Sob Velenje
Nova pošta ni izpolnila vseh pričakovanj
Obravnava poročila o ekonomskem položaju tozda za ptt promet Titovo Velenje je bila ena najpomembnejših točk zadnje seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Iz poročila, ki so ga pripravili je mogoče ugotoviti, da se srečujejo v tem tozdu, podobno kot v celotnem ptt prometu Slovenije z velikimi težavami, ki pa smo jih z zadnjimi, zares velikimi podražitvami ptt storitev, prav gotovo že omilili.
Velenjski tozd za ptt promet je zaključil lansko poslovno leto z nekaj več kot 11,6 milijoni dinat^ jev izgube, ki pa so jo pokrili znotraj Podjetja za ptt promet Celje. To seveda pomeni, da nimajo denarja za naložbe, nova delovna sredstva, da trpi vzdrževanje omrežij itd.
V poročilu, ki so ga izdelali na tozdu za ptt promet Titovo Velenje je opisano tudi stanje na
področju poštnega, telefonskega in telegrafskega omrežja, priloženo pa je še poročilo o telefonskih impulzih po centralah, ki jih pokriva ptt promet Titovo Velenje.
Člani izvršnega sveta s pripravljenim poročilom niso bili v celoti zadovoljni in ga morajo na ptt Titovo Velenje dopolniti. Predvsem pa so opozorili, da smo v občini Velenje pričakovali z izgradnjo nove pošte in nove telefonske centrale, na področju ptt storitev, bistven korak naprej. Zal naša pričakovanja, še posebej na področju kvalitete ptt storitev, niso bila v celoti uresničena.
V tem času podpisujemo plane interesne skupnosti za ptt promet, vendar pa so na izvršnem svetu ugotavljali, da ti plani niso v celoti usklajeni z našimi občinskimi plani, zato so predlagali, da podpisniki s podpisovanjem, dokler ne pride do te uskladitve, počakajo.	M. Zakošek
Teritorialci okrepili usposobljenost
Pripadniki enot teritorialne obrambe občine Velenje so na večdnevni vaji preverili svoje znanje in sposobnosti, okrepili že pridobljeno znanje in ga obogatili z novimi izkušnjami. Na zahtevni vaji so se še posebej izkazali mladinci v enotah in v krajevni skupnosti.
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Zdravstvo potre buie nove prostore
■---------"—' - ^b tem pa je najbolj absurdn
Velike, predvsem prostorske težave, s katerimi se otepa zdravstvo v občini Velenje, so bile tudi tema zadnje seje predsedstva OK ZKS Velenje. Sedanje stanje je že »Jokaj kritično, saj v zadnjih desetih letih v te namene v Titovem Velenju nismo namenili nobe^h sredstev, medtem pa se je število prebivalstva občutno povečalo. Ker je zaradi utesnjenosti nemogoče zaposliti ustrezno število novih zdravnikov, takšno stanje postaja tudi ovira za kakovostno delo in za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva delavcev. Doktrinarno načelo, povečati kurativno in preventivno dejavnost, je v takšnem položaju pogosto bolj želja, kot dejanska možnost. Pri tem pa zdravstveni delavci opozarjajo, da je naše zdravstveno varstvo že začelo zaostajati za republiškim povprečjem in da je zdravstveni standard občanov pogosto boljši v nekaterih nerazvitih predelih naše republike, kot pa pri nas. S podobnimi težavami pa se, žal, poleg zdravstva v naši občini otepajo tudi ostale družbene dejavnosti.
Ol) tem pa je najbolj absurdno to, da odvajamo kar precejšnja sredstva za solidarnost, sami pa ne moremo več dohajati niti poprečnih republiških normativov.
Seveda, ker je vsakršno večanje sredstev za potrebe družbenih dejavnosti, ob težavah, s katerimi se otepa gospodarstvo v občini Velenje, pravzaprav nesprejemljivo, je nujno denar, ki je vendarle na razpolago, kar najbolj smotrno porabiti. Člani predsedstva OK ZKS Velenje so se zato zavzeli, da sta prioriteti tega srednjeročnega obdobja izgradnja nove šole ter prizidek k zdravstvenemu domu Velenje, saj sta ti dve področji gotovo naj-vitalnejši za potrebe celotne občine.
Z izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu, meril naj bi približno 2500 kvadratnih metrov z zaposlitvijo novih zdravstvenih delavcev in nakupom nove opreme, bi Zdravstveni center Velenje v tem srednjeročnem obdobju uspel doseči zadovoljive pogoje dela.
Bazeni so odprti
Mladinsko prostovoljno
Tudi zgodnje
Ste izkoristili lepe majske dni in se odšli kopat v velenjski bazen? Če jih niste, potem boste morali sedaj še malo počakati. V teh hladnih junijskih dneh bi bolj prav prišel zimski bazen. Kljub temu pa je prvo znamenje, da poletje ni več daleč in da se nam čas dopustov, te pa vsi težko čakamo. hitro približuje, otvoritev kopalne sezone. Tako kot prejšnje leto so velenjski bazen tudi letos odprli 25. maja. V Šoštanju pa se boste lahko tudi že kmalu veselo »namakali«, če bo le vreme. Tako so obljubili. Z odprtjem pa kasnijo, ker so morali nujno postoriti še nekaj manjših vzdrževalnih del.
Mi smo obiskali kopališče v
m
-m,
Titovem Velenju že prejšnjo sredo, ko je bilo še vroče. In čeprav je bila ura šele deset, čas torej, ko vrata šele od-pro, se je užitkom na soncu in v vodi že predajalo nekaj obiskovalcev. Namenili smo se k Bojanu Vučini, »gospodarju« velenjskega kopališča in obenem vodji reševalne službe. Malo je bil razočaran: »Kljub lepemu vremenu je obisk majhen. In to kljub temu, da smo imeli prvi dan vstop prost. To so izkoristili predvsem otroci, ki jih je bilo precej, a na žalost tudi brez spremstva staršev, bojim pa se, da tudi brez njihove vednosti,« je rekel. Obisk je slabši predvsem dopoldan, kar pa ie razumljivo, sai se kopalna sezona ne »pokriva« s počitnicami. Učenci,
dijaki in študentje, najbolj zvesti obiskovalci kopališč, se seveda ta trenutek namesto v bazenu potijo za knjigami in zvezki.
Velenjski bazen bo v času sezone odprt vsak dan od 10. do 19. ure, v Šoštanju, ga bodo odprli že pol ure prej. Kakšne pa so cene? V Titovem Velenju so se letos odločili za tri »stopnje«: do sedmega leta starosti plačajo otroci v spremstvu staršev 100 dinarjev, od 7. do 14. leta 200 dinarjev, vstopnica za odrasle pa velja 300 dinarjev. Kupite lahko tudi sezonsko karto, po enakem vrstnem redu za starostne skupine pa jih ponujajo po 2500, 4000 in 5000 dinarjev. V Šoštanju se bodo otroci lahko predajali soncu in vodi za 100 dinarjev, odrasli pa za 250 dinarjev. Kot so nam povedali na velenjskem kopališču, so plačilo za otroke uvedli predvsem zaradi tega, da otroci na bazen ne bi prihajali sami, brez vednosti staršev. Če bo kaj pomagalo, pa je seveda drugo vprašanje.
Pozanimali smo se tudi za temperaturo vode. V sredo so jo namerili 26 — 27 stopinj. Zagotavljajo pa, da bo takšno temperaturo imela skozi vso sezono. Pa veliko užitkov, predvsem pa previdnosti. Tudi v bazenih so pasti za nevešče plavalce in kljub reševalcem, trije poklicni bodo letos skrbeli za varnost, v glavni sezoni pa bodo dobili še okrepitev, je včasih nesreča lahko hitrejša od njih.
V zadnjih letih pogosteje slišimo, da je mladinsko prostovoljno delo v krizi. Vse manj je mladih, ki so pripravljeni delati na delovnih akcijah, tudi rezultati niso najboljši. Kako je s to dejavnost-njo v naši občini tik pred brigadirsko sezono?
Nič bolje od splošnih ugotovitev. Že ob koncu lanske brigadirske sezone so se člani centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci Velenje odločili, da bodo letos mladi iz velenjske občine sodelovali le na dveh zveznih akcijah. V Titogradu bo od 12. julija do 10. avgusta pote-
7 MODERNO JE
V, IZELKROJA JE J
delo
evidentiranje
kala zvezna akcija Tito—Titova mesta, katere organizatorji so letos velenjski mladinci, jutri pa odhaja 40 mladih naše občine na zvezno brigado Istra 86. Na tej bodo pripravljali teren za melioracijo, na drugi pa pogozdovali.
Vse lepo in prav, če ... Na občinski konferenci ZSMS so začeli evidentirati brigadirje takoj po končani lanski sezoni. Teden dni pred začetkom zvezne akcije Istra 86 jim kljub prizadevanjem še ni uspelo pridobiti vsaj 40 mladih, ki naj bi se te akcije udeležili. »Miselnost posameznikov, žal na vodilnih delovnih mestih,' je da delovnih akcij ne potrebujemo. Na Centru srednjih šol, od koder lani ni sodeloval na akci-, jah niti eden mladinec, je letos narejen korak naprej. V brigadi bodo letos štirje dijaki centra. Seveda je to premalo. Že pred letošnjo sezono smo se dogovorili, da bomo znova zgodaj evidentirali brigadirje, saj menimo, da pri 10 tisoč mladih, kolikor jih živi in dela v velenjski občini, ne
ni pomagalo
bi smelo biti težav za 200 brigadirjev. Tako pa celo leto letamo od enega do drugega, ob koncu pa komajda zberemo 40 člansko brigado,« pravi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Bogdan Gregorin.
Mladi se zavedajo, da bo treba poleg miselnosti nekaterih kar najhitreje na tem področju nekaj ukreniti, spremeniti vse od organiziranosti dalje. Udeleženci morajo imeti občutek, da so v brigadi opravili družbeno koristno delo, ki bo primerno nagrajeno in pridobljene izkušnje prenesli nazaj v združeno delo oziroma na področje vzgoje in izobraževanja, od koder se mladi mladinskih delovnih akcij udeležujejo.
Poleg dveh zveznih akcij so mladi velenjske občine letos že delali na štirih lokalnih, to soboto naj bi organizirali peto, vendar jim je zagodlo slabo vreme. V začetku julija pa bo v Šmart-nem ob Paki potekala še tedenska lokalna delovna akcija.
2. stran ★ H3S C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k
5. junija 1986
ŠALEŠKI DROBIR
DPZ bo vodil Miran Ahtik
Na četrtkovem zasedanju družbenopolitičnega zbora so za predsednika izvolili Mirana Ah-tika iz delovne organizacije EKO v Titovem Velenju. Tako je tudi ta zbor končno izvolil predsednika. Kot gotovo veste, sta bila za predsednika predlagana dva kandidata, poleg Mirana AhtikiC tudi Drago Bahun iz Gorenja. Oba kandidata pa sta na prejšnjih dveh volitvah dobila približno enako število glasov in tako je odločitev o predsedujočem družbenopolitičnega zbora padla šele v četrtek.	(mkp)
Socialno varstvo
Pretekli četrtek so se na konstitutivni seji zbrali tudi delegati skupščine skupnosti socialnega varstva Velenje. Na njej so se novi delegati seznanili z nalogami tega sisa, izvedli volitve v organe skupščine, komisije in odbore. Za predsednika te skupščine so izvolili Ludvika Malija.
Akcija je znova uspela
V	četrtek je v Sloveniji potekala akcija zbiranja oblačil, obutve in posteljnine. Tudi v naši občini jo je pripravil občinski odbor Rdečega križa Velenje.
Lahko zapišemo razveseljivo novico. Občani velenjske občine so znova pokazali veliko mero pripravljenosti, solidarnosti, saj so na zbirna mesta prinesli veliko paketov. Akcija je torej povsem uspela. Na občinskem odboru Rdečega križa Velenje so tega seveda zelo veseli, saj bodo tako lahko napolnili skoraj prazno skladišče rabljenih oblačil, obutve in posteljnine.
Rezervne vojaške starešine Velenje
Te dni je štiričlanska delegacija občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje obiskala obxnejno enoto JLA v Dravogradu. Namen obiska je bil ra?šjritev in poglobitev sodelovanja zlasti na tistih področjih, na katerih si boljšega sodelovanja želijo na eni in drugi strani. Dogovorili so se o tesnejšem sodelovanju na športnem področju, kar predvsem velja za odbojko, košarko in mali nogomet, še bolj pa bodo okrepili izmenjavo bogatih delovnih in obrambnih izkušenj, ki so še kako pomembne za krepitev splošnega ljudskega odpora, ohranjanje izročila NOB in krepitev bratstva in enotnosti. Velenjčani so ob tej priložnosti povabili gostitelje, da obiščejo Titovo Vele-
^_(b.m.)
Srečanje delavcev Maloprodaje
Od 23. do 25. maja je bilo v Titovem Velenju in na Rogli drugo srečanje delavcev Gorenjeve maloprodaje. Prvi dan, 23. maja, si je okrog 200 zaposlenih iz 38 Gorenjevih razstavno prodajnih centrov širom po Jugoslaviji ogledalo proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati. Pozneje pa so spregovorili o mestu in vlogi Gorenja Commerce v poslovnem sistemu Gorenju, o nalogah Gorenjeve maloprodaje ter o samoupravnih in družbenopolitičnih aktivnostih.
24. maja so bila na Rogli tekmovanja v malem nogometu, plavanju, šahu in pikadu.
V	priložnostnem kulturnem programu ob razglasitvi rezultatov športnih tekmovanj pa so delavci Gorenjeve maloprodaje pripravili zanimiv kulturni program.
Družbenopolitični zbor
Zaradi zapisnika se je skoraj zataknilo
Živahno razpravo je na družbenopolitičnem zboru sprožilo vprašanje Jožeta Čurčiča ob obravnavi planskih dokumentov — predloga dogovora o temeljih družbenega plana in osnutka družbenega plana občine Velenje za to srednjeročno obdobje — o tem, da bi bile dobro najprej slišati, kaj od tistega, kar so delegati DPZ-ja že predlagali, je bilo upoštevano.
To pa je bilo dovolj, da se je zataknilo. Pa ne zato, ker je bilo dosti stvari upoštevanih. Nihče ni znal odgovoriti, ali je sploh kaj bilo. Oblikovalci planskih dokumentov namreč niso dobili, sami pa se tudi niso zanimali za zapisnik, v katerem naj bi bile zajete pripombe in predlogi tega zbora, je bilo najprej slišati. To pa je sprožilo cel kup novih vprašanj. Kdo je odgovoren? Je to tisti, ki v zapisnik — čistopis, tega ni vnesel, je to kriv sam družbenopolitični zbor, ki je že potrdil zapisnik, v katerem ni bilo niti črkice o pripombah, ali je
za to kriv tisti, ki v zapisniku tega ni zajel? Znano skratka ni bilo nič. O, bilo je. Spet vprašanje. Kaj pomeni, če sprejem oziroma podpis dogovora in obravnavo osnutka prestavimo? In zvedeli smo, da vsak dan zamika pomeni ponoven odmik (?!) in seveda kasnitev.
