52. ftevnan.
V UMU. I HMf. S. Mm 1S1L
nra. leto.
»Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnittvu prejcman:
celo leto......K 22-—
P«' leta.......H-—
četrt leta........550
na mesce........1-90
celo leto......K 24 —
pol leta.......» 12-—
četrt leta........6-—
na mesec........2 —
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Kamilom ulica št 5, (I. nadstropje levo), lelefea it 34.
In se rit i veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercia i po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-- Posamezna številna vel|a 10 vlearlav. -
Na pismena naročila brez istodebne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama talefon it S5.
.Slovenski Narod* velja po polti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13-
četrt leta......., 6*50
na mesec........2*30
za Nemčijo:
celo leto.......K 28 -
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
VpraSanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Uararelstvo: Eaaflova ulica it i, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85,
McC narodne min med So/enei.
»Po žrtvah, ki jih doprinašamo
za narodno stvar, spoznavamo stanje svojih vrlin« je dejal poznejši italijanski ministrski predsednik Crispi v času. ko je bel z Garibaldijem osvobodit Sicilijo iz jarma bourbonskega tirana in ko je v Palermu prevzel vodstvo provizorične vlade, je zopet povdarjal, da »samo tisa narod ima pravico do svobode in do življenja, ki se zna za svoje idenle rudi žrtvn-ati.«
Slovenci ne podiramo kraljevskih prestolov in ne stremimo po ta kih ciljih, kakor Italijani v dobi ri---orgimenta. Navzlic temn pa je nas boj za narodni obstanek in pogoje nada! njemu razvoju za nas vsaj tako važen, kakor je bilo italijansko bo-/e van je na zedinjenje in zato veljaj) navedene Crispijeve besede v pol-°m obsegu tudi za nas.
A, če se po d o pri nošenih žrtvah spozna stanje narodnih vrlin, potem napredni Slovenci lahko ponosno dvigamo glave, zakaj neutajivo je iejstvo, da doprina-šajo napredni Slovenci toliko žrtev, kakor je to videti >amo pri žilavih, moene narodne zavesti prekinjenih ljudstvih. Skoro bj mogli reči, da drže žrtve naprednih - i vencev vse slovenstvo pokonci.
Že. to so velike žrtve, da ja mne-go ljudi med nami, ki posvečajo svo-ie moči in svoj čas deln za svoje narodne in politične ideale. Lahko bi te moči in ta čas porabljali v svoj prid, a rajše jih žrtvujejo v občo ko--t. dasi je javno delovanje med Slovenci gT>KA o -krajno nehvaležno in zakrpava človeku vsled slovenske vemperamentnosti samo skrbi in bridke ure.
A še sijajnejše. kakor v tem. se vidi slovenska požrtvovalnost v razoroma ogTomnih darilih za najraz-novrstnejše narodne namene. Kd^r a naše gospodarske razmero, tj. se mora bar čuditi, kako ljudje radega srca žrtvujejo kolikor ie mo-rejo. V tf m ne tiri   nič samohvale, aj to priča jasno na pi. nsodi Ro-»-e rjavega >klada. Nemci    v Avstriji so gotovo bogati ljudje   in je ^ed njimi već ljudi, ki imajo prmv lepo premoženje, kakor pa je nas Slo-■»•pncfv v-eh skupaj. A ta bogati narod pri vsi svoji nacijonalni zagrize-
nosti še vedno ni mogel dveh milijonov kron skupaj spraviti. A s tem še ni vse povedano. Nemcev je skoro desetkrat vec kakor nas in desetkrat so bogatejši — morali bi torej spraviti skupaj vsaj deset milijonov za vsakih stotisoč, ki jih žrtvujemo Slovenci. A to je izključeno, popolnoma izključeno. Nemec je sicer nacijona-len, a v tem smislu, da sovraži druge narode; *iste presrčne ljubezni za svojo narodnost, tiste vneme in tiste-gra elana, kakor Slovenec, pa ne pozna.
Stanje narodne misli med Slovenci se zrcali v tem. k >1iko žrtvuje jo /.a narodn«* namene, in po ten žrt vah sodeč je očividno. da je to stanje visoko. Res, da velik del naioda, tisti, ki stoji pod klerikalnim vplivom, za strogo naeijonalue stvari ničesar ne žrtvuje, toda upati je po vsi pravici, da prešine polagoma tudi ta kroge narodna zavest in da nzge v njihovih srci U plamen tolike rodo-ljubnosti, da ne bodo samo i-.polnjo-; vali narodne dolžnosti, marveč za narodno stvar dcprinasali tudi žrtve.
