Jrtmja vsak četrtek in velja • poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom sa celo leto 32 Din, pol leta 1® Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina »e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se do pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje ¡t naprej. Tel. interurban 113. 50. številka. Posamezna številka stane 1*50 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO ¡m-narasKS&zs IBTSBBBESSSSEg' t:' '' M1,1"!.'*.^*" 1 1 Maribor, dne 16. decembra 1926. Uredništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvi sprejema naročnino, inserat« in reklamacije. Cene inseratom po dogovor*. Za večkratne oglase primere» popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Oekovsi račun poštnega urada Ljtfe-ljana 10.603. Telefon interurban 113. 66. letnik. smaauffiKKasoa Pazite,sodbo si pišete! Vsaka poštena in dobra stvar se zamori pridobiti le v trudu in boju. Tudi pravica. In pravica je kakor zdravje: človek jo ceni prav šele, ko je več nima-. Slovensko ljudstvo je leta 1920 pri volitvah napravilo težko napako in se strašno cepilo, ko bi moralo biti najbolj enotno, da si pribori svojo pravico. Posledice so deloma jasne šele sedaj po preteku cele vrste let. Kakšne pa so: to danes čuti brez izjeme vsakdo. Važna pravica je bila izgubljena. Sedaj bomo meseca januarja imeli tudi usodepoluo odločitev. Čisto nekaj novega bo in imelo bo najtežje posledice: dobre ali slabe, kakor bo ljudstvo hotelo in odločilo. Glejte sebe! Najsrčnejša želja, največja skrb vsakega je, da si kolikor mogoče neodvisen, sam svoj gospodar, da sam odločuješ. In ni je večje brige, ne težje misli očeta kakor ta: ali se bo moje ime, ali se bo moja čast in premoženje, ali se bo moj dom ohranil takšen, kakor sem sa v skrbeh in trpljenju ustvaril. Toda težka, usodepolna zmota mnogih, sicer dobrih gospodarjev je, da mislijo, da o dobrobiti svojega doma odločujejo le s pridnim delom. Občina, okraj, oblast, država odločilno soodločuje pri tvojem življenju in gospodarstvu, ker ti nalagajo težka bremena, ker gospodarijo z uspehi tvojega truda in tvojega dela. Zato je za tebe in tvoj dom, za tvoje gospodarstvo neizmerne važnosti, kakšna je uprava občine, okraja, oblasti in države. Edino pri volitvah pa imaš ti priliko, da ne samo rečeš, t' m več skupaj z drugimi odločiš, ali bode slaba ali dobra. Naravnost smešen in otročje neveden ali pa brezkrajno vnemaren je torej človek, ki v tako odločilnih časih pravi: eh, bodo že brez mene opravili! Res, opravili bodo, ali kako bodo opravili, ali za tebe prav ali slabo, to je vprašanje, katero ti odločiš. Oblastne volitve — preizkušnja za nas so izredno velikega pomena za slovensko ljudstvo in za slovensko gospodarstvo. Pomislite samo to: v oblastih edino bomo Slovenci na svoji zemlji sami odlločili in tukaj nam v oblastnih zadevah nihče ne bo odločilno zraven govoril in gospodaril. Pri oblastih ne bodo govorili in gospodarili ne Srbi, ne Hrvatje, temveč samo mi Slovenci. Tukaj bomo morali pokazati, da smo res tako razumni, tako pošteni, tako praktični in napredni, da znamo vse nam zaupane zadeve tako vzorno, dobro in na splošno zadovoljstvo upravljati in uravnati, skrbeti za blagostanje in napredek, pravilno deliti pravice in dolžnosti. Komu zaupaš? Če si našel dobrega in poštenega rokodelca, solidnega trgovca ali zvestega služabnika, če si dobil iskrenega prijatelja, boš pri vsem tem ostal ter se tega oklenil. Če pa te je kdo nalagal in opeharil, če te je zavratno ogoljufal, mu menda ne boš zaupal sebe in svojega premoženja! Stori tako tudi pri volitvah, ko izvršuješ svojo veliko pravico in pišeš sodbo sebi in svojim! Organizirani pristaši SLS so za oblastne volitve postavili iz svojih vrst za kandidate najboljše in najdelav-nejše može, ki so se izrekli, da hočejo prevzeti dolžnosti poslanca v oblastni skupščini. Preglejte malo, kako je to ljudstvo in primerjajte potem kandidature. Pretežna večina pripada malokmetijstvu in delavstvu v narodu, zato tudi pri kandidatih. Šolani možie pa so samo takšni, ki jih je slovenska krščanska kmetska in delavska hiša poslala v svet, da si naberejo znanja in izkušenj, pa se potem vrnejo in kot zvesti sinovi svoji hiši, svojemu ljudstvu služijo, delajo za napredek in blagostanje ter so že z dosedanjim svojim življenjem in delom pokazali svojo sposobnost in svoio ljubezen v dejanjih. Naši protivniki so tudi že z dejanji dokazali, da niso ne sposobni in posebej tudi niso vredni zaupanja slovenskega krščanskega ljudstva. Posebno so to samostojni demokrati, radičevci in socijalni demokrati. Oni so dokazali, da znajo imenitno zapravljati ljudske koristi in ljudske pravice. Te tri stranke so krive, da težko krvavi slovensko gospodarstvo, one so krive, da v Sloveniji hirajo in trpijo vsi stanovi, posebej še kmetsko in delavsko ljudstvo. Samostojni demokratje so s centralizmom ustvarili hegemonijo in nadvlado Bel-grada, socijalisti po Kristanu so bili njihova rezerva in pomoč, radičevci pa so zvesti dediči in upravitelji demokratske politične in gospodarske krivice nad Slovenijo, pa hlapčevsko služijo centralizmu ter nadaljujejo gospodarsko izkoriščanje slovenskega ljudstva. Svojega konja, svojega orodja ne daš' rad in težko zaupaš dobremu sosedu in znancu, z izvolitvijo pa ne zaupaš samo konja in orodje, temveč celo svojo gospodarsko moč in vzgojo in bodočnost svojih otrok! Kdor voli imenovane nasprotne stranke, ta vedoma in hoté koplje grob slovenskemu narodu in podpiše sebi gospodarsko smrtno obsodbo. Šest let težkih in bridkih izkušenj po sprejeti vidov-danski ustavi imamo za seboj, zato nihče ne more reči, da ne pozna strank in njihovega dela. Kdor pa še sedaj ne razume, odkod je nepotrebno gospodarsko zlo pri Slovencih, ta ne bo pameten, pa če bi mu tudi s krampom puščali. Tak Slovenec spada bolj v norišče, kakor pa na — volišče! Pravočasen opomin. Težke besede smo zapisali, toda ravnali smo po svoji vesti, ker moramo možato in jasno storiti