Tako kot je bilo povsem na mestu vprašanje Jožeta Čurčiča, tako so bile na mestu tudi zahteve delegatov, da se vsa stvar prestavi do takrat, ko se zapisnik najde in preveri, kaj je v dokumentih zajeto in kaj ne, tako je bilo na mestu tudi odlično vodenje tega zasedanja. S polno mero odgovornosti — za tisti zamik namreč, saj si res ne smemo dovoliti, da bi temeljne dokumente našega nadaljnjega razvoja sprejemali sredo obdobja za katerega planiramo, sploh pa si ne smemo dovoliti, da bi ga sprejeli kar tako, ne da bi vedeli kakšnega. Delegati so se toraj znašli pred dilemo — dati dogovor v podpis ali ne.
Zadevo je rešil predsedujoči, Branko Kranjčec, ki je od nekod prinesel pripombe tega zbora,
resda napisane še v rokopisu, a bile so. Tako so delegati lahko takoj preverili, koliko so lahko stališča tega zbora vplivala na spremembe. Ker konkretnih pripomb ni bilo, večje bilo razmišljanj, so delegati lahko ugotovili, da so te večinoma zajete.
Ker pa so delegati tokrat podali še nekatere pripombe (pokopališki red, o kulturi v krajevnih skupnostih, o varstvu okolja in vikendaših, o zaposlovanju in turizmu, drobnem gospodarstvu. . .) in ker so cel kup pripomb na oba dokumenta imeli (sedaj? le kje so bili prej?) še delegati drugih dveh zborov, so se odločili za oblikovanje medzbo-rovske komisije, ki bo zbrala in uskladila pripombe in pripravila predlog. Če bodo pripombe bistveno vplivale na vsebino dogovora, ki bi že moral v podpis k nosilcem, ki s tem sprejemajo tudi obveznosti, potem bodo dokument ponovno vrnili v razpravo zborom občinske skupščine.
Kaj pa to pomeni, ni treba po-sebaj razlagati. Novo kasnitev.
mkp
IVERI IZ MOZIRJA # IVERI IZ MOZIRJA
I Samoupravnih delavskih kontrol
Občinska konferenca ZRVS Velenje
Srečanje v naši republiki
Prejšnjo sredo so se v prostorih doma mladine in borcev v Titovem Velenju na prvi seji zbrali člani novoizvoljenega predsedstva občinske konference ZRVS Velenje. Na seji so med drugim imenovali komisije in njihove predsednike. Predsednik komisije za idejno-politično delo in obrambno-zaščitno usposabljanje je Slavko Korenič, predsednik komisije za aktivnost ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite je Viktor Brglez, komisijo za organizacijske, kadrovske in administrativne zadeve bo vodil Alojz Napotnik, komisijo za informativno in založniško dejavnost pa Bogdan Mugerle. V nadaljevanju seje, ki jo je vodil predsednik predsedstva Pankrac Semečnik, so spregovorili še o predlaganih kandidatih za vodilne dolžnosti pri predsedstvu republiške konference ZRVS Slovenije.
Ker bo letošnje, že 16. po vrsti, srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v naši republiki, bodo nekatera slovenska mesta gostila udeležence srečanja. Ta prijetna dolžnost je doletela tudi velenjsko občino. Od 2. do 5. julija se bo namreč 45 rezervnih vojaških starešin iz dalmatinskih občin mudilo na obisku v Titovem Velenju.
(b. m.)
Občina Mozirje
Skrb za duševno prizadete
Pred nedavnim so tudi v mozirski občini ustanovili društvo za pomoč duševno prizadetim osebam. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo več kot štirideset staršev prizadetih oseb in strokovnih delavcev, kar samo potrjuje dejstvo, kako potrebna je bila ustanovitev takšnega društva. Starši prizadetih otrok in odraslih oseb so doslej morali iskati pomoč pri društvih v Titovem Velenju, Celju in Žalcu, zato so ustanovitev društva v domači občini še posebej pozdravili.
Društvo bo seveda združevalo starše, strokovnjake in vse ostale, ki so s prostovoljnim družbenim delom pripravljeni pomagati prizadetim otrokom in odraslim. Duševno prizadeti seveda sami ne morejo zahtevati uresničevanja vseh pravic, zato to v njihovem imenu opravljajo društva in jim tudi sicer vsestransko pomagajo. Za to pomoč je jasno potrebno tehtno sodelovanje zdravstvene, pedagoške, socialne in drugih strokovnih služb. Mozir-sko društvo bo poleg tega za svoje člane pripravljalo predavanja,
družabna srečanja, izlete, proslave in podobno, predvsem pa želi s problematiko duševno prizadetih seznanjati ostale občane in širšo javnost.
Člani društva se seveda zavedajo, da bo uresničevanje vseh teh zahtevnih nalog precej oteženo, saj jim sedaj predvsem manjka izkušenj. Zato veliko pričakujejo od obljubljene pomoči zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, precej pa si obetajo tudi od sodelovanja s sorodnimi društvi v sosednjih občinah.
Več pomoči za srečo
Medobčinska organizacija slušno prizadetih združuje 166 članov iz občine Velenje in 121 iz občine Mozirje. Svoje delo so člani pred nedavnim ocenili na letni skupščini v Titovem Velenju in seveda predvsem spregovorili o reševanju svojih težav in problemov.
Organizacija je bila ustanovljena leta 1963, slušno prizadeti pa so se pričeli združevati z osnovnim namenom, da si zagotovijo enakopraven položaj v družbi. Zaradi svoje invalidnosti so močno ovirani v komuniciranju, zato so z ustavo zagotovljene pravice občanov zanje največkrat mrtva črka na papirju. Res je, da so na vseh področjih izenačeni z zdravimi občani, toda slušno prizadeti stopajo v življenje s takšnim ali drugačnim spričevalom, saj se z njimi zaradi govorne okvare skoraj nihče ne ukvarja-
Kako se vključujejo ti invalidi v delovno okolje, na kakšen način so obveščeni o delovanju samoupravnih organov, kako poteka njihovo predzakonsko svetovanje, kako je s gluhimi v zdravstvenem domu, kdo in kako
zdravi gluhe alkoholike, kdo jih informira o celotnem družbenem dogajanju? Vse to in drugo so ovire, na katere naleti takšen invalid v svojem vsakdanjiku, so vzrok in cilj obenem, da se slušno prizadeti združujejo v svoje organizacije. Samo tu namreč obstaja možnost za rešitev njihovih problemov. Težava prizadetega ni abstrakten primer, ki se rešuje v daljšem časovnem obdobju in prelaga z ene na drugo strokovno službo v postopku, v katerem sam, zaradi okvare govora in sluha, ne more aktivno sodelovati. Gluhi seveda ne prosijo usmiljenja, želijo le pomoč, da bi postali in ostali koristni člani naše družbe.
Lanskoletnega programa na najrazličnejših področjih zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi njihovega nerednega dotoka niso uspeli v celoti uresničiti. Največ razumevanja za njihove težave je doslej pokazala občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje, ki jim tudi v največji meri gmotno pomaga. »Tudi letos imamo veliko načrtov in nekatere naloge smo že pričeli uresničevati. Naj-
pomembnejše med njimi je izobraževanje tolmačev v totalni komunikaciji, ki jih na šaleško-sa-vinjskem področju nujno potrebujemo, saj smo sedaj skoraj v celoti odvisni od pomoči iz Celja. Usposabljanje že teče, žal pa je udeležba zelo slaba. V načrtu imamo tudi več predavanj, potekala bodo v totalni komunikaciji, da bodo dostopna tudi popolnoma gluhim, pripravili pa bomo še predavanja za starše slušno prizadetih otrok. Pri tem nam bodo pomagali strokovnjaki iz centrov za rehabilitacijo slušno in govorno prizadetih iz Ljubljane, Maribora in Portoroža. Problem bo seveda spet pomanjkanje sredstev. Kot vsa prejšnja leta, bomo tudi letos veliko pozornosti namenili kulturnemu udejstvovanju in rekreaciji, naša največja naloga pa razumljivo ostaja pomoč pri reševanju življenjskih problemov slušno prizadetih«, je med drugim povedala sekretarka medobčinske organizacije slušno prizadetih Darinka Meh.
B. M.
I I I
I
I
I
I
I I
I
L
enostavno ni
Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje so člani med drugim obravnavali tudi uresničevanje nalog na področju družbene samozaščite, samoupravne delavske kontrole in varovanje družbenega premoženja. Družbena samozaščita seveda mora biti sestavni del našega vsakdanjika, žal pa nalog na tem področju tudi v Gornji Savinjski dolini ne jemljejo dovolj resno in dosledno, vse premalo je tistih, ki se zavedno in samozaščitno obnašajo.
Dejstvo je, da je bilo potrebnega veliko časa in dela, da so naloge družbene samozaščite formalno in pravno sploh spravili na papir, določili njene naloge in pristojnosti, od vsega pa je najbolj res, da samozaščite ni v zavesti delovnih ljudi in občanov. Ob vsem tem pa je seveda res tudi, da prav v današnjih razmerah samozaščito najbolj potrebujemo, prav tako, kot odkrit obračun z nepoštenjem, nedelom, lagodnostjo, korupcijo in odtujevanjem družbenega premoženja.
V mozirski občini ugotavljajo tudi, da samoupravne delavske kontrole ne delajo. Res je, da so jih ustanovili in se večinoma s tem zadovoljili, niso pa jih aktivirali in jih ne uporabljajo. Lepo bi bilo, če bi to pomenilo, da je vse v najlepšem redu in zaradi tega delo samoupravnih delavskih kontrol ni potrebno. Toda to ni res. Bolj resnično je, da v organizacijah združenega de-
la niso ustvarili pogojev in zagotovili možnosti za delovanje teh organov, da ponekod naloge samoupravne delavske kontrole opravlja nekdo drug, po krajši in nesa-moupravni poti, večinoma pa imajo samoupravno delavsko kontrolo le na papirju, le toliko, da zadoščajo zakonskim predpisom.
Dejstvo torej je, da je stanje več kot nezadovoljivo. Prav tako velja, da si odbori samoupravne delavske kontrole niso znali, hoteli ali mogli zagotoviti jasno opredeljene vloge, pri tem pa jim zagotovo niso bili v oporo tisti, ki bi jim morali biti najbolj. To so Zveza komunistov, Zveza sindikatov in Zveza socialistične mladine, delavski sveti, poslovodni delavci in strokovne službe.
Posebno poglavje ob tem je varovanje družbenega premoženja, saj ugotavljajo, da v družbi največ velja, kdor jo najbolj goljufa. Tako ali drugače. Zato so člani občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje predlagali (!) samoupravnim organom v vseh organizacijah združenega dela, da do konca tega meseca izdelajo temeljito oceno uresničevanja nalog družbene samozaščite, delovanja samoupravnih delavskih kontrol in varovanja družbenega premoženja. Zagotovo ne prvič in zanesljivo tudi ne zadnjič. Žal. Tudi zaradi tega smo tam, kjer smo. Vsaj velika ve čina.
I
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad
RAZPISUJE
V LETU 1986 PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD, KI JIH V OBČINI VELENJE DAJEMO POSAMEZNIKOM, SKUPINAM IN ORGANIZACIJAM ZARADI NJIHOVIH DOSEŽKOV SPLOŠNEGA POMENA.
Za leto 1986 razpisuje komisija postopek sprejemanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja:
1.	ZLATI GRB OBČINE VELENJE
2.	SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
3.	NAGRADA »8. OKTOBER«
4.	NAGRADA »KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA« Razpisni pogoji:
Predlagatelj mora upoštevati splošne in posebne pogoje, ki so določeni z ODLOKOM O PRIZNANJIH IN NAGRADAH OBČINE VELENJE.
1.
ZLATI GRB OBČINE VELENJE
Se podeljuje osebam, ki imajo izredne zasluge za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma in utrjevanja miru v svetu, za razvoj in dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti in za izredno pomembne dosežke v razvoju občine. Zlati grb občine Velenje se lahko izjemoma podeli tudi tujim delegacijam ali uglednim gostom, ki uradno obiščejo občino Velenje.
II.
SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredno sodelovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih.
III.
NAGRADA »8. OKTOBER«
se podeljuje za izredne dosežke in uspehe, posameznikom in organizacijam pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje.
IV.
NAGRADA »KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA«
se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti, razen na področju gpspodarstva, za katerega je ustanovljena nagrada »8. oktober«.
V.
Razpisane nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ.
VI.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 1986 sprejema komisija do dne 15. 8. 1986.
Predloge naslovite na: Skupščina občine Velenje, komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, Titovo Velenje, Titov trg 1. Komisija predlaga organizacijam in skupinam naj posredujejo tudi predloge za podelitev PRIZNANJ OBČINE VELENJE, ki jih podeljuje Izvršni svet Skupščine občine Velenje, v obliki posebne listine, za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti in ob priliki humanih dejanj.
PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje mag. Drago ŠULEK, dipl. ing. fiz.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-PIa-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
.Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
5. junija 1986
* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
0 izgubah tudi na skupščini
SRS
Priprave na akcijsko konferenco osnovnih organizacij Zveze komunistov Rudnika lignita Velenje, ki je bilo konec maja, so bile temeljite. Dogodki iz 9. januarja letos — prekinitev dela.
pa so zahtevali tudi drugačen pristop. Čeprav je bilo za razrešitev problemov v preteklosti sprejetih že nič koliko sklepov, ki so bili tudi dobri, so ostali neuresničeni. Zato tudi akcijska konferenca pomeni nadaljevanje že začetih aktivnosti.
Pomemben dogodek, od katerega veliko pričakujejo, bo goto-
Šmartno v Titovem Velenju
Kabelska TV še letos
Zamisel o izgradnji kabelske televizije se je v Šaleški dolini porodila pred dobrima dvema letoma, prvotni ideji pa je takoj sledil tudi dogovor o skupni izgradnji za vse mestne krajevne skupnosti. Zaradi različnih odločitev na referendumih v posameznih krajevnih skupnostih, zaradi zbiranja ponudb in različnih načinov zagotavljanja potrebnih sredstev, se je začetek izgradnje kabelskega omrežja nekoliko zavlekel, pa tudi skupna izgradnja za vse krajevne skupnosti v tem trenutku ni možna. Konec koncev se tudi družbeno-politična skupnost še ni izrekla za skupni pričetek gradnje.
Seveda povsod niso stali križem rok. Odločitev o lokalni izgradnji sistema kabelske televizije so pričeli prvi uresničevati v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju in s tem zaorali ledino na tem področju. Upajo in pričakujejo, da jim bodo kmalu sledile tudi ostale krajevne skupnosti, saj je to zaradi postavitve osrednjega antenskega sistema po eni strani nujno, po drugi pa bi to olajšalo gradnjo in jo tudi pocenilo. O zanimanju prebivalcev za kabelsko televizijo seveda ne kaže posebej razpravljati.