Danes so skoro samo naprednja-ki tisti, ki polagajo svoja darila na domovinski altar. Vse .iaše narodne, kulturne in socijalne organizacije žive ob teh žrt vali. To je uspeh tistih, ki si takorekoc pritrgavajo od ost, da morejo pomagati dobri stvari, ii uspeh Hrtih, ki se živeč v srečnejših razmerah vedno zavedajo, da imajo napram svojemu narodu enake dolžnosti, kakor sin napram »voji materi Dobe se pa tudi izredni :uožje v katerih je ljubezen do naroda tako razvita, tako goreča, da jih prevzema popolnoma. Franc Kotnik, Viljem Polak in Karel Kotnik so bili taki možje. To so bili možje, v katerih so bile slovenske vrline razvite do popolnosti.
Velikanska pomoč, ki jo je Karel Kotnik naklonil slovensk rnn narodu s svojim volilom, bo rodila ti^o-Čereai sad; to dariio je pravi blagoslov za slovenski narod.
Nič manjša, kakor pozitivna korist t^ga ogTomnegra volila, je njega moralični uspeh. V tisoč in tisoo cr. cih je u žgal a Kotnikova velikodušnost nova upanja, tisoeim in ti' i»i je dala novega poguma, in podrla je nebroj ljudem, da bi bili vredn narodni bratje umrlega dobrotnika. Ginjenost, ki je zavladala n. p«*, v Ljubljani nad Kotnikovo kra*jf cko darežljivost jo, se sploh ne da popisa-
ti. V mnogih hišah so hvaležnega srca zanj moiilL
Tudi v tej ginjenosti in hvaležnosti je nekaj velečastn»^ga, saj je izraz goreče ljubezni do slovenskega naroda, priča, kako živa je narodna misel.
Veselo je, da to tudi drugod pri zna vajo. Tako piše reški »Novi List«:
U žilavoj borbi bratskog slovenskog naroda izbijaju od časa do časa ili pojavi pravog heroizma ili nenad-kriljivog domoljublja, na koje sa za-vidnošču gledaju druga slavenska plemena. Nešto neobična, ali tako u malenom narodu, koji je obko«jen s toliko neprijatelja a imade ih i u svojoj sredini, treba da bude Slovenci, po svojim domoljubnim, nacionalnim vrlinama i po požrtvovnosti i ustrajnosti borbe za svoj narod, treći su u grupi najaktivnijih slavenskih plemena, u grupi Čeha, Bugara i Slovenaca. Ovih dana imademo opet prilike da vledamo nenadkriljiv primjer domoljublja, noji gotovo sve izn^nad-juje, u Kranjskoj, na Verdu ori Vrhniki umro je prekjučer Karel Kotnik, mlad čovjek, u 34. godini svog života, tvornicar i veleoosjednik, koji je Družbi sv. Cirila i Metoda ostavio pol milijona kruna. Taj golem dar došao j*> baš u času. kad je klerikalna družba biskupa Jegliča poduzela najodurni.ju kampanju protiv obstanka toga društva.
Te besede hrvatskegr lista potrjujejo, kar smo pisaJ;. zfroraj. To je vzrok, da smo jih navedli, kajti dobro je, če ne vidimo samo slane strani, nego se zavedamo tudi svojih dobrih lastnosti. To je koristno, že da sj jih utrdimo. Kolikor večja bo ramrej naša požrtvovalnost, toliko večji bodo uspehi narodneca dela. Dokler bomo tako radi žrtvovali za narodne namene, se nam ni bati niče-ar. Že Goethe je vedel: Das Thehtige. tvenn's TT-ahrhaft ist, wirkt iiber alle Zeiten hinaus. _
Celoviti ..Mir" sektnl in danes.
Gospodje, ki vodijo danes »Mir in politiko koroških Slovencev, so se izmed obmejnih Slovencev edini pridružili »Slovenčevi« izdajalski gonji proti naai edini obiamlini družbi sv. r'inla in Metoda.
Kaj takega bi bili najmanj pričakovali iz Koroške, kjer morajo vedeti, koliko j3 storila družba za koroško slovenstvo in koliko pomoči še imajo pričakovati od nje.
Tedaj tudi »Mir« ne pozna vec družbe sv. Cirila in Metoda, temuč ima za njo !e psovko »Cirilmetodari-ja«. »Mir« piše, da »koroški Slovenci od zadnje jeseniške skupščine imajo najmanj povoda, vnemati se za družbo, ki je na Jesenice povabila koroške zastopnike, da jih je tam kruto žalila?«
Družba jo res povabila zastopnike koroških podružnic na glavno skupščino, toda kdo je govoril in izzival kot zastopniki koroških Slovencev* Dr. A r n e j c , urednik S m o -dej, ki sploh nista bila člana nobene podružnice in župnik R a ž n n , ki jc bil že predsednik lastnega, pro ti družbi sv. C. in M. ustanovljenega »Šolskega društva«?. In kako so nastopili ti koroški zastopniki f Spominja j m o se le na izzivajoče besede župnika dr. Arnejca, ki je izjavil, ria koroški voditelji ne bodo mirovali poprej, dokler ne spravijo vseh organizacij, tedaj tudi naše šolske obrambe v enoten, t. j. klerikalni duh. Kdo je izzival in kdo je bi- kruto žaljen.