svojo dolžnost. Naj nima nihče izgovora ali opravičila, češ: saj nisem vedel! Naj zna, da so oblastne volitve za slovensko krščansko ljudstvo zelo važne, ker imajo važno gospodarsko nalogo, še važnejše pa postanejo s tem, ker hočemo ž njimi in po njih doseči v trdem boju svojo slovensko lastno gospodarstvo v okviru naše države. Zato, volilci, pomnite: januarske volitve so velepomemben trenutek, ko mora po vsej Sloveniji grmeti: slovensko ljudstvo sam svoj gospodar, slovensko ljudstvo sebi in zase! Slovenskemu ljudstvu njegove pravice! Nikola Pašič umrl. i' Pretekli petek, dne 10. t. m., je nenadoma preminul eden največjih in najslavnejših sinov srbskega naroda — Nikola Pašič. Smrt ga je ugrabila sredi najživahnejšega po litičnega dela. Spočit in duševno čil se je povrnil iz nekajmesečnega dopusta v politično življenje, z novimi intrigami je spretno izpodnesel vladi Uzunoviča noge in pravkar se je pripravljal, da prevzame zopet v svoje roke politično vodstvo države, ko je vsem njegovim načrtom napravila hipoma konec neizprosna smrt. O Pašiču se je že za časa njegovega življenja pisalo, da je bil eden največjih in najsposobnejših državnikov zadnjih desetletij v Evropi. Že takrat se je naglašalo njegovo ogromno delo, katerega je izvršil za svoj narod, katerega je vodil iz sužnosti k svobodi in moči, kakor je Srbija od srednjega veka ni doživela. Pisalo se je pa mnogo tudi o njegovih napakah, o njegovih pogreškah, ki so često krat spravile v nevarnost trudapolno delo njegovega življenja. Take napake bodo pozabljene in popravljene, to kar je dobrega in velikega ustvaril, to bo ostalo in temu se moramo diviti ter izreči priznanje tudi mi Slovenci, ki zadnje leto nismo bili baš prijatelji njegove politike. Pašičevo delo za Srbijo je ogromno. Najsijajnejša doba srbskega naroda, njegov čudovit povzdig do današnje veličine in veljave, ostane neizbrisno združeno z imenom Nikole Pašiča. Pol njegovega življenja je delal, da je utrdil srbsko državo na znotraj- potem pa je začel gledati preko meje za Srbi, ki so ostali pod Avstrijo in Turčijo in nje govo glavno stremljenje je šlo za tem, da zjedini te neosvo bojene brate v skupno državo — Veliko Srbijo. Z balkansko in svetovno vojno so se mu njegove sanje uresničile še v večjem obsegu, kot je kedaj pričakoval in mesto Velike Srbije je dočakal — Jugoslavijo. Sedaj je bil čas za sivolasega. Pašiča, da bi se častno umaknil v zasluženo mirovanje in njegova slava bi bila s tem samo pridobila. Toda tega ni storil in od takrat je pričel sijaj njegove zvezde temneti. Pašič ni doumel velike jugoslovanske misli, njegove simpatije je še vedno užival srbski narod, katerega je hotel na vsak način postaviti nad slovenskega in hrvatskega, in to je njegova največja napaka, katera se bo dala le težko in polagoma odpraviti. Zasejal je s tem spor med tremi bratskimi narodi ene države, ki bo še dolgo ka lil mirno sožitje treh jugoslovanskih rodov. Nikola Pašič se je rodil dne 19. decembra 1845 v Za-ječaru. Ljudsko šolo je obiskoval v Zaječaru, gimnazijo pa v Kragujevcu. Leta 1866 je maturiral, se vpisal na tedanjo belgrajsko visoko šolo in dve leti pozneje odšel z državno podporo na politehniko v Curih in odtod v Ženevo. V švicarskih krogih je zašel v socijalistične struje in s tem v zvezo z ruskim revolucionarnim dijaštvom. Po povratku v Srbijo je zapustil socijaliste in ustanovil radikalno stranko, katere predsednik je bil do svoje smrti. Bil je organizator in glavni činitelj v vseh zarotah, katere so se snovale proti takratni srbski vladarski hiši Obrenovičev. Opetovano je bil obsojen na smrt, moral je bežati iz države, toda vedno iznova se je povrnil še moč- Zadnji Mohikanec. Pove3t iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 27 Zadovoljno mrmranje je nastalo med poslušalci. Vse je kazalo, da so izpregledali svojo zmoto. »Kje je Huronec? Ali si je zamašil ušesa?« je vprašal Tamenund. Lahko si je misliti, kaj je občutil Magva ob tej nenadni izpremembi. Drzno je stopil naprej in rekel: »Pravični Tamenund ne bo obdržal tega, kar mu je Huronec samo posodil.« »Sin mojega brata!« se je starec obrnil k Unkasu. »Povej, ali ima Huronec nad tabo pravico zmagovalca?« »Nikakor ne! Panter se lahko ujame v past, ki so mu jo nastavile ženske, toda močan je in se zna rešiti iz nje.« »A nad Dolgo puško?« »On se roga Mingom. Huronec, pojdi ženske vprašat, kakšne barve je medved!« »Kaj pa je s tujcem in belo deklico, ki sta prišla v moj tabor?« »Prosto lahko odideta, kamor hočeta.« »In deklica, ki jo je Huronec izročil mojim vojšča-kom?« Unkas je molčal. »In deklica, katero je Mingo pripeljal v moj tabor?« Je resno ponovil Tamenund. »Moja je!« je zmagoslavno zakričal Magva. »To ti je znano, Mohikan, da je moja!« »Moj sin molči«, je rekel Tamenund in si je prizadeval iz Unkasovega obraza uganiti njegove misli. »Tako je, kot je rekel Huronec«, je tiho odgovoril mladenič. »Potem vzemi, kar je tvojega, Huronec!« je z odločnim glasom rekel Tamenund. »Veliki Manito ukazuje, da mora biti Delavar pravičen.« Magva je skočil naprej in svojo ujetnico zgrabil za roko. Molče in z nejevoljo so se umaknili Delavari. »Stoj!« je ta hip zakričal Dunkan in planil naprej. »Usmiljenje, Huronec! Odkupnina zanjo te napravi bogatejšega, kot je bil katerikoli tvojega rodu!« »Magva je rdečekožec. Zlatnine bledoličnikov ne potrebuje. Samo maščevati se hoče.« Heyward se je obupan s povzdignjenimi rokami obrnil k očaku in ga prosil milosti za slabotno deklico. Starec pa je zamižal, klonil glavo na prsi, kakor bi bile njegove moči pri kraju, ter je rekel s slabotnim glasom: »Možje ne reko dvakrat.« Zdaj pa je Sokol stopil naprej in pomignil Dunkanu, naj molči. Potem pa je rekel: »Modro in pametno je, da poglavar ne prekliče tega, kar je rekel. Vojščak, če je pameten, pa mora tudi dobro premisliti, predno s tomahavkom razkolje glavo. Huronec, pomisli, ako to ni bolj po volji mož, kakor sem jaz, ki bo ubil še marsikoga izmed tvojih vojščakov, ako ga izpustiš.