V Šmartnem imajo to nalogo v referendumskem programu zapisano sicer šele za prihodnje leto, zaradi slabega sprejema signalov ljubljanske televizije pa so sklenili pohiteti. Pred dnevi so ime-
novali gradbeni odbor, do konca tega meseca bodo zbrali pristopne izjave, v juliju in avgustu izdelali končni finančni načrt ter pričeli kupovati potreben material. Od števila naročnikov je seveda v največji meri odvisna tudi vsota, ki jo bo treba plačati za posamezni priključek. Možnih priključkov je v Šmartnem 360 in če se bodo za kabelsko televizijo odločila vsa gospodinjstva, bo po trenutnih izračunih potrebno za priključek plačati 100.000 dinarjev. Delati bo seveda treba čim hitreje, saj inflacija močno načenja vrednost sredstev. V Šmartnem na tiho, pa vendar na glas, računajo, da bodo akcijo sklenili do konca letošnjega leta, pogoj za to pa je seveda, da z usklajeno akcijo pričnejo tudi v ostalih krajevnih skupnosti in na ravni občine. Že prihodnje leto naj bi torej v Šmartnem zagotovili sprejem prvega in drugega ljubljanskega programa, prvega zagrebškega in avstrijskega ter dveh privlačnih satelitskih programov. V drugi in končni fazi bo kabelska televizija na območju mestnih krajevnih skupnosti zagotovila sprejem Ljubljane 1 in 2, Zagreba 1 in 2, Avstrije 1 in 2, Kopra, dveh satelitskih programov in dveh lokalnih, ki bosta služila za potrebe lokalnega informiranja, vzgoje in izobraževanja. V Šmartnem se torej zavedajo, da je čas zlato in njihov zaveznik obenem, zato so se resno lotili dela.
Iz dela ipravosodnih organov
v
Število neznanih storilcev narašča
Podobno kot pri enoti Temeljnega sodišča v Titovem Velenju tudi pri enoti Temeljnega tožilstva ugotavljajo, da se število kazenskih ovadb zoper znane storilce zmanjšuje, to pa ne zaradi manjšega števila kaznivih dejanj temveč zaradi tega, ker so storilci teh dejanj pogosto neodkriti.
V letu 1985 so dobili pri tej enoti v obravnavo 596 kazenskih ovadb, kar je bistveno manj kot prejšnja leta, ob tem pa ne smemo prezreti, da se je lani število ovadb, pri katerih storilec ni znan, povečalo kar za 22 odstotkov. S tem je postalo razmerje med odkritimi in neodkritimi storilci kaznivih dejanj že močno zaskrbljujoče in s kadrovsko okrepitvijo velenjske Postaje milice zares ne bomo smeli več odlašati. Nasprotno pa se število kaznivih dejanj in ovadb v občini Mozirje zmanjšuje in velja ta občina za eno najbolj »mirnih« v Sloveniji.
Če pogledamo, kakšna kazniva dejanja so lani obravnavali na enoti Temeljnega tožilstva v Titovem Velenju ugotovimo, da prevladujejo dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, to so različne tatvine (največ je vlomov v osebne avtomobile), ki jih najpogosteje spremljajo tudi poškodbe tujih stvari. Takšnih kaznivih dejanj je kar okoli 90 odstotkov. Poleg tega pa so na Temeljnem tožilstvu obravnavali še ovadbe za kazniva dejanja telesnih poškodb, hudih prometnih nesreč in odvzemov motornih vozil. Med temi dejanji prevladujejo dejanja zopet zasebno premoženje, kar v tričetrtini primerov.
Med organizacijami združenega dela, ki so zaradi kaznivih dejanj v preteklem letu utrpele največ škode so REK, ERA, Gorenje, Nama in Vekos v občini Velenje in Glin Nazarje v občini Mozirje. Na škodo družbenega premoženja je bilo povzročene v letu 1985 v občini Velenje za do-
brih 10,3 milijonov škode, v občini Mozirje pa za 402 milijona dinarjev. Na zasebnem premoženju pa so zabeležili v občini Velenje za nekaj več kot 10 milijonov škode, v občini Mozirje pa za 1,3 milijona dinarjev.
Vse te številke seveda dokazujejo, da smo pri varovanju tako zasebnega, kot družbenega premoženja, še vse premalo pozorni, da pogosto tudi sami naredimo premalo, da bi ga obvarovali »nepridipravov«, ki jih je očitno med nami vse več. (mz)
Kakšni so naši lokali?
vo julijska obravnava problematike elektrogospodarstva in premogovništva v slovenski skupščini. Zaradi čim bolj celovite obravnave in sprejema opredelitve kratkoročnih in dolgoročnih razrešitev, pa bodo morali vsi predstavniki elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije nastopiti z usklajenimi predlogi.
O zaostrenih razmerah v premogovništvu in energetiki pa so v torek spregovorili tudi člani Občinskega komiteja ZKS Velenje in Občinskega sveta ZSS Velenje.
Bolezen s tisočerimi obrazi
Bolniki, člani društva multiple skleroze smo se zadnjo soboto v maju srečali v Titovem Velenju. Posveta se je udeležil tudi predsednik društva multiple skleroze Slovenije, tovariš Jelšenak. Veseli smo bili njegovega upanja, da bo morda tudi za to bolezen že jutri zdravilo.
Štiriindvajset članov v velenjski občini in sedem v koroški regiji trenutno obolelih na tem območju kar pa je veliko v primerjavi s številom prebivalstva in v primerjavi z obolelimi v drugih občinah.
Tovariš Golobinek se trudi, da bi nam olajšal življenje s to boleznijo, veliko pomoči pa smo
Srečanje invalidov Osijeka in Titovega Velenja
V soboto in nedeljo 24. in 25. maja, so invalidi aktiva RLV in društvo invalidov Titovo Velenje pripravili družabno in delovno srečanje z invalidi iz Osijeka.
Predstavniki obeh društev so izmenjali izkušnje o delu in splošni problematiki, ki pesti invalide s posebnim poudarkov na zaposlovanju, prekvalifikaciji in obračunavanju nadomestil osebnih dohodkov.
Gostje so si ogledali tudi Titovo Velenje in jamsko mehanizirano podporje na doloviščih »B programa« jaška Škale.
Družabni del srečanja pa je potekal v Logarski dolini. Srečanje pa smo končali v nedeljo z ogledom jame Pekel.
deležni tudi od zdravnikov Zdravstvenega centra Velenje, saj ni primera, da bi nam zavrnili zdravljenje in rehabilizacijo v okrevališčih in zdraviliščih. Multipla skleroza, bolezen s tisočerimi obrazi je zahrbtna, pa kljub temu bo nekoč, seveda z ogromno truda in dela, tudi premagana.
Res je, da nimamo denarja, da bi se lahko večkrat srečali in si pomagali, se pogovarjali o številnih izkušnjah posameznih članov, toda že naše prvo srečanje je bilo korak naprej. Omogočili so ga Gorenje tozd Štedilniki in
Rudnik lignita Velenje.
V.J.
POD PRHO
Kdor prej pride, prej melje
Načelo, ki smo ga zapisali v naslovu, je bilo očitno osnovno in edino vodilo pri razdeljevanju telefonskih številk po krajevnih skupnostih ob pridobitvi telefonske centrale v Titovem Velenju. Pridobili smo jo s sofinanciranjem širšega celjskega območja (po posebnem sporazumu), vendar pa je dejstvo, da smo pretežni del zbrali občani Velenja, saj smo v ta namen zbirali tudi sredstva samoprispevka.
Zanimanje za telefonske priključke je bilo v našem okolju nepričakovano veliko. Niti dve leti še nista minili od priključitve nove telefonske centrale, pa že nekaj časa telefonskega priključka ni več mogoče dobiti. V rezervi imajo le še nekaj številk za najnujnejše primere in za potrebe organizacij združenega dela nad katerimi pa skrbno bdi posebna komisija.
To je vsekakor zelo prav, prav pa bi bilo tudi, da bi nad telefonskimi številkami bdela kakšna komisija tudi takrat, ko jih je bilo v izobilju. Takrat so jih delili, kot vie kaže, po načelu, kdor prej pride, prej melje. Žal pa tisti, ki niso prišli pravočasno še nekaj časa ne bodo »mleli«. Pri tem so bile v povsem enakopravnem položaju obrobne krajevne skupnosti sosednjih občin, ki se navezujejo na občino Velenje (Vinska gora . . .). Tam so podobno kot pri nas s prostovoljnim delom, lastnimi prispevki pa tudi prispevki družbene skupnosti gradili telefonsko omrežje, za telefonsko centralo pa jim ni bilo treba dodatno nič prispevati. Bili pa so tudi spretnejši, saj jim je uspelo pridobiti celo več telefonskih številk kot v poprečju velenjskim krajevnim skupnostim.
Mira Zakošek
Želimo si, da bi bilo takšnih srečanj več, saj bomo z dobrim sodelovanjem lažje reševali pro-
blematiko invalidov in nenazadnje pomagali preprečevati nastanek invalidnosti. Franc Kos
Odpovejmu se alkoholu vsaj v dopoldanskem času
Na eni prejšnjih sej so člani izvršnega sveta Skupščine občine Velenje obravnavali poročila o delu pravosodnih organov v preteklem letu, na zadnji seji pa so spregovorili še o delu Organa za postopek o prekrških občine Velenje ter o delu Postaje milice Titovo Velenje. Omenjeni poročili bosta tudi na dnevnih redih zborov skupščine. Člani izvršnega sveta so poudarili, da jih morajo dobiti v prihodnje v obravnavo najkasneje v mesecu aprilu. O aktualnih problemih s tega področja pa bi morali na seji izvršnega sveta poročati večkrat, še posebej, ker zahteva problematika hitre in učinkovite akcije, ki jih z zapoznelo obravnavo ni mogoče uresničiti.
Glede na to, da bi moral Sodnik za prekrške včasih kršitelje takoj obravnavati in jim po potrebi odrediti pripor, je potrebno razmisliti o uvedbi dežurne službe, ki bi bila lahko tudi regijsko organizirana.
Ze nekaj časa ugotavljamo, da v občini narašča število različnih kaznivih dejanj in da sta javni red
in mir vse bolj motena. Zato so člani izvršnega sveta ob obravnavi poročila o delu Postaje milice menili, da moramo v občini načrtovati še več preventivnih akcij s katerimi bomo takšna dejanja preprečevali. Dosledno tudi ne izvajamo nekaterih sprejetih usmeritev — mednje sodi prav gotovo odlok o prijavljanju javnih prireditetv, ki ga bodo, kot so na seji obljubili, odslej dosledno izvajali. Torej, če prireditve ne boste prijavili pravočasno, je v nobenem primeru ne bo! Omeniti je treba še neuresni-čevanje odloka o prijavljanju začasnega prebivališča in še bi lahko naštevali.
Člani izvršnega sveta pa so ob obravnavi tega poročila ponovno zahtevali, da Postaja milice Titovo Velenje skupaj s strokovno službo pri UNZ Celje za narkomanijo, pripravi poročilo o tej problematiki na našem področju.
Pa še nekaj. Skupščini bodo ponovno predlagali v sprejem prepoved točenja alkohola v gostinskih lokalih v dopoldanskem času.
(mz)
Veplas
Že izpolnjujejo izvozne obveznosti
Ukrep družbenega varstva je, vsaj tako kažejo trenutni rezultati, delovni organizaciji Veplas dobro del.
Odkar je bil uveden, so z boljšim izkoristkom delovnega časa ter še z nekaterimi drugimi ukrepi dvignili produktivnost za približno 25 odstotkov. To dokazuje tudi podatek o številu nadur. V mesecu aprilu, ko beležijo najvišjo rast proizvodnje, je teh precej manj. Predvsem pa je razveseljivo, da so začeli izpolnjevati izvozne obveznosti, ki niso bile tako majhne: Napori delavcev v neposredni proizvodnji in seveda tudi ostalih članov tega kolektiva so se obrestovali, saj po besedah predsednika začasnega kolektivnega poslovodnega odbora Franca Vedenika, za to prej ni bilo pogojev. Potrebe po jamborih sedaj zadovoljujejo, žal pa bo
Več zvezdic — večja kakovost
Pri Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju deluje komisija za ocenjevanje kvalitete gostinskih obratov. Letos te niso ocenjevali posebej, ampak veljajo vse »zvezdice« — znak kakovosti posameznih gostinskih lokalov — tudi letos. Ze za prihodnje leto, pa bodo lokale ocenili ponovno.
In kaj pomenijo zvezdice? Čim več jih ima kakšen lokal, boljši je, večja je urejenost okolja in zunanji izgled, boljša je notranja opremljenost in urejenost, bolj pestra in kakovostna je izbira. V oceno pa je zajeta tudi ponudba, vzdrževanje prostorov in inventarja in skrb za prijetno počutje gostov. Nič manj pomembno za pridobitev petih zvezdic — največ možnih — pa ni urejenost delavcev, njihov odnos do gostov in kvalifikacijska struktura zaposlenih. Kriterijev je pri ocenjevanju zelo veliko.
Za lansko leto je komisija pregledala in ocenila 53 obratov v občini Velenje, od tega šest restavracij, dvaindvajset gostiln in petindvajset bifejev. V občini Mozirje pa podobno nalogo opra-
vlja komisija pri Izvršnem svetu.
Ocene? Naše restavracije so »super«, bi lahko rekli. Vseh šest jih ima lepo število zvezdic, dve največ možnih — pet, štiri pa imajo štiri zvezdice.
Od dvaindvajsetih ocenjenih gostiln si le dve zaslužita pet
zvezdic (pa še od teh je ena zaprta), tri gostilne imajo štiri zvezdice, devet tri, štiri dve, tri eno, ena gostilna pa je ostala brez zvezdice za kvaliteto.
Bifeji pa se ne ocenjujejo z zvezdicami, ampak se s svojo kakovostjo uvrščajo v prvo ali dru-
»Cenjene goste obveščamo, da je lokal zaradi vzdrževalnih del do nadaljnjega zaprt. Prosimo za razumevanje«. To smo prepisali pred nedavnim na oknu lokala Bife Pri stari pošti v Šoštanju. Bodo zbrali denar do naslednje sezone?!	(vos)
go skupino. Od petindvajsetih bifejev, kolikor jih je bilo lani v naši občini, jih v 1. skupino sodi enajst in v 2. skupino osem, šest pa jih ni doseglo potrebnega števila točk, da bi se lahko uvrstili v katero od omenjenih skupin.
Povedati pa velja tudi, da je v času od ocenjevanja pa do danes, zrastlo v občini kar nekaj dobrih lokalov, zato smo se odločili, da tistih, ki so si lani zaslužili oceno odlično, ne bomo omenjali, ker bi lahko bil kdo, ki ga nismo zajeli, upravičeno užaljen.
Sicer pa velja ugotovitev: urejenost, pestra ponudba, prijazno osebje je tisto, kar ponekod še pogrešamo. Premalo se zavedamo, da lahko z nasmehom na licu in prijaznostjo gostinskega delavca, premostimo marsikatero oviro in težavo, ki se pokaže pri vsakdanjem delu.
-Torej, če sklenemo: gostišče ali restavracija, ki ima veliko zvezdic noče povedati tega, da boste videli še več zvezd, ko boste prišli ven, ampak vam sporoča, da se boste pri njih resnično odlično počutili.	(mkp)
zaradi sezonskega značaja tega proizvoda težko nadomestiti izpad iz prejšnjega obdobja.
Težav imajo v tem kolektivu še vedno precej. Poleg neurejenega proizvodnega procesa beležijo kar 25 odstoten izpad delovne sile na dan, kar je za tako majhno delovno organizacijo veliko. Vsa naprezanja, da bi vendarle »izplavali« iz nevarnih voda, so sedaj usmerjena k boljšemu planiranju ter izboljšanju delovnih pogojev. Prav na tem področju ugotavljajo ogromne rezerve, ki pa jih bodo ob pripravljenosti večine delavcev, tudi z delom ^ prostih sobotah, zagotovo zapolnili.
Izdelana dohodkovna analiza programov je odgovorila že na nekatera zastavljena vprašanja takoj po uvedbi ukrepa družbenega varstva. Že lani, sploh pa v začetku tega leta je bilo marsikateremu jasno, da vsi programi ne morejo poslovati pozitivno. »Sprejeli smo že nekatere zaključke,« pravi Franc Vedenik. »Osnovni program ostajajo izdelki iz armiranega poliestra — pri tem smo se usmerili predvsem v avtomobilsko industrijo ter izdelki iz hidroterapije, zaenkrat pa smo ohranili še program jadralnih desk. Veliko si obetamo od razvoja poldruzije, kjer izdelujemo samo jambore, saj je to lastna tehnologija, patentirana.« Seveda to področje razvijajo dalje. Morda ne bo dolgo, ko bodo program razširili še z izdelovanjem raznih profilov in cevi iz poliestra z ojačanimi steklenimi ali grafitnimi vlakni. V tem trenutku bi bili edini proizvajalci takih izdelkov na domačem trgu. Morda bodo ti programi precej bolj uspešno nadomestili nekon-kurenčne, ki jih bodo v tem kolektivu morali, nekatere v krajšem, druge v daljšem času, opustiti? Poleg obrata v Šoštanju so pred tedni začasno zaprli svoj obrat v Šentjurju pri Celju.
V delovni organizaciji Veplas se zavedajo, da jih dolgoročni plani naše občine predvidevajo kot nosilce kemijske industrije v Šaleški dolini. Glede na trenuten položaj to ni lahka naloga. Z dobro načrtovanim razvojem, sodobnejšo tehnologijo, predvsem pa z veliko mero pripravljenosti za uresničevanje ukrepov zastavljeni cilji ne bodo tako »daleč«.
4. stran' ★ ngjS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *
5. junija 1986
Krajevna skupnost Vinska gora

Sporazumevanje
s kretnjami rok
največ krajani sami
Zlatoporočenca Štefanija in Jakob German
Pri družini Germanovih na Ljubljanski cesti v Titovem Velenju je bilo 24. maja nadvse praznično in slovesno. Štefanija in Jakob, ki sta se pred pol stoletja vzela in si rekla DA, sta namreč v družinskem krogu proslavila zlato poroko.
Štefanija, rodila se je 23. decembra 1909 v Pesju in tam obiskovala tudi osnovno šolo, se je morala že kot mladenka soočiti s težkim življenjem. Delala je pri številnih družinah kot gospodinjska pomočnica in si tako na ne preveč lahek način služila denar. Tudi Jakob, rojen 24. marca 1904 v Jarenini pri Mariboru, je moral v mladosti trdo delati, če je hotel kaj prihraniti in si ustvariti lastno življenje. Po odsluženju vojaškega roka v Debru v Makedoniji, se je vrnil v rojstni kraj, kjer je delal na kmetiji, največ pa v vinogradu. Leta 1928 seje zaposlil na železnici v Mariboru, štiri leta kasneje pa ga je pot pripeljala v Velenje, kjer je delal kot kre-
tničar. Tu je tudi spoznal svojo življenjsko tovarišico Štefanijo in se leta 1936 z njo poročil. V Germanovi družini so se rodili trije otroci, dva sinova, eden je po rojstvu umrl, ter hčerka. Po poroki je Štefanija ostala doma in gospodinjila, stanovala pa sta pri starših v Velenju. Kasneje sta se preselila h hčerki, sedaj pa že dvanajst let prebivata v sinovi hiši. Jakob je pred upokojitvijo od leta 1940 pa do 1959 delal tudi v Celju, kot vlakovodja.
Kljub častitljivim letom in rahli bolezni, sta Štefanija in Jakob še vedno dobre volje in zadovoljna z vsem, kar sta v življenju dosegla, čeprav jima ni bilo posuto z rožicami. Skromna kot sta, znata ceniti še tako majhna dejanja, le da so lepa in poštena. Takšna sta zakonca Germanova. Poslovili smo se seveda z najlepšimi čestitkami za 50-letnico skupnega življenja.
B, Mugerle
Za razvoj kraja.
Prebivalci krajevne skupnosti Vinska gora, si na vso moč prizadevajo, da njihov razvoj ne bi zaostajal za razvojem ostalih krajevnih skupnosti v njihovi občini. Zato sta marljivost krajanov in napredek Vinske gore vidna na vsakem koraku. Zlasti v zadnjih letih so opravili veliko del pri posodabljanju krajevnih cest, zgradili so športno igrišče, mrliško vežico in druge pomembne objekte.
Tudi želje in načrti so veliki. Prav sedaj gradijo večnamenski prizidek k tamkajšnji osnovni šoli. Objekt gradijo s sredstvi krajevnega samoprispevka, vzgojno-izobraževalne organizacije, občinske kulturne skupnosti in občinske telesno kulturne skupnosti občine Žalec. Do tretje gradbene faze ga je uspešno in hitro zgradil Vegrad, ki je izdelal tudi projekte. Nadzor nad gradnjo opravlja Zavod za načrtovanje Žalec. Ker ponavadi ob takšnih gradnjah zmanjka denarja, so se
Medobčinska organizacija slušno prizadetih velenjske in mozirske občine je v svojih prostorih na cesti bratov Mravljakov v
Darinka Poljanšek
Titovem Velenju pripravila tečaj gestovnega govora, to je govorice rok, s pomčjo katere se slušno prizadeti sporazumevajo. Začetni tečaj, ki traja približno šest mesecev, je bil organiziran z namenom, da se usposobi čimveč ljudi, zlasti tistih, ki se vsakodnevno srečujejo s slušno prizadetimi na delovnem mestu ali v vsakdanjem življenju. Tako usposobljenih ljudi pa v občinah močno primanjkuje, zato je toliko bolj razveseljivo, da se omenjenega tečaja udeležujejo štiri slušatelji-ce. in sicer dve iz bolnišnice Topolšica ter dve iz zdravstvenega centra Velenje. Ob tem pa velja poudariti, da pa se nekatere delovne organizacije, ustanove in drugi, kjer se prav tako srečujejo s slušno prizadetimi vse preveč mačehovsko obnašajo do tega življenjsko pomembnega vprašanja. Sicer pa pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih pripravljeni pomagati tistim, ki zato usposobljenih delavcev nimajo tako, da jim pošljejo svojega tolmača. Le poklicati jih je treba.
Ena od udeleženk tečaja je tudi Darinka Poljanšek, doma ii. Titovega Velenja, zaposlena v
bolnišnici Topolšica kot medicinska sestra. In kaj je povedala:
»Za tečaj me je navdušila kolegica, katere teta je tudi slušno prizadeta. Ker pa se tudi sama skoraj vsak dan srečujem s temi ljudmi, nisem veliko razmišljala. Odločila sem se za to obliko usposabljanja. V tem času smo se veliko naučile, najprej enoro-čno abecedo, ki je osnova tega sporazumevanja, nadaljevale pa smo z različnimi pojmi in enostavnimi teksti, ki smo jih prevajale iz različnih časopisov. Nadvse zanimivo pa je bilo srečanje s člani slušno prizadetih, kjer smo lahko praktično preskusile svoje znanje. Občutek, da se s kretnjami rok lahko pogovarjaš s človekom, s katerim normalen sporazum ni mogoč, je nepopisen. Naučiti se govoriti z rokami, ni težko kot sprva zgleda, zlasti če si zainteresiran in voljan. Moram pa poudariti, da se naša mentorica Darinka Meh izredno prizadeva in trudi, da bi se kar največ naučile. Prepričana sem, da ji to tudi uspeva,« je še povedala Darinka Poljanšek.
B. Mugerle
! a^ b;
v krajevni skupnosti Vinska gora odločili za akcijo zbiranja lesa in dodatnih sredstev. Odziv krajanov je bil nepričakovano velik. Zbrali so 80 kubičnih metrov lesa, nekateri bodo opravili po 30 udarniških ur, ostala gospodinjstva pa bodo prispevala po 10.000 dinarjev. Skratka, v tej akciji je sodelovalo 90 odstotkov vseh gospodinjstev v tej krajevni skupnosti, kar je še posebej razveseljivo. Prav tako so se v Vinski gori zaradi pomanjkanja denarja odločili, da bodo dela nadaljevali v lastni režiji. V letošnjem letu naj bi opravili stavbno-mizarska dela, zasteklili prizidek ter notranjost objekta ometali. Z ostalimi zaključnimi deli in zunanjo ureditvijo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. Vsa načrtovana dela naj bi sklenili do julija. V Vinski gori si namreč močno želijo, da bi praznik občine Žalec proslavili v njihovem kraju.
B. Mugerle
»Veselošolci« republiški prvaki
V	nedeljo, 1. junija, je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključna prireditev tekmovalnega značaja »VESELA ŠOLA», ki jo v sodelovanju z drugimi ustanovami, predvsem vsemi slovenskimi osnovnimi šolami, vodi Pionirski list, popularno glasilo šolarjev, PIL. Že osemanjsto tekmovanje je bilo uspešno tudi za predstavnike naše občine. Na občinskem tekmovanju se je uvrstilo na republiško šest tekmovalcev, kar TRIJE od njih pa so postali republiški prvaki v reševanju »zagonetnih« nalog iz matematike, fizike, kemije zemljepisa, zgodovine, literature, jezikov, predvsem pa logike.
V	ekipi, ki so jo sestavljali Franci Cesar (OŠ B. Mravljakov, 8. r), Simon Kumer (OŠ B. Mravljakov, 7. r) in Nejka Primožič (OŠ V. Vlahovič, 5. r) ter Alenka
Turnšek (6. r. OS Gustav Šilih), Boštjan Kuzman (4. r. OŠ Gustav Šilih) in Barbara Sevšek (OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, 3. r.), so imeli med 408 tekmovalci največ uspeha slednji trije v svojih kategorijah.
Preizkušnja je potekala v veselem ozračju, saj je bil v srednji dvorani Cankarjevega doma imeniten program, ki so ga pripravili ustvarjalci PI La, trije ansambli, med njimi Čudežna Polja ter plesna skupina iz Ljubljane.
Občinska zveza prijateljev mladine, ki sodeluje pri organizaciji tega tekmovanja na občinskem in republiškem tekmovanju je tako pripomogla k še eni uspešno izvedeni akciji za usposabljanje mladih talentov.
Jože Miklavc
ZA VSAKOGAR NEKAJ — O lepotah Savinjskega gaja v Mozirju ne kaže dvomiti, pa naj vseeno še enkrat opozorimo nanj. Lepo cvetje in rastlinje, ptice v naravi in v uticah, narodopisni objekti in jezero z najrazličnejšimi ribami, vabijo sami za sebe. Prijeten sprehod v lepi naravi in na svežem zraku seveda ne more škoditi nikomur, več ali manj spretnim ribičem pa lahko navrže še kakšen kilogram zdravega ribjega mesa.
Mladi tekmovalci so se izkazali
urejenim izložbam precej več pozornosti. »To je nuja današnjega dne. Titovo Velenje, sam izgled in pristop h kupcu to terja od nas. Čez leto bo treba pokazati še kakovost ponujenega blaga, kar pa še zdaleč ne bo enostavno.« Same z urejenostjo izložb v Erinih trgovinah niso zadovoljne. Z več kadra, vlaganjem v to dejavnost bi se dalo še marsikaj narediti. No, ja, kljub težavam so Marta, Mira in Danica vesele deklice, vedno dobre volje.
Poleg te jih druži zadovoljstvo. Rade imajo ta poklic, ker je ustvarjalen, dinamičen, v njem najdejo vsak dan kaj novega, človeka nenehno vleče naprej: v svetu barv pa tako vemo, da ni nikoli dolgčas.
Marta se je zanj odločiia pred 20 leti zaradi potreb v delovni organizaciji Era, Miri je strašno ugajala beseda aranžerstvo, Danica se je s tem delom spoznala pri opravljanju obvezne prakse v trgovini in se zanj navdušila. Poklic je zlasti za žensko naporen. Toda, vse tri z dobro voljo premagujejo ovire. Še nekaj imajo skupnega: če bi se morale o poklicu znova odločati, kaj mislite, da bi izbrale? Aranžerstvo.
Kar težko smo jih na začetku »prepričali«, da so nam predstavile svoje delo, težave. Je pa toliko bolje stekla beseda po premagani tremi. Povedale so nam namreč veliko zanimivega. Vse smo sicer zapisali, toda nekatere stvari smo pri oblikovanju tega član- ! ka morali izpustiti, drugače bi. . . Pred slovesom nas je zani- ; malo, kakšno bo izložbeno poletje v lirinih trgovinah. »Malo morja, malo ribic, vsakega ma- ! lo« so bile kratke in jedrnate. j (tp, vos) :
»Spodaj beton, zgoraj beton, spredaj steklo, zadaj nič«
Lepo urejene izložbe pritegnejo našo pozornost kjerkoli smo. Če drugega ne, se radi ob njih za hip ustavimo. Še največkrat pa nas »zavedejo«, da stopimo v trgovino in za nekaj tisočakov izpraznimo denarnico.
Nekateri vedo, drugi spet ne, da so lepo (tudi slabo) urejene izložbe delo aranžerk. Marta Učakar, Danica Ferlin in Mira Ramšak so aranžerke delovne organizacije Era. Pred dnevi smo jih obiskali v njihovem ateljeju, kjer ustvarjajo, kjer zamisli »spravljajo« v življenje. Za obisk si po njihovem menju nismo izbrali pravega trenutka. Niso si še namreč dobro oddahnile od praznovanja 35-letnice njihove delovne organizacije, pred vrati je poletje, trenutno pa »vlada« pri njih neko mrtvilo. »Premalo nas je, dela pa veliko. Znova bomo morale delati več kot osem ur na dan, saj se je treba na nov letni čas dobro pripraviti,« so začele pogovor.