« »Ali hoče Dolga puška dati življenje za deklico?« je neodločno vprašal Magva. »Ne, tako nisem mislil«, je odgovoril Sokol. »Neenaka kupčija bi bila, ako bi se vojščak v cvetu svoje moči ža-menjal za žensko, pa naj bo katerakoli. A tvoj ujetnik hočem biti, dokler ne pride zopet listje na drevje — a pod tem pogojem, da izpustiš deklico.« Magva je zmajal z glavo in namignil gledalcem, naj ga puste skozi. »Naj bo«, ije nadaljeval lovec s tresočim se glasom. »Tudi zveromor ti dam po vrhu.« Magva pa je samo zaničljivo pomajal z ramami in jezno zavpil nad ljudstvom, naj mu napravijo pot. Sokol pa se je obrnil k Unkasu in rekel: »Bog te blagoslovi, dečko! Pridobil si si prijateljev med svojim narodom. Upam, da ti ostanejo zvesti. Kar pa se mene tiče, moram umreti prej ali slej. Prav je, da jih je le malo, ki bodo žalovali za mano. Prisrčno sem ljubil tebe, Unkas, in tvojega ^eta, čeprav naša koža ni iste barve. Na onem svetu ae W»do poštenjaki zopet videli. Povej to očetu. Mojo puško boš našel tam, kjer smo jo skrili. Vzemi jo in jo obdrži zaradi mene. Potem pa se maščuj nad Mingi, to te bo ; pomirilo, da boš lažje prenašal mojo izgubo. — Huronec, i uklanjam se tvoji zahtevi. Izpusti deklico na svobodo. ; Tvoj ujetnik sem, moje življenje je v tvojih rokah.« i Ta velikodušna ponudba je vzbudila med ljudstvom pritrjevalno mrmranje. Magva je za trenotek pomišljal. Ko pa se je bil ozrl na Koro, je zaničljivo vrgel glavo nazaj in rekel z odločnim glasom: »Zviti lisjak je velik poglavar. Samo eno voljo ima.« Roko je položil Kori na ramo in pristavil: »Pojdiva!« Kori je kri zalila lice. Jezno so ji zaiskrile oči. Sunila je Magvino roko od sebe in rekla: »Tvoja ujetnica sem in pojdem s tabo, čeprav v smrt A sile ni treba.« Potem se je obrnila k Sokolu: »Velikodušni lovec, zahvaljujem se vam iz vsega srca. Zaman je vaša ponudba in bi je tudi nikdar ne sprejela. Vendar mi lahko ustrežete, bolj, kot bi sami radi. Poglejte ubogo mojo sestro. Ne zapustite je, dokler se ne vrne k očetu. Nočem reči, da vas moj oče nagradi za to, kajti za takega moža, kot ste vi, je vsaka nagrada prenizka, a hvaležen vam bo in vas blagoslovi. Ostanite z Bogom!« Prisrčno je lovcu stisnila roko. Tudi od Dunkana se je poslovila z ganljivimi besedami in mu položila na srce srečo svoje sestre. Nato se je nagnila preko smrtnoblede Elize in jo poljubila v slovo. Ko 3e je zopet vzklonila, je bila tudi ona bleda kot smrt, a brez solz se je obrnila k Magvi in rekla: »Zdaj sem pripravljena, da grem s tabo.« »Le pojdi, zverina«, je rekel Dunkan in položil napol nezavestno Elizo indijanskemu dekletu v naročje. »Le pojdi, Magva! Delavari imajo svoje postave, ki jim branijo, da bi te zadrževali. Jaz pa take sile ne poznam. Jaz pojdem za tabo!« Satansko veselje je šinilo Magvi iz oči, a hitro je zopet napravil hinavski obraz in je rekel: »Gozdje so odprti. Odprta roka lahko pride.« »Stoj!« je zakričal Sokol in planil proti Heywardu, da bi ga zadržal. »Ne veste, kako zvijačen je lopov. ZvabH vas bo v zasedo in . . .« nejši in nevarnejši. Krvava zarota leta 1903 je ugonobila dinastijo Obrenovičev in na srbski prestol se je povrnil naslednik osvoboditelja Srbije Karadžordže, kralj Peter 1. Od takrat je Pašič ostal v ospredju državne politike. Skoro uopretrgoam je bil v vladi kot ministrski predsednik do izbruhi vojne in do osvobojenja. S srbskim narodom je bežal sLiozi Albanijo in po polomu leta 1918 se je povrnil nazaj na zapuščena pogorišča, da pomaga graditi nove domove. V novi državi je sestavljal Pašič osemkrat vlado. Njegova največja napaka je bila, kakor že omenjeno, da je videl samo Srbijo in to mu je izpodneslo njegov ugled in njegovo moč. Moral bi se umakniti mirno iz političnega živ Ijenja in to bi njegove zasluge še povečalo. On pa se je nasprotno pripravljal, da zopet izsili tak položaj, ki bo po njegovi volji in ravno sredi teh priprav ga je zadela smrt. V četrtek, dne 9. t .m., je Pašiču po večerji nenadoma postalo slabo. Poklicani zdravniki so ugotovili zelo nevarno stanje. Ponoči se je onesvestil, zadela ga je v desni možganski polovici kap in v petek zjutraj ob 8. uri je umrl, ne da bi se prebudil iz omedlevice. Njegova smrt je izzvala po celi državi veliko razburjenje. V Beogradu, ki je bil Pašiču brezmejno vdan, je bilo razburjenje zlasti veliko ter se je obrnilo pred vsem proti Radiču, ki se radi tega tudi ni pojavil na ulici. Paši-čevi rodbini so izrazili sožalje osebno kralj Aleksander, ministri, predstavniki poslanskih klubov, zastopniki tujih držav itd. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi v ne-neljo na državne stroške. Vinogradnik Robert Košar: Nase vinogradništvo in oblastne samouprave. Čeravno oblastne skupščine, oziroma oblastni odbori ne bodo imeli pravice izdajati zakonov in odredb, pričakuje naše trpeče vinogradništvo vendar precej olajšav od delovanja teh oblastnih samouprav. Že dejstvo samo, da bo vlada morala pri izdelovanju važnih zakonov in odredb gospodarskega značaja vprašati tudi za mnenje oblasti, ako ne bo hotela udariti na slepo, in da bodo te samouprave tudi brez direktnih vprašanj znale povzdigniti o pravem času svoj glas v korist njenih prebivalcev, nam daje večjo sigurnost za dobrobit našega vingradništva, ki tvori posebno v mariborski oblasti velevažen gospodarski faktor, kajti skoraj polovica vseh dosedanjih državnih, o-krajnih in občinskih dohodkov izvira posredno ali neposredno od vinogradništva. Maribor postane sedež nove oblastne samouprave in tako bo tudi politično dokazal na zunaj važno nalogo, ka- I tera mu pripade kot najvažnejšemu obmejnemu promet- j nemu središču in kot naravno središče in najbolj prikladna izvozna točka naših vin v povojni dobi. Čeravno je Ma- j ribor na tihem že dolgo igral vodilno vlogo glede vinske trgovine ter umstvenega vodstva našega vinogradništva, mu bo vendar šele sedaj z delovanjem oblastnih samouprav dana možnost, da to dejstvo pokaže na zunaj in da ga poglobi in razširi s sodelovanjem oblastne skupščine v prid našega vinogradništva. Vinogradništvo naše oblasti je bilo že odnekdaj u-smerjeno na pridelovanje kvalitetnih vin. Sedaj je prišlo vsled izgube starih trgov in poplave s hrvatskimi in banat skimi cenenimi, a manjvrednimi vini v hudo zagato. Naša oblastna skupščina bo morala povzdigniti svoj glas pri snovanju novega enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo, da se sprejme med drugim tudi varstvo provenience »Huronec«, je zdaj posegel v besedo Unkas, ki je, pokoren strogim običajem tega ljudstva, dozdaj molče, a pazljivo poslušal. »Manito je Delavarom dal pravičnost. Poglej tam solnce. Zdaj sije skozi veje dreves nad nami. Ko bo sijalo nad onimi vrhovi, bodo vojščaki šli za tvojo siledjo.