Izložba naj bi bila ogledalo tr govine, vsakih štirinajst dni naj bi te zamenjale svojo obleko. V Titovem Velenju jih po njihovem mneniu nimamo veliko. Vse pre malo so se v prejšnjih letih /;ive-dali njihovega namena in pomena, zato so v to dejavnost premalo vlagali. »Era praktično izložb nima. Na polmetrskih policah se ne da kaj veliko narediti, predstaviti blago tako dobro, da bo
kupec stopil v trgovino in ga kupil.« Mira, Marta in Danica se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi bile »izložbe« čimbolje urejene.« Beton spodaj, beton zgoraj, spredaj steklo, zadaj nič. Kaj lahko človek naredi v takem prostoru? Če bi bili ti prostori zaprti, ja, potem pa je to lahko. Tako pa. . . Kličejo nas po po-
trebi ali pa uredimo izložbe s spremembo letnega časa. Ljudje slabo poznajo delo aranžerk. Ne vedo, da so te pravzaprav posrednik med prodajo in potrošnjo.
Ne samo, da jih je premalo. Težave se kopičijo tudi pri materialu, od papirja, barv, orodja. . . Kaj pa zamisli? Teh jim ravno ne manjka. Tu in tam »poškilijo« kam drugam ali v tuje revije in jih nato prilagodijo domačim potrebam, razmeram in pogojem. Moramo priznati, da v ' Eri v zadnjem času namenjajo
Danica Ferlin, Marta Učakar in Mira Ramšak
r____
5. junija 1986_★ Titovo Velenje__OD TU IN TAM	__1195 CSS * stran 5
Dvignjeni zastor 10
PRIREDITVE # PRIREDITVE #
Kino # Kino
BILO
izjavo istega Cukrova: »Nekateri menijo, da bodo takšna skladišča lepo sprejeli prebivalci nerazvitih krajev (krajev, ki jih pestijo sistemske izgube, op. p.), kajti gradnja prinaša tudi infrastrukturo, na katero v normalnih okoliščinah še dolgo ne bi mogli računati«.
Če se bodo protesti (itak umirajoče) doline omejili zgolj na sodelovanje v labirintih delegatskih mehanizmov, lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo odločitev Skupščine SRS, ki bi nas popeljala v nesluten
razcvet infrastrukture in s tem tudi kulture. Že si lahko predstavljamo nove lepe kulturne domove in široke ceste, ki vodijo do njih. Že si lahko predstavljamo tudi kulturne delavce, ki pospešeno pripravljajo nastope, pišejo revije, koncertirajo, skratka živijo zgoščeno in polno notranje življenje. Pospešeno delovanje bo namreč potrebno tako za posameznike kot za skupnost, saj nihče ne bo prav vedel, kdaj bo njegovo kontaminirano telo pokosila ta ali ona (rakasta) bolezen, ali pa kar kolektiven izbruh nuklidov.
Velika borba s časom, v kateri pa bo dosledno zmagovala kultura, ki je nadzgodovinski pojav in kot tak odrešen zavezanosti konkretnim posameznim ljudem in njihovim telesom. Skrušeno moramo priznati, da obstaja možnost, da smo se doslej motili: razvoj znanosti in tehnologije dokazuje, da lahko (tudi kontaminiranemu) duhu na trenutke pripišemo odločujoč in samostojen vpliv na razcvet kulture.
Na vaji so preizskusili tudi konje za potrebe SLO
zagotovilo, da je usposabljanje I se po robu vsakemu agresorju ob
uspelo in smo tako še bolj uspo- I vsakem času.«
sobljeni in pripravljeni postaviti I	B. Mugerle
Usposabljanje starešin in vojakov
Konec prejšnjega tedna so krajše usposabljanje starešin in vojakov priprä-vili tudi na občinskem štabu teritorialne obrambe Mozirje. Starešinam je bila vaja namenjena za izpopolnjevanje v poveljevanju in vodenju enot, za utrjevanje znanja in elementov pri mobilizaciji, za utrjevanje komandirske zavesti in slovenske terminologije poveljevanja in za gojenje komandirske zavesti.
Vojaki so na vaji pridobivali politično znanje, krepili samostojnost in zaupanje v lastne sile, predvsem pa je bilo urjenje namenjeno usposabljanju posameznikov in celote za potrebe splošnega ljudskega odpora. Na vaji so pripravili sestanke članov zveze komunistov, zveze socialistične mladine in vojaškega kolektiva, vsem pa je o gospodarskem in političnem stanju v občini spregovoril tudi predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak. Seveda so poskrbeli tudi za obnavljanje poznavanja orožja in opreme, vmes pa so našli tudi čas za urejanje tabornega prostora v Kokariah.
ČERNO -
Vsako ukvarjanje s kulturo je doslej temeljilo na preprosti fizikalno-biološki zahtevi, da so njeni ustvarjalci, sprejemalci in spremljevalci koli-kortoliko živi in zdravi. Prav nesmiselno bi se bilo v naši družbi, na dia lektičnem materializmu utemeljeni donedavna spraševati o pomenu ir vlogi duha, ki da obstaja neodvisno od materije, teles, skratka ljudi iz mesa in kosti. Nedavni dogodki naj bi 2 vso brutalnostjo ponovno dokazali, da se je Tomaž Akvinski bedasto motil: narava in božja milost STA SI v nasprotju, milost NE dopolnjuje na-rave! Trditev seveda temelji na očitnem dejstvu, da je človeku ponovno uspelo dokazati, da je narava po sebi sicer umazana, zvita, pohlepna, nepredvidljiva in sovražna, pa vendar OBVLADLJIVA. In tisti, ki obvladuje naravo (materijo), obvladuje tudi misel (duha). Govorimo seveda o atomu in človeku. In še bolj konkretno: govorimo o našem atomu in našem človeku. In najbolj konkretno: govorimo o Šaleški dolini in človekoljubni atomski bombi, ki se spogleduje z njenimi nedrji.
Javni mediji nas sramežljivo seznanjajo z nejasnimi namigovanji, češ da se odlagališče nuklearnih odpadkov kani naseliti v velunjskem grabnu, torej v naši najbolj ozki domovini. Toda nič jasnega, nič odkritega, nič uradnega. Ive Vice Cukrov, glavni elektroenergetski inšpektor za SR Hrvaško je v majski »Galaksiji« izjavil (Večer in Naš čas pa povzela), da je ena najboljših lokacij za odlagališče južno od Slovenj Gradca in v okolici Titovega Velenja. Če upoštevamo, da je vseh 113 občin na Hrvaškem hvaležno odklonilo predlog, da se na njihovem ozemlju uredi odlagališče in če se spomnimo (upravičenega) revolta na Koroškem, potem lahko vzhiče-no ugotovimo, da smo velenjčani pravzaprav nenadoma postali pravi favoriti v tej tekmi. Argumentov za to trditev je več, ob tej priložnosti pove-žimo le izjemno izgubo Elektrogospodarstva Slovenije (in REK Velenje) z
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA
PETEK, 6. JUNIJ
OB 19.00, GALERIJA KNJIŽNICE TITOVO VELENJE
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 5. 6. ob 18. in 20. uri AVANTURE GWENDOLINE -francoski, pustolovski. V gl. vi.: Taw-ny Keaten
Petek, 6. 6. ob 10., 18. in 20. uri LEGENDA O TARZANU - angleški, avanturistični. V gl. vi. Ralff Richard-son	" -
Lepa, romantična pripoved o dečku, kije po smrti staršev odraščal med opicami v prostranstvu džungle se malo razlikuje od prejšnih filmov o Tarzanu kajti tokrat fanta najdejo in se mora vrniti med ljudi. Toda življenje kralja džungle v civilizaciji je nevzdržno, hrepenenje naredi svoje. V filmu je zelo razburljivo in verno prikazan življenjski utrip džungle.
Sobota in nedelja, 7., 8. 6. ob 18. in 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
Ponedeljek, 9. 6. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 10. 6. ob 18. in 20. uri DOVOLJENJE ZA VIKEND -ameriški, komedija. V gl. vi.: D. W. Brown
Štirje marinci v Los Angelesu preživljajo 72 ur dopusta!
Sreda, 11. 6. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 12. 6. ob 18. in 20. uri MORILEC IZ HRAMA SHAOLIN -hongkonški, kung-fu. V gl. vi.: Zhang Feng
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 5. 6. ob 20. uri LEGENDA O TARZANU — angleški, avanturistični.
Režija: Hew Hudson
l^vO ŠOŠTANJ
Sobota, 7. 6. ob 20. uri AVANTURE GWENDOLINE - francoski, pustolovski. V gl. vi.: Tawny Ketaen
Nedelja. 8. 6. ob 18. in 20. uri LE GENDA O TARZANU — angleški, avanturistični.
Ponedeljek, 9. 6. ob 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični.
Sreda, 11.6. ob 20. uri DOVOLJE NJE ZA VIKEND - ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 6. 6. ob 20. uri AVANTURE GWENDOLINE — francoski, pustolovski.
Torek, 10. 6. ob 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 8. 6. ob 19. uri DOVOLJENJE ZA VIKEND - ameriški, komedija.
Sreda, 11. 6. ob 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični.
Otvoritev razstave slik MIRNE PAVLOVEC iz Škofje Loke. Ob otvoritvi bo
kulturni program.
Razstava bo odprta do 25. junija.
OB 20.00, DVORANA GLASBENE ŠOLE
TITOVO VELENJE
Koncert Mešanega pevskega zbora Gimnazije Theodor Heuss iz ESSLINGENA in Dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz TITOVEGA VELENJA
Dirigenta: Klaus Wolf Ivan Marin Vstopnice 300 din. Popusti običajni!
SOBOTA, 7. JUNIJ
OB 19.30, CERKEV SV. MIHAELA V ŠOŠTANJU (Skorno) Koncert Moškega pevskega zbora SLAVA KLAVORA iz Maribora. Na programu so skladbe od Gallusa do Kodàlyja. Dirigent: Stane Jurgec.
Na orgle bo igrala EMA ZAPUŠEK iz Šoštanja. Vstopnice 300 din. Popusti običajni!
PETEK, 13. JUNIJ
OB 19.30, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Petkov kulturni večer
Klavirski recital pianistke BRIGITE PAVLIN PETEK, 20. JUNIJ
OB 20.00, DVORANA GLASBENE ŠOLE TITOVO VELENJE SREČANJE OKTETOV
Sodelujejo:
Koroški oktet iz Raven na Koroškem,
Ljutomerski oktet, Oktet Tosama iz Domžal, Oktet Terca
iz Celja, Šentjarvški oktet iz Vinske gore in
Rudarski oktet iz Titovega Velenja.
Vstopnice 300 din. Popustov ni!
SOBOTA, 21. JUNIJ
OB 18.00, ATRIJ VELENJSKEGA GRADU
Občinska REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN OKTETOV
Če bo vreme slabo bo revija potekala v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju. Vstopnina 300 din. Popusti običajni!
SREDA, 25. JUNIJ
OB 20.00, DOM KULTURE TITOVO VELENJE
VEČERNI ZVON Ruska narodna pesem
Nastopa amaterski narodni ansambel iz Moskve s programom ruskih pesmi, glasbo in plesom.
Prireditev posreduje konzulat Sovjetske zveze v Zagrebu Vstop prost!
PETEK. 27 JUNIJ
OB 20.00 GALERIJA KNJIŽNICE TITOVO VELENJE
Otvoritev razstave likovnih del VII. RUDARSKE LIKOVNE KOLONIJE v
počastitev Dneva rudarjev Ob otvoritvi bo kulturni program. Razstava bo odprta do 13 julija.
VILA MAYER ŠOŠTANJ
V	Vili Mayer je odprta razstava akvarelov, risb in olj STANISLAVA STOJANOVIČA in ARPADA ŠALOMONA.
VELENJSKI GRAD
Muzejske in galerijske zbirke so odprte vsak dan od 9 00 do 12 00 ter od 16 00 do 19 00. V ponedeljek je zaprto'
Vstopnina za odrasle 150 din (skupine 120 din) za obroke 80 (skupine 60 din) Gostišče GRAJSKI HRAM je odprto vsak dan od 9.00 do 22.00 Na okusen priorizek in dobro kap!|ico vabi SILVA NOVAK, nova najemnica lokala tel 857-627
NAPOTNIKOVA GAL.ERIJA V ŠOŠTANJU
Napotnikovo galeri]0 j Šoštanju, kjer je zbranih in razstavljenih 66 plastik kiparja !vana Napotnika. si lahko ogledate ob prireditvah ali pa pokličete Jožico Žnider, Trg Jožeta Lampreta 2, tel.: 881-116. Vstopnina 50 din. otroci 30 din
SPOMINSKA SOBA KAPITULACIJE 1945 V TOPOLŠICI
V	stavbi, kjer je bila 9 maja 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil, je odprta spominska soba. Za ogled se zglasite v recepciji Hotela Vesna v Topolšici. kjer boste dobili tudi vse informacije tel. 891-120. Vstopnina 50, otroci 30 din.
Usposabljanje enot TO občine Velenje
Mladinci so se izkazali
Od srede do nedelje prejšnjega tedna je bilo v občini Velenje redno letno usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe, sodelovale pa so še enote civilne in narodne zaščite, strukture splošnega ljudskega odpora iz delovnih organizacij in nekaterih krajevnih skupnosti ter drugi dejavniki. Namen večdnevnega usposabljanja je bil preveriti in dopolniti osnovna in v nadaljevanju tudi specialna znanja, predvsem pa preveriti fizično sposobnost delovanja v najtežjih in izrednih razmerah. Po strokovni oceni so pripadniki enot teritorialne obrambe in vsi ostali na vaji s praktičnim znanjem dokazali, da so se na predhodnem usposabljanju veliko naučili in da bodo pridobljeno znanje na
takšnih in podobnih taktičnih vajah s pridom uporabili, če bo morebiti potrebno. Veliko znanja in dobrih rezultatov so pokazali tudi na strelišču.
Po sklenjeni vaji je komandant občinskega štaba TO Velenje Jože Prislan usposabljanje takole ocenil: »Izredno slabo vreme z dežjem in močno ohladitvijo ni preprečilo, da zastavljenega načrta vaje ne bi uresničili. Po eni strani nam je takšno vreme prišlo kar prav, saj smo morali posamezne vaje opraviti v težjih razmerah, kot sicer, pa tudi medsebojno tovarištvo se je s tem še okrepilo. Še posebej so se izkazali mladinci v enotah, pa tudi v krajevnih skupnosti. Kakovostno opravljeno delo in visoka moral-no-politična zavest na vaji pa sta
Pohod in preverjanje znanja tudi v Gornji Savinjski dolini
Temeljito poznavanja orožja in opreme je nujno
Končni vrstni red: — pionirke: 1. W, 2. BR, 3. BM, 4. GŠ, 5. MPT, 6. AA; pionirji: 1. BR, 2. BM, 3. AA, 4. VV, 5. MPT, 6. GŠ;
Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so prejele pokale, njihovi igralci pa diplome.