« Magva pa se je porogljivo zasmejal: »Kavko slišim.« Potem pa se je obrnil k ljudstvu, ki se mu je nerado umikalo: »Kje so delavarske babe? Naj le pridejo in nad Hu-ronce pošiljajo svoje puščice in krogle. Vsi skupaj ste psi, zajci in tatovi — pljujem na vas!« Nastala je nesrečo znaneča tišina na to psovanje, a Magva je lahko brez zadržka odšel s svojo ujetnico, ker «o ga varovali strogi zakoni indijanske gostoljubnosti. XVII. Delavarsko maščevanje. Molk je trajal toliko časa, da je izginil Magva s svojo žrtvijo, potem pa so dobile duška zadrževane strasti. Vse je divje kričalo po krvavem maščevanju. Unkas je stal na svojem vzvišenem prostoru, dokler je mogel Kori slediti •z očmi. Ko pa je izginila v gozdu, je stopil doli, molče šel skozi besneče ljudstvo ter izginil v koči, iz katere je bil poprej prišel. Nekaj najodličnejših poglavarjev mu je sledilo na kraj, ki si ga je bil izbral za posvetovanje. Tame-nunda in Elizo so odpeljali. Tudi ženske in otroci so se morali razkropiti. Ves tabor je kmalu nato mrgolel samih oboroženih vojščakov, ki so samo čakali načelnika, da gredo na bojni pohod. Čez nekaj časa je stopil mlad vojščak iz koče, kamor je bil odšel Unkas. Resno je korakal k mladi smreki, ki je rastla iz skalne razpoke. Strgal je lubje s smreke in molče zopet odšel v kočo. Naprej je stopil drugi vojščak in okle-«til smreko vseh vej, tako da je ostalo samo še golo deblo. Tretji je deblo poslikal s širokimi, rdečimi progami. Vsa ta znamenja sovražnega namena so sprejeli vojščaki s pomembnim molčanjem. Slednjič se je Mohikanec zopet prikazal. Polovico obraza mu je pokrivala črna barva. Počasi in dostojanstveno se je približal drevesu, ga obkrožil z odmerjenimi koraki, kakor bi plaval, ter pol pri tem divji bojni spev. Zdaj so bili to žalostni, toženi gla-jsovi, ki so bili mehki in ganljivi, kot bi prihajali od ptice, v ta okvir. Upajmo, da bo oblastna skuoščina glede vinskega izvoza v Nemško Avstrijo, ki je glasom trgovske pogodbe olajšan samo za izvoz iz mariborske in ljubljanske oblasti, skušale doseči enoten, stalen in hiter način carinjenja in odpreme brez šikan. Sigurno bo imela oblastna skupščina tudi pravico, da zahteva od vlade boljše kletar-sko nadzorstvo, strožje preizkuševanje gauce, umetnih gnojil in drugih vinogradniških potrebščin, ki se danes še uvažajo brez posebne uradne kontrole in zato prodajajo na verižniški način. Naše idealno, a dosedaj teptano vinogradništvo in z njim tesno zvezana vinska trgovina bode smela v oblastnih skupščinah dajati nasvete in povzdigniti glas za svoj ogrožen obstoj. Ta glas se bo moral slišati tudi v Belgradu. Pa tudi na uredbe dosedaj veljavnih in bodočih novih vinskih zakonov in odredb bo imela naša skupščina mnogo vpliva, posebno ako se bo v Belgradu skrbelo samo z& >kvir, dočim bi se praktična uredba prepustila domačini krogom. Veliki župan, ki bi hotel n. pr. spremeniti od oblastnega odbora določen čas za prve trgatve ali preprečiti sladkanje v postavnem okviru itd., bi kmalu imel težko stališče. Potom uredbe se naj kontrolira uvoz tujih vin v Slovenijo in važnim statističnim podatkom se lahko posveti vsa pozornost. Rešitev važnega viničarskega vprašanja, ki tvori posebno vprašanje mariborske oblasti, ni odvisno toliko od mezde in dajatve gospodarjev, kakor od pravičnega bolniškega in starostnega zavarovanja in od skrbi zaposliti naše viničarje in jim pripomoči do zaslužka tudi v onem času, ko goričko delo počiva. To financijelno in socijalno vprašanje bo morala oblastna samouprava rešiti v lastnem delokrogu. Tudi zadružnemu gibanju našega vinogradništva bo morala oblast posvetiti vso pažnjo. Kot vzor naj služijo krasno delujoče vinarske zadruge v Nemčiji. Od živahnega tujskega prometa v Sloveniji pričakuje vinogradništvo tudi koristi. Naloga oblasti pa je, da reši povoljno to vprašanje. Naše vinogradništvo ne upa samo, ampak je trdno pre pričano, da bodo z delovanjem oblastnih samouprav nastopili tudi za to važno in dosedaj zanemarjeno panogo našega narodnega gospodarstva boljši časi! Ram*.)!mmMmmmmmmtamm Državna politika. v NAŠI DRŽAVI. Brez vlade. Zdaj smo pravzaprav brez vlade. Ko je zunanji minister dr. Nineič videl, kako sramotno je propadel v albanski zadevi nasproti Italiji, pa je odložil svojo ministrsko službo. Drugi dan nato pa je celokupna vlada podala ostavko. Kralj je takoj nato dal Uzunoviču naročilo, naj sestavi novo vlado. Listi so poročali, da je Uzu-novič takoj vlado sestavil in sicer iz samih srbskih strank. Torej bi v tej vladi ne bilo nobenega Slovenca in tudi no-Tej novi vladi je pa Pašič še v zadnjih benega Hrvata. □ E! L°J H H □ □ H V lPrilorsfci oblasti ie naša štriimea prva! Poleg tega si je zapomniti, da je prva in edino prava! Kdor ho glasoval drugam, bo glasoval na škodo slovenskega naroda! Naša Skrinjica jo prva! E□□□□□EHHBHEHHaHHHHEBH trenutkih svojega življenja izpodnesel tla. Uzunovič se je-udal in sporočil kralju, da vlade ni sestavil, naj jo sestavlja Pašič. V tej nejasnosti so se zopet začela posvetovanja pri kralju. Zoklican je bil tudi Pašič, ki :e šel, a se je vrnil precej razburjen. Zvečer je prišel V : „¿iču dvorni minister Jankovič in je prinesel kraljesporočilo, ki je Pa-šiča razburilo