Najboljša igralka: Mira Jan (MPT), najboljša strelka: Barbara Hudej (VV), najboljša vratarka: Andreja Kotnik (GS), najvišja igralka: Barbara Hudej (VV), najmlajša igralka: Mateja Majhen (W);
Najboljši igralec: Boris Kašnik (AA), najboljši strelec: Matej Zalu-beršek (BM), najboljši vratar: Igor Kukovec (VV), najvišji igralec: Bojan Rangelov (MPT), najmlajši igralec: Dušan Jager (W).
Majice rokometni talent so prejeli: pionirke — Barbara Hudej (VV). Mira Jan (MPT), Barbara Janežič (BM), Stanka Jelen (BR), Urška Čater (AA), Tanja Budna (AA), Andreja Moškon (BR), Saša Kosi (VV), Mirjana Bokur (GŠ), Natalija Abina (AA), Andreja Kotnik (GŠ), Suzana Marušek (W); pionirji: Peter Zaluberšek (BM), Sergej Šdamon (W), Duško Maličevič (BR), Uroš Apatič (BR), Aleš Škober-ne (VV), Boris Kašnik (AA), Matjaž Turnšek (GŠ), Peter Delakorda (BM), Bojan Rangelov (MPT), Ivo Biondič (BR), Urban Radšel (BM), Igor Kukovec (VV), Bojan Jovanovič (MPT), Marko Svitlica (BM), Darko Jegovnik (BR), Janko Mazej (BR).
Na pobudo krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin krajevne skupnosti Desni breg in v sodelovanju z drugimi krajevnimi organizacijami ZRVS so v soboto pripravili orientacijski pohod. Udeležilo se ga je deset tričlanskih ekip iz Desnega brega, Šmartnega in Konovega, prvo mesto pa so osvojili domačini iz krajevne skupnosti Desni breg.
Kar 25 jih je prejelo majice z napisom »rokometni talenti«
Lokovica
Jurjevanje s ptičjo svadbo
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bilo v krajevni skupnosti Lokavica nadvse veselo. Tamkajšnje društvo prijateljev mladine je namreč pripravilo za svoje najmlajše krajane jurjevanje s ptičjo svatbo.
Kljub slabemu vremenu se je tega praznika udeležilo kar precej otrok in njihovih mamic. Bela starka zima je otrokom natrosila še zadnje letošnje snežinke iz moke. Otroci so seveda z njo zaplesali in se zabavali. Kmalu pa so se je naveličali in vsi v en glas klicali pomlad. Zeleni Jurij je otrokom navdušeno pripovedoval tudi o tem,
kako so se ptički ženili v gozdovih in na travnikih. Za otroke so pustili polno dobrot, ki so jih ti radovedno iskali po grmih, travnikih,. . . Tudi mamice niso ostale praznih rok.
Praznovanje pomladi so najmlajši krajani Lokovice končali z raznimi igricami na otroškem igrišču pri domu družbenopolitičnih organizacij. Veseli, razigrani in polni trebuškov sladkarij so se vrnili na svoje domove. Seveda pa so organizatorjem obljubili, da se bodo takšnih in podobnih prireditev radi udeleževali.
Fanika Jurjevec
Zeleni Jurij je prinesel s sabo polno dobrot
Zgledno delo z mladimi
ugotovila veliko nadarjenih rokome-tašic in rokometašev in dobrem nadaljnjem delu z njimi se kluboma gotovo ni treba bati za nadaljnji razvoj.
Rezultati finala: Tekme za 5. mesto
-	pionirke: MPT:AA 15:7 (7:5): tekme za 3. mesto : BM :GŠ 5:3 (2:1 ) ; tekme za 1. mesto: W:BR 13:8 (8:2);
Rezultati finala: Tekme za 5. mesto
-	pionirji: MPT:GŠ 9:8 (7:5); tekme za 3. mesto: AA:VV 10:9 (5:4); tekme za 1. mesto: BR:BM 16:13 (8:7);
V teh spomladanskih mesecih sta Ženski rokometni klub Velenje in Rokometni klub Šoštanj organizirala občinsko rokometno ligo za učence 4. razredov. Sodelovalo je 6 moških in prav toliko ženskih ekip. Vsaka ekipa pa je v ligi odigrala 10 tekem. V soboto je bilo v Rdeči dvorani še sklepno tekmovanje lige. na katerega so povabili tudi starše, ki so se prepričali, da so njihovi otroc' v tem času zelo koristno izrabili prosti čas. Najbolj zadovoljna pa sta bila organizatorja, saj sta ob spremljanju rokometne lige
6. stran *
RAZPISI OBJAVE
Titovo Velenje i m
5. junija 1986
Značke, znamke, star denar
V nedeljo, 8. junija, se bo ob 8.30 pričelo v preddverju hotela Paka junijsko srečanje zbiralcev značk, znamk ir starega denarja.
Zbiralci si bodo lahko na tem srečanju izmenjali in obogatili svoje zbirke, saj bo mogoče eksponate menjati, kupiti ali prodati.
Želite prodati blago, tekstilne predmete, športno opremo, vikend opremo, galanterijo? Predajte predmete v prodajo
STARINARNI — Zdenka Šoštanj (poleg blagovnice Merx),
kjer bo to blago hitro prišlo v prave roke, da bo služilo svojemu namenu. Blago lahko oddate v prodajo vsak dan, razen torka!
Si želite poceni nakupa? Oglasite se v komisijsko prodajalno
— STARINARNO Šoštanj (poleg blagovnice Merx).
Prodajalna je odprta vsak dan razen torka. V prodajo trenutno sprejemamo samo letna oblačila in opremo za stanovanje, tehnično blago, galanterijo, športno in vikend opremo.
Sekcija samostojnih frizerjev in kozmetičarjev pri Obrtnem združenju občine Velenje ter Brivnice in česalnice Velenje vabita na
REVIJO PRIČESK,
v soboto, 14. junija, s pričetkoim ob 20. uri v restavraciji NAMA Titovo Velenje.
Na reviji bodo sodelovali tudi VALERA, UTOK, ERA — posi. Center, butika NITKA in FISCHER ter kozmetični salon MILENA. Vabljeni!
gorenje
v^
glin nazarje
GORENJE — GLIN Lesna industrija Nazarje VABI K SODELOVANJU
delavce, za opravljanje naslednjih del in nalog:
—	vodenje in priprava proizvodnje
—	konstrukcija in tehnologija
—	raziskave in razvoj
—	trženje.
Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih razultatih.
'Vloge sprejema kadrovski sektor delovne organizacije Gorenje
—	Glin Nazarjem, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
Center srednjih šol TITOVO VELENJE neom.sol.odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL n. sol. o. Titovo Velenje
TOZD SREDNJA RUDARSKA ŠOLA »RŠC« n. sol. o.
Svet TOZD Srednje rudarske šole »RŠC« razpisuje prosta dela in naloge:
RAVNATELJA TOZD SREDNJE RUDARSKE ŠOLE »RŠC«
Za ravnatelja TOZD se poleg z zakonom določenih splošnih pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba,
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu
—	vzorno moralno in politično delo in
—	da je kandidat doslej izkazal visoko kvaliteto, uspešnost in inventivnost, če je opravljal vodilno ali vodstveno delo.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov:
Center srednjih šol, TOZD Srednja rudarska šola, Trg mladosti 5 Titovo Velenje, z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
DELOVNA ORGANIZACIJA P.O.
RTC G O I.TIE
63330 MOZIRJE, Žekovec
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in družbeni standard DO RTC Golte Mozirje
OBJAVLJAMO prosta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSTVA DO RTC GOLTE MOZIRJE.
Poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima končano ekonomsko srednjo šolo,
—	5 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih delih,
—	poznavanje problematike RTC Golte in pripravljenost za aktivno razreševanje delovanja in razvoja DO RTC Golte Mozirje ter
—	ustrezne organizacijske sposobnosti za izvajanje navedenih del in nalog.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Možnost nastopa službe sporazumno. OD v skladu s samoupravnimi akti. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
MERX - DO RTC GOLTE MOZIRJE, Žekovec 63330 MOZIRJE v 8 dneh po objavi razpisa.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključku roka za prijave.
Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DATUM	DEL. IZK.	NČ DČ	ROK P ROK Z	OD	ŠT. DEL.
CSŠ TOZD SREDNJA	dipl. ing. rudarstva	učitelj strokovne teorije						
RUDARSKA Š.			29/5	X	nč	8/90	119.000	3
CSŠ TOZD SREDNJA	dipl. ing. rudarstva	učitelj, OTP						
RUDARSKA Š.			29/5	X	nč	8/90	119.000	2
CSŠ TOZD EKŠ	profesor slovenskega j.	učitelj slov. in nemškega j.	29/5	X	nč	8/90	119.000	1
CSŠ TOZD EKŠ	profesor umetnostne v.	učitelj umetnostne vzgoje						
		3,5	29/5	X	dč	8/90	159.500	1
CSŠ TOZD SREDNJA	dipl. ing. matematike	učitelj matematike						
RUDARSKA Š.			29/5	X	nč	8/90	119.000	1
ZC TOZD LEKARNA	dipl. ing. farmacije	dipl. ing. tarmacije-rece"ptar	29/5	1	nč	8/30	120.000	1
SPLOŠNO ZDRAVSTVO ZC	zdravnik	zdravnik	26/5	1	dč	8/8	154.980	
		zdravnik	26/5	1	nč	8/8	154.980	
ZC SPLOŠNO ZDRAVSTVO	višji rentgenski tehnik	rentgenolog	26/5	1	nč	8/8	102.800	1
VEPLAS	ing. strojništva	razvojni tehnolog	26/5	3—4	nč	10/10	100.000	1
VEPLAS	ekonomist	vodja nabave	26/5	4	nč	10/10	130.000	1
OŠ B. LETONJE —		vodja prodaje	26/5	4	nč	10/10	130.000	1
	učitelj razrednega	učitelj razrednega č. odd.		-				
ŠMARTNO/P	pouka		29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ BIBA ROCK ŠOŠTANJ		podaljšanega bivanja	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
	PU slovenskega jezika	učitelj slovenskega jezika	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ BIBA ROCK ŠOŠTANJ	PU gospodinjstva	vodja šolske prehrane	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ KAREL DESTOVNIK	učitelj razrednega p.	učitelj razrednega pouka						
KAJ UH ŠO			29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ KAREL DESTOVNIK	učitelj razrednega p.	učitelj razrednega p. v						
KAJUH ŠO		oddelku *						
OŠ BRATOV MRAVLJAK		podaljšanega bivanja	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
	PU telesne vzgoje	učitelj telesne vzgoje	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ BRATOV MRAVLJAK	PU zgodovine	učitelj ZD in DMV (skrajšani						
		delovni čas)	29/5		dč	8/60	50.000	1
OŠ BRATOV MRAVLJAK	PU kemije in biologije	učitelj KE in BE	29/5		dč	8/60	100.000	1
OŠ ANTON AŠKERC	učitelj razrednega p.	učitelj razrednega pouka	29/5	X	dč	8/60	100.000	
OŠ ANTON AŠKERC	PU telesne vzgoje	učitelj tel. vzgoje	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ MIHA PINTAR-TOLEDO	učitelj razrednega p.	učitelj razrednega pouka	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ MIHA PINTAR-TOLEDO	PU matematike	učitelj MA	29/5	X	nč	8/60	100.000	1
OŠ MIHA PINTAR-TOLEDO								
PODRUŽ.								
PLEŠIVEC	učitelj razrednega p.	učitelj razrednega pouka	29/5	X	dč	8/60	100.000	1
OŠ MIHA PINTAR-TOLEDO	PU slovenskega j.	učitelj slov. jezika in DMV (skrajšani dč)	29/5	X	dč	8/60	50.000	1
LJUBLJANSKA BANKA	ekonomski tehnik	referent kontrole ERC	26/5	2	nč	8/8	85.000	1
		blagajnik-likvidator	26/5	2	nč	8/8	90.000	2
VEPLAS	ključavničar	izdelava gumbov	26/5	2-3	nč	15/15	75.000	2
DO GORENJE NOTRANJA								
OPREMA								
TOZD POHIŠTVO	ključavničar	vzdrževalec II	29/5	1	nč	8/8	60.000	2
TINKA ZAJC - GOSTIŠČE								
in prenočišče	kuhar	kuhar	26/5	X	nč	8/8	70.000	1
	natakar	natakar	26/5	X	nč	8/8	60.000	1
	pomožni gostinski del.	pomožni natakar	26/5	X	nč	8/8	55.000	1
	sobarica	sobarica	26/5	X	nč	8/8	50.000	1
	snažilka	čiščenje in pospravljanje	26/5	X	nč	8/8	45.000	1
GIP VEGRAD	snažilka	čiščenje	30/5	X	nč	8/8	40.000	i
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE
Štipendijska komisija
61000 LJUBLJANA
Celovška c. 71 (pri Stari cerkvi)
telefon 552-641 /29
razpisuje za iolsko leto 1986/87 KADROVSKE ŠTIPENDIJE
za poklice v obrti na območju vseh občinskih obrtnih združenj v SR Sloveniji.
Podeljenih bo 40 kadrovskih štipendij, ki so namenjene učenkam in učencem prvega razreda III., IV. in V. stopnje usmerjenega izobraževanja in 10. štipendistom VI. 'n VII. stopnje. Višina kadrovskih štipendij je določena z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju v SR Sloveniji. Osebne prošnje s spodaj navedenimi prilogami morajo prosilci poslati najkasneje do 15. julija 1986 (datum poštnega žiga) na naslov:
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ Slovenije — štipendijska komisija 61000 LJUBLJANA, Celovška c. 71 (pri Stari Cerkvi).
A.	Prosilci za kadrovske štipendije III., IV. in V. stopnje morajo poleg osebne prošnje predložiti sledeče priloge:
—	natančno izpolnjen in potrjen obrazec DZS — SPN-1
—	priporočilo pristojnega občinskega obrtnega združenja, kjer je sedež obratovalnice obrtnika
—	izjavo obrtnika, da je kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo, pa mu ni bila dodeljena
—	izjavo obrtnika, da bo kandidat pri njem opravljal proizvodno delo, delovno prakso in pripravništvo
—	overjen prepis zadnjega šolskega spričevala
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinska uprava za družbene prihodke in matični urad pristojne občine)
—	potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine kandidata za december preteklega leta
—	potrdilo o vseh dohodkih staršev za preteklo leto (upokojenci predložijo fotokopijo pokojninskega nakazila za december preteklega leta)
B.	Prosilci za kadrovske štipendije od VI do VII. stopnje morajo osebni prošnji in izpolnjenemu obrazcu DZS—SPN priložiti sledeče priloge:
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	potrdilo obrtnika, da bo štipendist pri njem opravil usposabljanje in da ne prejema štipendije
—	priporočilo pristojnega občinskega obrtnega združenja
—	potrdilo o vseh dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (upokojenci predložijo fotokopijo pokojninskega nakazila za december preteklega leta)
NEPOPOLNIH PRIJAV NE BOMO OBRAVNAVALI IN JIH BOMO VRAČALI PROSILCEM! Prosilce bomo o izidu razpisa obvestili do 20. septembra. ZOZ Slovenije
M AL i OGLAS/
PRODAM GRADBENO PARCELO 600 m! v Parižljah, z gradbenim dovoljenjem. Alojz Vasle, Založe 55, Polzela. IŠČEM ŽENSKO ZA ČIŠČENJE ENOSTANOVANJSKE HIŠE, dvakrat na teden. Informacije po telefonu 853-119 — Beno.
PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, starejši letnik, zamenjana karoserija 1979, motor nov, letnik 1985. Telefon 855-477.
PRODAM R—4, registriran do maja 1987. Informacije po telefonu 855-902 zvečer, od 18. do 20. ure.
PRODAM UNIVERZALNI MLIN »STANDARD« (Žaga, obla in melje), po ugodni ceni. Informacije po telefonu 882-824. PRODAM SKORAJ NOV MULTIKULTIVATOR GORENJE - SPECIAL s koso. Vlado Škruba, Pokopališka 5, Titovo Velenje, telefon 854-219. PRODAM RABLJENO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE. Jože Šterk, Ljubljanska 50 a, Titovo Velenje. PRODAM ZASTAVO 750 LE, staro 11 mesecev. Ogled mogoč na naslovu Branko Grobin, Vr-njačke Banje 3, Titovo Velenje. PRODAM SONY mini stolp, deklariran. Telefon 857-897. PRODAM OTROŠKO SOBO Z DVEMA POSTELJAMA. Informacije po telefonu št. 858-657, od 15. do 19. ure. UGODNO PRODAM MALO RABLJENO TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto (teža 600 kg). Informacije po telefonu 853-026.
OSEBNI AVTO 750 in zmrzo-valno skrinjo 340 litrov, ugodno prodam. Štefan Bestjančič, Paka 73 B, telefon 855-631. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 LC, letnik 1979, informacije po telefonu 853-556, od 6. do 14. ure. PRODAM KOMPLETNO tro-delno okno, dve marmornati polici in krilna vhodna vrata. Informacije 855-895.
OBRTNIK VZAME V NAJEM ENOSOBNO STANOVANJE
ali garsonjero. Ponudbe po telefonu 855-895.
PRODAM PARCELO s 1000 m2 in nekaj gozda, na kateri stoji stara hiša z elektriko, vodo in številko, na sončnem kraju blizu Šoštanja. Informacije po telefonu 882-828.
PRODAM NOVEJŠO VISOKO PRITLIČNO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Prekmurju, z vinogradom in 2,5 ha zemlje. Telefon 855-137 ali 881-265. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA CENJENE STRANKE, da je pričela prodajati 7 tednov stare piščance nesnice, pasme hisex, 2 x cepljene, krmlje-ne s köruznim šrotom. Nakup je mogoč vsak dan, tudi ob nedeljah. Ugodna cena 600 din velja do 10. junija. Se priporoča MARIJA ŠPEGEL z Mute. Telefon 062-873-202.
PRODAM SPREDNJE IN ZADNJE BLATNIKE ter končnika za Lado ST do letnice 1979. Telefon 858-607 zvečer. PRODAM PRENOSNO MINI KOMPONENTO PHILIPS 2 x 15 W in avtoradio 2 x 15 W z zvočniki 2 x 50 W. Telefon
854-524	dopoldne. (Andrei) IŠČEM STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI (enosobno). Telefon
855-321,	interna 599, do 12. ure ali na naslov Jure Novak, Kersnikova 13, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO 125 P, letnik 1979. Franc Hribar, Mislinja 44 B, Mislinja. PRODAM NOV ŠIVALNI STROJ »RUŽA« SELECTO-MATIC. Informacije po telefonu 857-041.
PRODAM FIAT 126 P, letnik 1981. Informacije po telefonu 854-383 popoldne. CB POSTAJO KOMPLET, ka
mero cinon, gramofon, Jamaho 5 KM, značke, prodam. Telefon 33-120, po 21. uri v četrtek. MLAD FANT, ŠPORTNIK, IŠČE SOBO v Titovem Velenju. Franci Novak, Efenkova 61, Titovo Velenje.
KUPIM ZAZIDALNO PARCELO, ali starejšo enodružinsko hišo oziroma vikend z nekaj zemlje v okolici Titovega Velenja ali oddaljenosti do 25 km. Ponudbe sporočite po telefonu 853-644 od 15. do 16. ure in od 20. do 22. ure ali pošljite na uredništvo Našega časa pod šifro »VAS«. GRAMOFON JVC QL—A 2 PRODAM. Informacije po telefonu 858-089, popoldan. PRODAM OJAČEVALEC MA-ISTRO BAS 100 W in bas kitaro Kpija Fender Jazz bass. Telefon 857-249 — popoldan. ZAPOSLIM DVA KV DELAVCA ' IN DVA NK DELAVCA PLESKARSKE STROKE. Dela so na območju Titovega Velenja. Anton Marčič, Stari Trg 85, Slovenj Gradec.
5. junija 1986
* titovo velenje
■K r^aOHB
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
koledar	
ČETRTEK, 5. junij	- FER-
DO	
PETEK, 6. junij — ZDENKA	
SOBOTA, 7. junij	- RO-
BERT	
NEDELJA, 8. junij	- ME-
DARD	
PONEDELJEK, 9.	junij -
PRIMOŽ	
TOREK, 10. junij -	MARJE-
TA	
SREDA, 11. junij —	BARNA-
BA	
ta
BLAGOVNICA GORICA Titovo Velenje
Kolektiv Blagovnice Gorica Titovo Velenje je v sodelovanju s proizvajalci pripravil za vas večjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije za vroče poletne dni. Večjo izbiro konfekcije vam nudimo od proizvajalcev:
Labod in Novoteks iz Novega mesta, Kors i'z Rogaške Slatine, Pik iz Maribora, Mik iz Prebolda in Lisca iz Sevnice. Obiščite nas in prepričajte se!
MIERX
ZAHVALA
Ob prerani, boleči izgubi dragega moža in skrbnega očeta
Franca Melanška- Braneta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter ga tako številno
pospremili na zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo dr. Grošlju, DO RLV in njegovemu tozdu Izobraževanje, DO Vegrad
in TAK Rudar Velenje.
Hvala častni straži, godbi, pevcem in govornikom ter g. duhovniku za opravljen pogrebni
obred.
ŽALUJOČI: Žena Jožica, sin Gregor, hči Kristina ter oče Štefan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Vinka Domitroviča
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Pavle Dragar
iz Šercerjeve 8 v Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih pristopili na pomoč ter govornikom tovarišem Pušniku, Valenciju in Martinčiču, bolnišnici Topolšica, ŽTP Celje in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoča: hči Tilčka z družino.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delavcem Gore-nja-tozd Pohištvo, delavcem TUŠ, gasilcem IGD TUŠ, ki ste izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica ter duhovniku za opravljen obred.
Hvala govorniku za izrečene poslovilne besede.
Z ŽALOSTJO V SRCU VSI NJENI!
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 7.
in 8. junija — dr. Teodor Goro-granc, Cesta 1/29, Titovo Velenje
Dežurni veterinar na Veteri-
narski postaji Šoštanj: od 6. do 13-. junija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704
j» 0*9
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete
Ivanke Rehar
rojene GABERŠEK iz Podgore 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi duhovniku, pevcem in govorniku, vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Ivica z možem, Jožica z družino, sinova Slavko in Franci z družinama in ostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
V 82. letu se je od nas tiho poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Medvešek
iz Podsede
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja ter cvetje, ki ste ga poklonili na njegov poslednji dom v Podkraju. Hvala pevcem KUD Lipa Konovo, govorniku in duhovniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata, tasta in strica
Cirila Venišnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje.
Najlepša hvala za vso nego in skrb sestram in strežnemu osebju Doma za varstvo odraslih in
bolnišnici Topolšica.
Posebna hvala g. dekanu in duhovnikom za lepo opravljen obred. Hvala pevskemu zboru za pesmi in toplo izrečene poslovilne besede.
VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, stare mame in para-
babice
Slave
Grebenšek-Čebul
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in izkazali spoštovanje do pokojnice, ter ji
poklonili cvetje.
Iskrena hvala prav vsem, ki ste prispevali k temu, da je bilo poslednje slovo lepo in spoštljivo.
Vsi njeni.
Mladi Celjan Urankar navdušil
V Rdeči dvorani v Titovem Velenju so se v soboto zbrali najboljši dvigalci uteži Slovenije, Furlanije in Koroške. Na že 22. srečanju za pokal Alpe-Adria. Srečanje je nadvse dobro organiziral domači težkoatletski klub Rudar, žal pa tokrat ni bilo med njimi dolgoletnega državnega rekorderja in večkratnega jugoslovanskega prvaka ter nazadnje klubskega trenerja Franca Melanška, ki je prejšnji teden tragično preminil v prometni nesreči. Ob začetku tekmovanja so spomin nanj in na Dušana Lajovica, nazadnje je bil predsednik predsedstva jugoslovanske zveze za dviganje uteži, in je prav tako tragično preminil v prometni nesreči konec lanskega leta, počastili z enominutnim molkom. Med člani so bili najmočnejši dvigalci Furlanije, drugo mesto so osvojili tekmovalci Koroške, tretje Slovenije. V tem tekmovanju vsaka tri leta podeljujejo pokal in v zadnjem triletnem tekmovalnem obdobju so bili prav tako najboljši reprezentantje Furlanije, drugi Koroške, tretji Slovenije. Pri mladincih, za katere je nastopal tudi domačin Gajšek, so največ dvignili reprezentantje Slovenije, drugi so bili dvi-govalci Furlanije, tretji Koroške. Ob upoštevanju triletnega tekmovalnega obdobja pa so prvo mesto osvojili tekmovalci Furlanije, pred Slovenijo in Koroško in prejeli lep pokal Alpe-Adria.
Urankar med dvigom državnega rekorda (vos)
Na sobotnem, 22. srečanju tekmovalcev treh dežel, se je najbolje izkazal 19-letni Marko Urankar iz Celja. Tekmoval je za člane in je v sunku dvignil 180 kg ter s tem izboljšal lastni državni mladinski rekord za 5 kg.
Dobra igra v derbiju
V slovenski nogometni ligi so prejšnji teden odigrali kar dve koli. Med tednom so igralci Rudarja gostovali v Ljubljani in si s Slovanom razdelili točki — izid srečanja je bil 0:0 — v nedeljo pa so sprejeli v goste enajste-rico vijoličastih iz Maribora. Približno 300 gledalcev je bilo zadovoljnih z igro, ki so jo igralci pokazali v štajerskem derbiju. Oboji so igrali zelo podjetno. Pred vratarjema je bilo veliko priložnosti za zadetek, vendar je vsaka stran izkoristila le eno.
Gostje so povedli že v 5. minuti z izrednim strelom njihovega srednjega napadalca Prelogarja. Kljub vodstvu so gostje še naprej igrali napadalno in odprto, seveda pa enako tudi »rudarji«. Po izredno lepi akciji v 44. minuti je Čelič z lepim strelom z glavo izenačil. Iz prvega dela je treba omeniti še 19. minuto, ko je v kazenskem prostoru gostov njihov igralec Šarenac igral
z roko, podobno je bilo nekaj minut pred tem na Rudarjevi strani, vendar je sodnik ocenil, da to ni bilo namerno igranje z roko. V 37. minuti pa je nastal edini madež na sicer zelo športnem srečanju. Zaradi grobega prekrška gostujočega branilca Divjaka nad nevarnim Ceričem, je moralo Rudarjevo levo krilo zaradi poškodbe z igrišča, gostujoči igralec pa je prejel rumeni karton. Tudi v drugem polčasu so gledalci videli zelo hitro igro in veliko strelov proti obema vratarjema, s tem, da so bili udarci gostov le nevarnejši od domačih igralcev. V drugem delu se domači branilci lahko zahvalijo svojemu vratarju Tasiču, ki se je izkazal z odličnimi obrambami, da niso izgubili še druge točke.
Po 23. kolu so Velenjčani na 7. mestu s 24 točkami, vodijo pa Mariborčani s 35 točkami pred Triglavom, ki ima štiri točke manj. V naslednjem ko-
lu bodo igralci Rudarja gostovali v Celju pri ekipi Ingrad Kladivar.
Živko pomiloščen
Na konferenci atletske zveze Jugoslavije so med drugim razpravljali tudi o »primeru Romea Živka«, člana velenjskega atletskega kluba, ki je bil kaznovan zaradi domnevnega uživanja nedovoljenih poživil. Na konferenci so upoštevali pritožbo in mu ukinili doživljenjsko prepoved nastopanja. Znova torej lahko nastopa za velenjski klub, upamo pa tudi, da ga bomo kmalu videli tudi v reprezentančnih vrstah.
Množično
tekmovanje
paraplegikov
Ob dobri organizaciji Društva paraplegikov celjskega območja in Atletskega kluba Vélenje je bilo v soboto na atletskem igrišču v Titovem Velenju tradicionalno tekmovanje paraplegikov Slovenije v spomin na pokojnega profesorja Bojana Hrovatina, »pionirja invalidskega športa, ne le v Sloveniji, ampak v Jugoslaviji, ki je zapustil zelo globoke in trajne vtise, pomembne za telesno kulturno dejavnost paraplegikov, za vso našo organiziranost, naše življenje in delo ter vključevanje v družbo«, kot je ob otvoritvi tega najbolj množičnega tekmovanja paraplegikov pri nas dejal Ivan Peršak, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije. Že osmič zapored je bilo pokrovitelj tega, že 17. tekmovanja, CGP Delo. Srečanje je odprl odgovorni urednik Dela Jože Volfand in seveda zaželel tekmovalcem kar največ uspeho in jim obljubil, da bodo še naprej spremljali njihovo dejavnost.
Tekmovalke in tekmovalci, blizu 70 se jih je zbralo na tem tekmovanju, ki je štelo tudi za uradno republiško prvenstvo, so se nato pomerili v trobo-
Velenjski tekmovalec Luzar med metom krogle (vos)
ju, ki je zajel tekmovanje v metanju krogle, diska in kopja ali kija, vožnja z invalidskim vozičkom na 100 m — v tej disciplini so morali tekmovati vsi, izbirna disciplina pa je bila 200, 400, oziroma 800 m. Tekmovanje so sklenili s štafetnimi vožnjami društev paraplegikov na 4 x 100 m. Tu je bil vrstni red naslednji: 1. Mariborska, 2. Celjska, 3. Ljubljanska regija itd.
Velenjčanke osme
Sklenjeno je tekmovanje v drugi zvezni rokometni ligi za ženske. Igralke Velenja so med dvanajstimi ekipami osvojile 8. mesto z 18 točkami, še pred nekaj koli pa so se borile za ob-
stanek v ligi. V zadnjem kolu so gostovale pri tretjeuvrščeni ekipi Minela v Zrenjaninu in izgubile z osmimi zadetki razlike. Rezultat je bil 33:25 za domačinke.
Franc Melanšek
Skrbno so se prizadevni delavci velenjskega težkoatletskega kluba Rudar pripravljali na sobotno srečanje najboljših dvigal-cev uteži Furlanije, Koroške in Slovenije za pokal Alpe-Adrija. Vendar med tekmovanjem ni bilo tistega običajnega vedrega razpoloženja značilnega za takšna sicer tekmovalna, vendar prijateljska srečanja. Še vedno težkoatletski delavci in gledalci niso mogli verjeti, da na teh srečanjih, tekmovanjih, ne bo nikoli več enega naših najboljših tekmovalcev, večkratnega državnega prvaka in rekorderja, repre-zentanta, nadvse priljubljenega športnika Franca Melanška. V ponedeljek zvečer prejšnji teden, je njegovo življenje tragično ugasnilo v prometni nesreči.
Med prijatelje športa, vse, ki so Franca poznali, je prišla ta črna novica, kot nekaj kar sprva nihče ni mogel in hotel verjeti. Pogostokrat sem ga srečaval zadnje dni, ko se je vračal v večernih urah skupaj z družino domov in prav nekaj dni pred smrtjo mi je dejal: »Se nekaj dni in bom v novi hiši.«
S petnajstimi leti se je Franc vpisal v takratno Rudarsko šolo v Titovem Velenju. Svoj poklic je hote! kar najbolj pridno opravljati, postati še močnejši za težko in naporno delo v jami, zato se je še istega leta včlanil med dvigalce. Med njimi je bil 24 let. vse do svoje smrti. Zadnja leta je svoje športne izkušnje kot trener prenašal na mlade. Z vzor-
nim značajem, marljivim delom in neuničljivo voljo do rezultatov in napredka, je z utežmi dosegel rezultate, o katerih sanja marsikateri športnik. Če sem si prav zapomnil, je dvignil kar 48 mladinskih in 33 članskih državnih rekordov. Kako je sploh vse to dosegel?
»Vsak dan treniram po dve uri in pol do tri, razen nedelje. Dva treninga sta lažja, štirje pa težji. Med lažjimi dvignem na dan 6 do 8 ton, med težjimi 16 do 20.« mi je dejal pred dvanajstimi leti, ko sem ga predstavil v takratni naši rubriki »Naš znanec.« Leta 1978 so v občini njegovo delo nagradili tudi z izborom za najboljšega športnika leta v Šaleški dolini. Takrat smo mu krepko stisnili roko: če kdo, potem si je prav Franc resnično zaslužil to priznanje.
Množica njegovih prijateljev,
ljubiteljev športa, sodelavcev.....
ga je spremljala na njegovi zadnji poti v Andražu. S tesnobo v srcu, saj še vedno nismo mogli verjeti, da Franca ne bo več med ročkami, s katerimi je preživel skoraj četrt stoletja svojega mladega življenja. Toda njegovi uspehi, državni rekordi, lik dobrega športnika in učitelja praktičnega pouka v tozdu Izobraževanje RLV, nesebičnega jamskega reševalca, bo vedno ostal v spominu.
Naj mu v imenu vseh, ki smo ga poznali, izrečem še enkrat športni ZDRA VO.
STANE VOVK
Slaba sodnika
Rokometaši Šoštanja so proti naj-resnejšemu kandidatu za republiškega prvaka, ekipi Astre Jadrana ostali praznih rok. Gostje so srečanje dobili z rezultatom 24:21. Igrali so zelo dobro in si v prvem polčasu priigrali že sedem zadetkov prednosti. Takšnemu vodstvu pa sta precej pripomogla sodnika, ki sta s svojimi nekajkratnimi nerazumljivimi odločitvami povsem spravila iz ravnotežja domačo sedmerico, tako da se rokometaši Šoštanja v prvem polčasu niso mogli »ujeti«. V drugem polčasu so domači igralci zaigrali zelo požrtvovalno, bili v tem delu igre boljši od gostov iz Kozine za 4 zadetke, vendar vodstva iz prvega dela niso mogli nadoknaditi. Tudi v drugem polčasu sta ljubljanska sodnika Skubic in Repenšek slabo delila pravico na igrišču, sekala in zaustavljala napade Šoštanja ter razveljavljala zadetke, tako, da so gledalci imeli vtis, da Šoštanj tudi ob še boljši igri ne bi mogel izenačiti.
Trenutno so rokometaši Šoštanja s 27 točkami na 4 mestu, vodi Astra-Ja-dran s 33, 2. Inles 32 in 3. Rudar 29.
V zadnjem prvenstvenem srečanju, jutri, 6. junija, bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Slovenj Gradcu.
Kegljanje
VRSTA NASTOPOV V NEKAJ DNEH
Pretekli teden je bil za kegljače Šoštanja zelo naporen, saj so morali odigrati kar tri prvenstvena srečanja. Že dan po vrnitvi iz Šibenika, kjer so se udeležili tekmovanja, so v Storah odigrali preloženo srečanje 18. kola z domačim Kovinarjem. Domačini so bili boljši in so zmagali kar s 155 keglji razlike. Rezultat je bil 4.900:4.745 podrtih kegljev. Najboljša pri Šoštanjča-nih sta bila Rajšter in Leopold Fidej, ki sta podrla 827, oziroma 820 kegljev. S tem porazom so Šoštanjčani izgubili možnosti za prvo mesto, kljub temu, da so vse prvenstvo vodili na prvenstveni lestvici.
Že dva dni zatem so gostovali na Dobrni, kjer so prav tako v zaostalem srečanju visoko premagali domačo ekipo. Rezultat je bil 4.803:4.564 za goste, najboljša pri njih pa sta bila Stane Fidej z 850 in Križovnik z 846 podrtimi keglji.
Kljub vsem naporom so kegljači Šoštanja v soboto doma gostili še ekipo Mozirja in visoko zmagali z rezultatom 5.240:5.065. Tokrat sta bila najboljša Stane Fidej, ki je podrl kar 933 kegljev in Rajšter s seštevkom 903 keglje. V zadnjem 22. kolu bodo Šoštanjčani gostovali pri prvouvrščeni ekipi celjskega Ingrada in se skušali Celjanom oddolžiti za edini j>oraz, ki
so ga doživeli na kegljišču v Šoštanju.
Sklenjeno je tudi regijsko prvenstvo v tekmovanju parov. Med dvanajst najboljših dvojic sta se uvrstila le Križovnik in Rajšter, v finalu pa žal osvojila le zadnje mesto. Nekoliko več sreče so imeli Šoštanjčani v tekmovanju posameznikov, v katerem je nastopilo 130 kegljačev. V drugo kolo se jih je uvrstilo kar osem, žal pa bo lahko nastopil le Križovnik, ki sicer tudi vodi. Tekmovalna komisija je za ostalih sedem namreč določila nastop v petek, prav ta dan pa igrajo proti Ingradu. V prednosti je uvrstitev ekipe, zato so se nastopu odpovedali, upravičeno pa se sprašujejo, zakaj jim tekmovalna komisije nenehno »nagaja«.
Prvo leto 5. mesto
Članstva ekipa šaleškega teniškega kluba je v prvem letu nastopanja v 1. republiški ligi dosegla lep uspeh s 5. mestom v končni razvrstitvi. V zadnjem kolu so velenjski igralci nastopili v Slovenskih Konjicah in zmagali s 4:1. Zmagali so Končan, Špegel in Volk ter dvojica Končan—Volk, klonil pa je Skornšek.
Elkroj
v slovenski ligi
Pred koncem tekmovanja v vzhodni območni nogometni ligi je razplet praktično že znan. Nogometašem Elkroja je končno uspel veliki met, to pa je uvrstitev v slovensko nogometno ligo. Pred zadnjim kolom, ko bodo gostovali v Pekrah pri Mariboru, imajo pred najhujšim tekmecem, slovenj-graškim Partizanom, dve točki naskoka in bistveno boljšo razliko v zadetkih. To razliko so si popravili tudi na nedeljskem srečanju, ko so na domačem igrišču s 5:0 (3:0) premagali moštvo Brežic. Tokrat so zaigrali zares odlično v obrambi in napadu, zadetke pa sta dosegla Kopušar 3 in Hren 2.
Nogometaši Smartnega so v tem kolu gostovali v Rogaški Slatini in domačemu Steklarju odščipniii točko. Rezultat je bil 0:0, povedati pa velja, da so domačini med drugim zastrelja-li tudi dve enajstmetrovki. Šmarčani so pred zadnjim kolom z 21 točkami na 6. mestu.
SEDEČA ODBOJKA
Madžarska: Jugoslavija v Topolšici
Od 18. do 23. julija bo v Peči na Madžarskem potekalo svetovno prvenstvo invalidov. Nanj se marljivo pripravljajo tudi invali-di-odbojkarji Jugoslavije. Ti se bodo to soboto in nedeljo, 7. in 8. junija, srečali z reprezentanco Madžarske v Šoštanju ter Topolšici.
Reprezentanci se bosta zbrali že v petek popoldne v hotelu Vesna v Topolšici, v soboto ob 18. uri pa bo v telovadnici osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha prijateljsko srečanje. Naslednji dan se bosta reprezentanci Jugoslavije in Madžarske pomerili v sedeči odbojki še enkrat, tokrat ob 10. uri v Topolšici.
H. Jerčič
Peto srečanje emajlircev Jugoslavije
ZMAGOVALCI DELAVCI GORENJA IZ TITOVEGA VELENJA
Športne igre delavcev v delovnih organizacijah, ki so povezane v Združenje emajlircev Jugoslavije, so na pobudo tega združenja začeli te pred štirimi leti v Gornjem Milanovcu. Naslednje leto so emajlirci — športniki merili svoje moči v Bosanskem Bro-du, leta 1984 v Celju, lani v Vranju, letos pa sta bila organizatorja teh iger
zagrebški Dekor in Gorica iz Dugega sela pri Zagrebu. Pripravila pa sta ga v turističnem naselju Solaris pri Šibe-niku.
Kar 676 športnikov iz 14 delovnih organizacij je tekmovalo v petih ženskih in osmih moških disciplinah. Največ uspeha so imeli emajlirci iz delovne organizacije Gorenje iz Titovega Velenja. Tako so ti poleg tekmovalcev Ema zmagali po dvakrat.
Ženska in moška vrsta Gorenja sta prepričljivo zmagali v odbojki, prav tako v namiznem tenisu, v ekipi so imeli tudi najboljšega posameznika (Spasoje Tešanovič). Najboljši so bili
še za šahovnicami. V malem nogometu Da so osvojili šesto mesto. Kegljanje — tudi v tej disciplini so slavili tekmovalci iz Gorenja, tekmovalke pa so osvojile tretje mesto. V streljanju je bila gorenjska ženska vrsta tretja, moški so se tokrat odrezali nekoliko slabše. Bili so peti. Drugo mesto je v ribolovu pripadlo ribičem emajlircem iz Gorenja. V metu pikada so pokazale svojo spretnost le ženske, Gorenjske predstavnice so bile tretje.
Ekipni vrstni red pa je bil naslednji: 1. Gorenje Titovo Velenje 201 točka, 2. Emo Celje, 161, 3. Sloboda Cačak, 132 točk ...
H. Jerčič
Športniki in športnice Gorenja, ki so nastopili na 5. majskem srečanju emajlircev Jugoslavije
MILIČNIKI SO ZAPISALI <
IZSLEDILI SO GA
26. maja se je pripetila huda prometna nesreča (o njej smo že pisali), v kateri je bil hudo telesno poškodovan kolesar Zvone Poznič, povzročitelj prometne nesreče pa je s kraja pobegnil, vendar pa so ga miličniki v naslednjih dneh izsledili. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila CE 174-049 Pejo Pasič.
PRETEP IN HUDE TELESNE POŠKODBE
Zaradi psa se je 29. maja okoli 18. ure vnel prepir med Zikretom E. in Bogomirom P. pred njegovim stanov-najem. Zikret E. je tudi fizično napadel Bogomira, ta pa se mu je umaknil v stanovanje, ki ga je tudi zaklenil. Zikret pa je hotel spor očitno na vsak način fizično obračunati in je vdrl v stanovanje, kjer pa ga je Bogomir v samoobrambi udaril s topim delom sekire in ga hudo telesno poškodoval.
HUDE TELESNE POŠKODBE
Na križišču Čopove in Sanetove ceste v Titovem Velenju sta 30. maja nekaj po 14. uri trčila voznik kolesa z motorjem Matjaž Kovač in voznik osebnega avtomobila CE 212-016 Franc Fliser. Pri tem se je mopedist hudo telesno poškodoval. TRČIL V LOKOMOTIVO
Na železniškem prehodu»v Pesju je 1. junija malo po polnoči trčil v loko-
motivo voznik osebnega avtomobila CE 213-093 Tone Finkšt, ki je očitno spregledal svetlobne signale. Dobil je hude telesne poškodbe. PODLEGEL POŠKODBAM
Na regionalni cesti v Paki sta 1. junija nekaj pred 11. uro trčila motorist Darinko Krušič in voznik tovornega avtomobila CE 191-687 Rudolf Hudo-vernik. Trčenje je bilo tako silovito, da je motorist poškodbam podlegel na kraju nesreče, Rudolf Hudovernik pa se je težko telesno poškodoval. TATVINE KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
Tudi zadnji teden so velenjski miličniki zabeležili nekaj tatvin koles in koles z motorjem. Tako je izginilo kolo parkirano na Foitovi cesti ter motorni kolesi parkirani na Kajuhovi in Levstikovi cesti v Šoštanju. POŽAR V ZDRAVSTVENEM DOMU
Popoldne 30. maja je izbruhnil požar v zdravstvenem domu v Titovem Velenju. Iz doslej še neznanih vzrokov se je vnel stroj za razvijanje zobnih slik. Nastalo je za okoli 10 milijonov dinarjev škode. TUDI TO SE ZGODI
24. maja je prišel na Postajo milice Titovo Velenje Milan R. in prijavil, da ga je na parkirnih prostorih na Kardeljevem trgu napadla žena, s katero je v ločitvenem postopku. Ugriznila ga je in opraskala, on pa jo je klofnil in zbežal.
Lestvica
5. 6. 1986
1.	Swiss boy - LOU SERN
2.	Let me be your N. 1 — DATO SHAKE
3.	Hey - Hey - RADIO RAMA
4.	HeÌo — Joy
5.	Talking about lave — MARIANA
6.	Stranger by Night - C. C. CATCH
7.	Modem Lovers - SANDY MARTON
NOVOSTI:
1.	Jump in my car — SECRET STAR
2.	Stop the rain — SILENT CIRCLE
-'-»g-
Moj predlog
Moj naslov