do skrajnosti sled česar je padel v nezavest, ga je zadela kap in ' ■ .onečno izdihnil. Smrt Pašiče-va je ustavila nadaljna ,-ijnja, ki so se pa pretekli pondeljek zopet obnovila. iorej smo bili ob času smrti največjega jugoslovanski ^a politika brez vlade. Radič še na potu. Pravzaprav se je Radič razveselil smrti Pašičeve, ker je bil ta zadnji čas njegov največji in najnevarnejši nasprotnik. Vendar pa se Radiču tudi zdaj ne bo dobro godilo. Kajti tudi on je nemalo vzrok, da je zadnja vlada padla. Nihče noče prave zveze z njim, ko pa vsaki dan drugače govori in dela. V sedanjem položaju še ima pač toliko vpliva, ko še šteje nekaj poslancev. Po novih volitvah pa bo njegova zvezda zatonila. Hrvaški narod se bo oddahnil in bo prišel do svojih pravic, ki mu jih Radič s svojo vrtoglavostjo ni znal priboriti. Na volitve? Politični položaj je tako zamotan, da so nekateri mnenja, naj bi se izvršile nove volitve. Te bi seveda zavrle delo za redni proračun, začeli bi z novimi dvanajstinami in naše gospodarstvo bi šlo še bolj navzdol. Dr. Korošec je pri zadnjem razgovoru s kraljem pravilno-povedal: Treba je poštenosti in odločnosti, pa »e bi v nekaj mesecih napravil red! V DRUGIH DRŽAVAH. Italija in Francija se vedno bolj grdo gledata. Italija je malo jezna, ker se je Francija odločno postavila na stališče naše države in ne pripusti, da bi Italija tako samovoljno korakala na Balkan. Na meji med obema državama so se izvršile velike vojaške priprave — za vsak slučaj. Italijana je pa rado strah, zato je že malo popustil. Vendar je treba pred njim velike opreznosti. V Rumuniji imajo na dvoru velike homatijo, ki naj-brže ne bodo imele dobrega konca. Kralj Ferdinand odpotuje na Francosko, kraljica je prišla domov. Pravoslavni škofovski zbor jo je zaradi njenega življenja javno obsodil. Prestolonaslednik ne sme domov, pač pa živi ločen od svoje žene v Parizu. Z njegovo drugo ženo je kraljica Marija imela hud nastop. Politiki ves ta položaj izrabljajo-vsak po svoje, narod pa trpi, zelo trpi, a ni več čisto tiho. Politične razmere so torej precej težke. Na Češkem je konečno prišlo do sporazuma med Slovaki in Čehi. Slovaki-avtonomisti so že po večini dosegli, kar so vstrajno zahtevali. Država je zdaj še bolj trdna in ugledna. Na Poljskem ne gre Pilsudskemu vse tako gladko, kot je mislil. Proti njemu, njegovi vladi in njegovim načrtom je naenkrat vstala oljska fašistična (nasilna) organizacija,, ki se imenuje »velikopoljski tabor«. Ker bo v državnem proračunu primanjkljaj in ker je zunanja politika bila brej večjih vspehov, je sedanja vlada v nevarnosti. Rusija in druge države. Ruski minister za zunanjo državno politiko je prišel te dni v Berlin in je tam dal objaviti, v kakšnem razmerju da je Rusija do drugih držav. Z Anglijo si je še v hudem nasprotju, med Po^sko in Rusijo-še ni dobrega razmerja, pač pa so trdni in dobri odnošaji med Rusijo in Nemčijo in Francijo. Za Društvo narodov se Rusija ne zanima, ker ne verjame njegovi iskrenosti. Pa5 pa ima Rusija zelo ugodne zveze z državami na vzhodu, s Turčijo, Perzijo, tudi s Kitajsko. Za balkanske države jo imel Čicerin opomin, ki ga je pa naslovil le na Rumunijo. Rusija je danes že toliko urejena, da bo stopila med odločujoče države v Evropi. Ali lx> naši državi tako dobra tet-ka kot je bila nekdanja Rusija nekdanji Srbiji, se pač še ne ve. zdaj pa so s hipnim, rezkim prehodom postali grozno vpitje, da so poslušalci kar vztrepetali. Bojna pesem je imela samo nekaj besed, ki so se večkrat ponavljale. Pričenjala je z nekako himno na božanstvo, potem je oznanjala vojščakove namere ter se zopet končala i zahvalo Velikemu duhu. Besede so bile približno te-le: »Manito! Manito! Manito! Ti si velik, ti si dober, ti si moder! Manito! Manito! Ti si pravičen! Na nebu, ne oblakih, o! vidim pege — mnogo črnih, mnogo rdečih. Na nebu, o! vidim oblakov mnogo. V gozdovih, v zraku, o! slišim bojni klic, slišim krik in vik. V gozdovih, o! slišim glasen bojni klic! Manito! Manito! Manito! Jaz sem slab — ti si jak. Manito! Manito! Pridi mi na pomoč!« Na koncu vsake kitice je napravil odmor ter izpustil dolg glas, ujemajoč se z izraženim čuvstvom. Prvi zaključek je bil slovesen, vzbujajoč spoštovanje, drugi je imel v sebi nekaj vznemirjajočega, nesrečo znanečega, tretji je bil znani, grozni bojni krik, zadnji pa je bil kot prvi rahel in proseč. Trikrat je Unkas ponovil to pesem in prav tolikokrat se je plešoč zavrtel okrog debla. Za njim so prišli na vrsto drugi vojščaki, ki so ga posnemali s kretnjami in bojnim petjem. Ves ta obred je postajal čedalje bolj divji. Nazadnje je Unkas tomahavk zapičil globoko v drevo in obenem zagnal čuden krik, s katerim je dal znamenje, da na bojnem pohodu prevzame vodstvo. Ta napoved je med ljudstvom razkačila vse dremajoče strasti. Kdor je le mogel, se je kakor nor zagnal proti štoru, ki je zavzemal mesto sovražnika. Razsekali so ga na kosce, dokler ni bilo videti drugega kot korenine v zemlji. Drugi so zopet kot besni planili nad iveri in jih ob-delavali z nožmi in sekirami, kakor da so udje njih sovražnikov. Vse ljudstvo se je udeležilo tega obreda, vse je kričalo na maščevanje nad Huronci, ki so jih bili tako kruto sramotili. Medtem je bil Unkas stopil v stran in se ozrl na solnce, ki je bilo že doseglo točko, ko je poteklo premirje z Magvo. S krikom in primerno kretnjo je to naznanil. Pri tej priči so vojščaki prenehali s svojo bojno igro. Tabor je postal čisto drugačen. Vojščaki, ki so bili že poslikani in oboroženi, so stali tako mirno, kakor bi se nié ne bilo zgodilo. Zato pa »o ženske pričele prihajati iz koS. Nekatere so nosile svoje dragocenosti, druge svoje otroke,, starce in bolnike v bližnji gozd. Tudi Tamenund je odšel tja, ko se je bil na kratko, a ganljivo poslovil od Unkasa, kakor od izgubljenega, a zopet najdenega sina. Tudi Hey-ward je odpeljal Elizo na varen kraj in potem poiskal Sokola. Sokol je pravkar zadovoljno ogledoval vojščake, ki so hoteli iti z Unkasom na boj. Nekemu indijanskemu dečku je naročil, naj gre na kraj, ki mu ga je natanko opisal* po njegovo in Unkasovo puško, ki sta jih bila tam skrila, predno sta sla v delavarski tabor. Deček je bil ponosen in srečen, da je vreden takega zaupanja. Meni nič tebi nič je počasi korakal čez jaso proti gozdu, da bi ne vzbudil sumnje, ako bi sovražniki prežali v gozdu. Ko je stopil v gozd, je legel na tla in se kakor kača plazil proti zaznamovanemu kraju. Kmalu je našel skrito orožje ter se zopet prikazal, v vsaki roki držeč po eno puško. Kar so ga noge mogle nesti, je tekel proti taboru. Že je z neverjetno spretnostjo plezal po skalah, kjer je bila na vrhu vas, ko je iz gozda sem počila puška in takoj za njo druga. Deček je zaničljivo kriknil in takoj nato z zmagovitim obrazom kot ponosen osvojevalec stekel k Sokolu. Sokol je vesel pograbil svoj zveromor in ga natančno pregledal, če ni kaj poškodovan. Potem pa je ljubeznivo-vprašal dečka, če ni ranjen. Deček pa mu je ponosno pogledal v obraz in mu ni niti odgovoril. »Že vidim, da si jo dobil v roko!« je rekel lovec, ko si je bil dečka natančneje ogledal. »Sicer pa ni sila, samo v meso si zadet. Zgodaj si se pričel učiti za vojščaka. Priden deček si, slpveč poglavar še postaneš.« Deček je odhitel, ponosen na kri, ki mu je tekla iz rane. Ko je prišel do svojih vrstnikov, so ga vsi občudovali in ga zavidali. — S tistima dvema streloma so bili Huronci izdali svoj» skrivališče v gozdu. Odšla je četa Delavarov, da jih pre- pode. , . , -MaA ——(Dalje prihodnjič.) '»-ir** û —-. -dCMTr » > Društvo narodov zboruje v mestu Ženevi. Za to zasedanje je vladalo veliko zanimanje, ker je Italija ostala blamirana, ko je napovedala važen sestanek zunanjih ministrov drugih držav pri Mussoliniju. A ta sestanek je izostal. Pogajanja se vršijo, da bi pri tem zborovanju prišlo do kakih sklepov glede razorožitve, ker je najhujša pijavka vseh držav ravno ta neprestana orožitev. Nadalje še hočejo urediti razmere na meji med Francijo in Nemčijo, kar je tudi zelo kočljivo vprašanje in bo težko prišlo do kakih vspehov. Kaj je novega? Slovenec, Slovenka! Gospodar, gospodinja, ki še nisi ■zatajil, zatajila svojega materinega jezika, ki še veruješ v zdravo, ustvarjajočo silo slovenskega naroda, glej, da bodo v vsaki družini knjige Mohorjeve družbe, te prve učiteljice slovenskega naroda, ki je od vsega početka vzbujala in utrjevala v njem versko in narodno zavest! Glej, da bo v vsaki družini političen list, ki se neustrašeno bori za načela in ideje slovenskega naroda! Neki nemški pisatelj pravi: »Narod ima časopisje, ki ga zasluži. A tudi svoj pogin bo sam zaslužil, če bo njegova duševna hrana brez-versko nemoralno časopisje.« Slovenski narod pa hoče živeti! Zato bo s svojo življensko silo preprečil nadvlado u-mazanega, brezvestnega in brezverskega tiska, ki dan za - «"-=«--i Krepkega vajenca za sodarsko Obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, »odar, Ljubljana, na Trnovo. Nekoliko temu delu vajeni imajo prednost. 1093 Sprejmem hlapca, zmožnega v poljedelstvu, ter dve služkinji, z Jobrimi spričevali, ki bi bile zmožni ena v svinjereji, druga v kuhinji. Plača po dogovoru. Bra-tomil Stokavnik, posestvo in gostilna, Sv. Jedert nad Laškim. ____ 1724 2-1 Travnik in njiva v bližini Slov. Bistrice se pod ugodnimi pogoji proda. Franc Kumrič, Slivnica pri Mariboru. 1701 Posestvo, 13 oralov, se proda; obsega gozd, vinograd, njive in travnik v bližini glavne ceste — več pove uprava lista. 1708 Preselitev. »Marstan«, »Mojmir«, 'Dom ubogih« že poslujejo nad Mestno lekarno. Vhod iz Lekarniške ulice 2. 1721 ^epa prilika za vsakega obrtnika, skoraj novo poslopje, obstoječe iz hiše, kuhinje, hrama n prešnice, z vsem potrebnim nventarjem, en oral novo nasajen vinogrda, boljše vrste trsja, den oral lepega gozda, pol ora-a travišča; cena po dogovoru. "> minut od farne cerkve Sladka-'jora. Franc Urlep, posestnik v Lembergu, pošta Podplat. 1702 Posestvo, 23 oralov se proda do NTovega leta v Planici št. 21 pri Framu. 1710 Posestvo, 3 orali vinograda, velik sadonosnik, njive, travniki za 12 glav živine, 3 hiše, lepa solnčna lega, blizu farne cerkve, Pojasnila daje Tratnik, Maribor, iGrajski trg 2. 1716 Stanovanje, malo uro od Maribora, hiša in kuhinja, na željo tudi vrt; klet, svinjaki in drugo; na tesnem bregu Drave. Naslov v lupravi. 1688 2—1 Proda se nova neizgotovljena hiša z opeko krita, % orala zemlje, nekaj sadnega drevja. Roš-poh 211. Pesnica. 1722 Povečana posredovalnica za nakup, prodajo, zameno, najem, izročitev posestev, gostiln, mlinov, trgovin v prostorih nad Mestno lekarno, Maribor, Glavni trg, vhod Lekarniška ulica št. 2. »Marstan«. 1727 Iščem mlin z malim posestvom za v najem; plačam v žitu ali v denarju. Naslov v upravi. 1706 2-1 Soba, kuhinja itd., tudi meblirano in s hrano v Ptuju, se odda proti posojilu denarja. Ponudbe pod »zanesljiv 10« na upravo. 1718 Prodam posestvo, pripravno za rokodelce ali penzijoniste, na lepem kraju, 10 minut od železniške postaje, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, trije travniki, ena njiva in gozd. Cena 45.000 D. Naslov Sattler,, Dražavas, pošta loče. 1694 Cepike na amerikanski podlagi, ključi in korenjaki, originalne Telekijeve izbire, cepljeni na Berlandieri. Prvi jugoslovanski Loznjaci«, Daruvar, Hrvatsko. Zahtevajte cenik! 1731 6—1 Proda se v trgovini M. Loh, Slivnica pri Mariboru kompletna oprava za špecerijsko in raanu-fakturno trgovino, decimalna tehtnica, bakfonasta tehtnica za drogeriste. Ves inventar je v dobrem stanu. 1728 Hmelovk, kupi več vagonov. — Ponudbe naj se stavijo na Ilme-ljarno Žalec. 1707 3—1 Dve dobro ohranjeni zimski suknji prodam ali zamenjam za špeh. Maribor, Slomškov trg 11, (Ačko). 1700 Borove in smrekove hlode, 8 n dolge, od 16 cm naprej, debel* kupi za zimsko dobavo večje ko ličine. Naslov v upravi. 158P Zastonj dobite eno volneno ruto pri nakupu za 100 Din vrednosti blaga pri J. Trpin, Maribor, Glav trg 17. 1691 I. slovenske drevesnice in tr«nir» J. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjsk dolini, dobavijo priznano najbolje sadike. Zahtevajte cenik! 1633 Knpim staro zlato in srebro, stari denar, srebrne krone itd. C. Ackermann, urar v Ptuju. 1704 Plemenske telice, zelo lepe 5—6 komadov proda oskrbništvo Tvvickel, Maribor, Krčevina 99. Cepljene trte, na amerikanskih podlagah, pod vsako konkurenčno ceno nudi trtnica Franc Zelen ko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1655 10-2-1 Na Gothe cepljeno izabelo oddaje tu komad po 1.50 Din; razpolaga tudi z vkoreninjeno šmarnico. vmon Hrastnik, St. Ilj pri Ve-<-nju. 1542 «! sorte 100%. 1M1 kastna izjava. Podpisana obžalujem, da sem žalila gospo Frančiško Rodošek, posestnicov Rušah ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. V Rušah, dne 3. decembra 1926. Ana Gomzi. _1711 Občni zbor. Zadružne elektrarne Žice, registrovane zadruge z o. zavezo se vrši dne 23. decembra 1926 v klubovi sobi hotela »Evropa« v Celju, ob pol 8. uri zvečer z nastopnim dnevnim redom: 1. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 2. Slučajnosti. Ako pri tem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, se vrši v smislu par. 32 pravil drugi občni zbor dne 30. decembra 1926 ob pol 8. uri v klubovi sobi hotela »Evropa« v Celju. Na tem občnemu zboru se bo o likvidaciji sklepalo z večino % glasov brez ozira na število udeležni-kov. Načelstvo. 1730 '«««■■■■«a Surove svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah HUGO STARK, MARIBOR, KOROŠKA CESTA 6. v Kaniži pri Pesnici menjava in zamelje vsako vrsto zrnja pod najugodnejšimi pogoji. — Izmenjava se tudi bučno olje in bučnice. 1729 !! Za božične praznike in novoletna da ila!! kupite zelo po ceni: izgotovljene moške obleke za 300 Din, izgotovljene deške obleke za 90 Din, izgotovljene površnike za 425 Din, moško in žensko perilo, ženske plašče, bluze, predpasnike, svilene rute in vseh vrst drugo manufakturno blago pri F. STARCIC, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15. E 6107/26-7 Dražheni ok?ic Dne 5. februarja 1927, dopoldne ou 11. uri, bode pri podpisanem sodišču v sobi štev. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnica vi. št. 19, travnik pare. št. 829, cenilna vrednost 6172 Din, zemljiška knjiga Kresnica vi. št. 21, velika pritlična hiša, dve veliki gospodarski poslopji, viničarija, njive, travniki, vinograd, gozd, cenilna vrednost 178.544 Din, vrednost pritikline: 19.295 Din, ki je gori všteta. Najmanjši ponudek: 123.144 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajni sodišče v Mariboru, dne 4. 12. 1926. 171T s** »I l—J" «W- .. Najfinejše čajno mas1 , aa^felr z; > "U-^lo V domači in švicarski emendolski r, trapistovski sir vseh vrst, nudijo v vsaki množini in najceneje za božične praznike ZDRUŽENE MLEKARNE D. D. 2—1 v Ljubljani. 1699 >«*aasassaaaa8Bas in vf^no se toste dobro počutili, nko z re^ro i.-^njenjem in umivanjem s Fellerjevim prav ni i : o-triečim ElsaLinccm prebudite v vseh delili telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo storite s tem edperno in sposobno za delo. Že od časa naših dedov po!:;izuje se Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mrere zahvalnice. Pravi Elsafluid je močnejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevale a poiz.ats v lekarnah in od<:ovarai«čih nrudajalnah irrecno „Fe'lerev" ;%ravi ElnMuid, v pni kusnih steklen« ieah po 6*— Din, dvo»natiu se.kncih no 9 — JLtiij Ui specijalnih steklenicah do 26 — liin. — Po poŠti prido cm c.nej;*tj, cun več se naroči naenkrat, 2 zavojn no in poštnino vred stane: " noizkusnih ali t> dvoj"atib ali 2 spcci.alni steklenici fit - Din « . . 1« , « . 1««- . 5» . , 6 . . 12 . , 250-- . Naročila nasloviti razločno tskole: Etnen V. F«l!cr, lekarnnr v Slubici Doni?, Elsafro t*. Mil 154j Hrvatska. i-i. v. ; Posteljni vložki & križem se po meri izdelujejo, 1 komad 175 din., afrikmatrace tridelne 420, 450 din., zašite odeje 180, 200, 240 din., flanel-; koče 60, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., ženski i predpasniki 26—80 din., ženske bluze 45—110 din., žen-| ske obleke 100—240 din., ženske ali moške srajce 45—72 ; din., ceighlače 70—100 din., ključavničarske obleke 140> ■ din., nahrbtnike 40—110 din., potne košare 40—80 din., : vrvi za perilo 1 m 1 din., dolgost 10—50 m, vrvi za zvonove, kleti, studence, vsako dolgost in debelost 1 kg 40 D, 5 štrange, ujzde in povezne vrvi. Oglasi v Slov, Gospodarju imajo najboljši uspeh! aaäüfläi» ZA BOZIC IN NOVO LETO [ kupujte samo v ■ S;-., » - ■: . >V 35=^- ■ ■ ! -ti» : : "K ' n m « TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU te=le predmete: božične in novoletne razglednice in dopisnice. Perje in cvetje za rože, svileni in barvani papir. Jaslice, že sestavljene, podobe za jaslice, rutke za v kot, okrasni trakovi, okraske za božična drevesca, čarobne svečice in male svečice za božična drevesa in jaslice. Zlata pena, zlati trakovi, laski tasle darila: knjige poučne, zabavne in znanstvene; albume za razglednice in poezije; pisemski papir v ka* setah in mapah; pisalne garniture; nalivna peres sa; razne nabožne slike; molitvenike v izredno lepih vezavah; vse pisarniške potrebščine; knjis ge, slikovnice za mladino, novo došle. V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, KOROŠKA CESTA 5 in v podružnici ALEKSANDROVA C. 6 boste kupili najceneje; pismena naročila se odpremijo najhitreje. Trgovci dobijo običajni popusti "*".....■ — ■—■■■■■■■■ — ■■■» ■■■■■■■if Impregnirane dežne plahte za vozove vse velikosti 1 kvadra tmeter 60 D„ za konje nepremoč-ljive plahte s ka-metšpico 1 par 640' din. Pošilja se tudi na vse kraje. ALOJZIJ GNIUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 6. Y»p«jem «talno borov, smrekov t» jsikin let« za rudokope. Plačilo sajamčeno. Ponudbe na Dragotin liorofioc, Rečica ob Paki. 1401 ELEGANTNA OB EKA Iz modnega ie- vijeta D 560.— fina Športna 720.—, umska trpeins suknja 400.--, močne delavske hla če 60.—, suk-nene hlače 120, krasna fantovska suknena obleka 120.—, moCue Štajerske hlače 45.— ter vso konfekcijsko robo prodaja po zelo cniianib česali industrija konfekcije R.Stermeckl Celje, št. 24. Vožnja se nakupu primerno povrne. Ce-sik t čez 1000 slikami za «tonj. Trgovci engros cene. Izšla je Blasnikora RßTlKü sa navadno leto 1027, ki ima 365 dni. »VELIKA PRAT1KA« 1e najstarejši slovenski imetijski koledar, koji je bil že od naših pra-dedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak či-tati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri I. Blaziika tiskarna in litogratiini iavod Ljubljana. Breg št 12 Inseriraite! Enrilo Splošno priljubljen kavni naüomes/eJc olcusen i cenen. Hohiva se v vse& dobro osortlranlß kolonijalnif) trgovina/). Za Božič in Novo leto priporočamo: .1 m ■■.•i •4 / okraske za drevo čarobne sveče svileni in barvani papir kreppapir jaslice napravljene rutke za v kot podobe za jaslice božične in novoletne dopisnice perje in cvetje za rože Lameta in Feenhaar zlata pena albumi za dopisnice in poezije pismeni papir v kasetah in mapah. Velika izbira tintnikov, garnitur za pisalne mize in ilatS naliv peres (Füllhalter). Reklamni koledarji za novo leto. Zaloga knjig t slovenskem, hrvatskem, nemškem in dni» gih jezikih. Goričar $ Leskošek Gelle, Kralja Patcff)jPU v o, elegantno. mode/m in trajno. Velika izbir« moških in ženskih torijev, polučevljev in sao-dal. V velikem Itaslr«. vanem divot-cenik« sv» tovne tvrdke H gntias» r Ljubljani fct. 992 l-oc* našli mnogo praktl<'.«Jl potrsMčin, M Vas bodo zanimale. Dobite ga brezplatno: Naročila brci vsakega rizika, ker Vam se nepovseč»i> Utat zamenja, - ~ rimu i if mm ir ii a 1111 il Tir Ti i miimiiir Specialist za ženske bolezni in porod dr. BENJAMIN IPAVIC V MARIBORU, Gosposka ulica 46 zopet redno ordinira od 10. do 12. in od 3. do 4. ure. ti 11 inrTrnrirFifTimiTTrifirririi m u«u irmrimni»»g i m Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi M božična darila se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razproda-jajo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame i» otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi Ifra&s denamir.p u gospode in dame, damske ročne torbioe M. «)of§ip JMlinarii', Maribor Glavni trg 17. 1561 llužtčiia «tarik ee dobi poceni pri : ; I. Trpin. Marioop. Glavni trg in sicer: belo platno po 7 Din, za rjuhe po 22 Din- volnene rute po 10 Din, plete po 40 Din, Velur za damske plašče od 80 Din naprej, najfinejši kamgarn po 180 Din. Ne zamudite prilike I Oglejte si pred nakupom! 1622 ^Kostanjeva drva za fanta ■eobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 em, neklana, k» y»Je »talno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, ereml proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega uliea 4 Posredovalci dobijo provizijo. 14|f i [ili"!Tairiir«iigli ■ ii «¥■ [[■ iraliuli elf * lfi»Ha |(a Ha ¡[a; P! ZATO da boste sveži in zdravi, KUPUJTE prvovrsten pridatek h kavi ter ZAHTEVAJTE povsod K0LINSK0 CIK0RIJ0, ki dajo kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu. PAZITE, da dobite samo prave takšnele zavitke: Najbolje ha najvarneje aaloiife «voj denar Pri Okrajni posojilnici v Ljitomeru r. %. ■ a. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo In vknjižbo. Uraduje od 1. maja 192« vaak delavnik od 8. do 12. ure. žg •m • m -s äö ■Fl ■B -a * m ¡V tryovSnS Franc Koleni, tea morate kupovati, fn tam dobite dofona blag» pt nizki ceni. Velika labira btoga ml 10M Naložite denar le pri ljudski posojil:iici v Celju registrirni zadrugi i ueemtjeco zarao (Maipa ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. 50 Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri. ¿r Jfahor ¡q dakda ie $aš® «stara ca Kuhala ie svoio kavo samo s Ta je danes še vedno raka fin kakor izvrsten pridatek K zrnati in žilni Kavi ter bo ro rudi zmerai ostal. N 1C A J«, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, *?«» kerino, platno, svilene In eajgaste rute, nogavice, arajae, Serije in drugo različno blago najboljše kakovosti jm» tssd-ianih eenah umo v mamila ktur ni trgovini ^JP" » »olnoum Za obilen obisk se priporoča: 896 K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9. ©njte! fitefrd MARTIN SUMER KONJICE 'Wimt hoče lepo ln dobro oblečen biti, mora v Re®fa* f* lati i tam v trgovini Sumerjevi, se blago Jako poeeitf «— Za prav obilen obisk ne nljudno priporoča s»8 Pozor! Pozorl Tvrdka Schweitzer nudi svoje prvovrstne šivalne stroje z 10 letno garancij« s »r« 2500 Din, s štikarijo 2800 Din, ženske in moške bicikle 160S iS« 2000 Din, vse vrste plašče »Mihelin« itd 80, 90 in 100 Din, irafcalet »Mihelinc itd. 30 in 40 Din. GLAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA R. WRACK0 (poštna hiša, Ptuj) KILc"bia.<5arxi a, jfluer, Maribor, Vetrinjska ulica 14. 1709 Največja izbira moških, ženskih in otročjih klobukov lastnega izdelka. Zaloga in samoprodaja znanih svetovnih tvrdk. — Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. «saaai ;ir=ir=r=-ii—HF u ?? A i ste se že prepričali ?? * kje se najcenejše in najboljše kupuje: vsakovrstne žepne, budilne in stenske ure, verižice, prstane, uhane, priveske ter razne optične predmete ako ne, iahtevajte takoj brezplačno veliki ilustrirani cenik od eksportne tvrdke švicarskih ur JUPITER , F KNEblR, M/R1P0R Aleksandrova cesta 27g. 1636 ¡] I fituMj [£•=] ¡aanamj fröwTj ¡ j Uv ¡««■««K? hbsdsiie^ XI a leiit« 4Uts»inms»nfMi. Da si pridobimo temveč pristašev, smo se odločili vsakemu, ki nam piše, ' />««i«f I i* f» -*'tltnntiu Xrtff! Vtiß naše zanimivo, zelo podučlj vo navodilo. Kdor torej na bolečinah trpi in se hoče svojega trpljenja na hiter aačin znebiti, naj piše še danes. AVGUST MÄR/.KE BERLIN WILMERSDORF. Rruchsder^tra^e Nr. 5. Abt 316. (Somišljeniki, širite nai lisi! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. — Iidajatelj: Konxor«ij »Slov. Goaf#-V^ darja«, predstavnik: Janž CSolea, novinar v novinar v Maribor«.