»Mir« piše, da morajo biti koroški Slovenci zoper družbo, ker toži družbin tajnik g. Berce »Mirovega« urednika. Ali so bili tndi tukaj kruto žaljeni koroški zastopniki. Ako dolgojezični »Mirov« urednik napada na časti privatnika, ki je si očajno našinec in družbin uradnik, ali bi moral ta v blacor koroškega slovenstva mimo požreti psovke? Ali ste cospodje v Celovcu uvideli krivico tor jo poravnali; Ako bi tožitelj obrekljivca pri »Miru« tudi res tiral v luknjo. Česar pa gotovo nima v mislih, bi zaradi tega pravi rodoljubi na Koroškem ne smeli biti hudi na tožitelja, še manj pa na družbo.
Družba ni nad koroškim slovenstvom ničesar zagrenila, zato ji tudi ni treba dajati zadoščenja, pač pa so jo žalili psevdo-voditelji koroških Slovencev v zahvalo za njen mnogoletni trud.
Bili so časi, ko so se koroški Slovenci, tudi takozvani klerikalni, častno razlikovali od strupenih so-strankarjev na Kranjskem. Ko se je leta 1892 izvršil na I. kat. shodu znani prvi ostudni napad na družbo, bili so koroški Slovenci, največ du-
hovniki med prvimi, ki so napad najodločneje obsojali. Še se hranijo brzojavke s podpisi, katerih obcloda-nitev bi bila marsikomu neljuba. Pomislite le, kdo je vse podpisal brzojavko, ki je bila odana v Celovcu dnr 3./9. 1892 ter se je glasila: »Slava vrlemu in dičnemu zagovorniku pre-koristne družbe sv. Cirila in Metoda. Slava družbi in nje vzornemu odboru (Dr. Šusteršič je rekel na kat. shodu, da je odbor v rokah slovenskih liberalcev). Naj se ne f trasi obrekovanja in preganjanja najn«w vejsih narodnih nasprotnikov (dr. Šusteršič, dr. Pavlica in dr.) Narod slovenski ima na svoji strani. < — L$ Črne je brzojavil duhovnik: »S krvavečim srcem obsojamo nespametni na kat shodu v Ljubljani storjeni napad na velezaslužno in prekorist-no družbo sv. Cirila in Metoda, edi no našo easlombo in rešiteljico. Pro^ s hinavci in klevetniki!« — Podobna obsodbe so prišle še iz Pliberka, Bo-rovelj, Beljaka itd.
Celovški »Mir« pa je pisal dna 10. septembra 1892 med drugim o napadu na družbo: »Mnogi izmed udeležencev pa ludi obžaljujemo, da so nekaterniki v svoji strasti na ka^ shodu kar naravnost pobijali narodnost ter se bodovali celo nad družbo sv. Cirila in Metoda, ki vendar blago-nosno deluje in nam je povsod tolik* potrebna •.. Družba sama se dose-daj še ni nikjer kaj pregrešila. Nje skupni odbor pa deluje pridno, pošteno in vestno. Za nas koroške SJoveii« ee je družba sv. Cirila in Metoda velikega pomena in si tedaj štejemo v dolžnost, jo tn javno zagovarjati.«
Lastnik in izdajatelj »Mira« je bil takrat kot danes, a družba je od takrat ustanovila svojo šolo v Šr. Ru-pertu pri Velikovcn (1. 1S96.) ter najmanj podese tori 1 a svoje izdatke z* Koroško. In vendar si »Mir« dane« ne šteje vec v dolžnost, jo zagovarjati, temuč jo obrekovati in psovati s »Cirilmetodarijo«. Nesrečna strast kranjskega klerikalizma! Kdo bo trpel vašo maščevalnost.
Značilna je pohvala družbe in obsodba gonje proti njej v pismih, ki jih je spisal letos v »Edinosti« znani koroški rodoljub«. Ta piše: »Veseli pojavi so bili za koroške Slovence C. M. podružnice. Naloga, ki jim je bila poverjena, ni bila lahka. Treba je bilo zbuditi ljudstvo in mu pokazati, kako kvarne so koroške šole slovenski mladini.« ... »Priznati se mora,
LISTEK.
PuV! in loiifnklr.
Vztocna prilika.
Bilo je na Jutrovem, mesto ob velikem Evfratu, ljudje, ki so vero-ali v proroka.
Množica se je valila svetniku r aproti, najljubšemu Allahu medvso-fakiri, kar jih je kdaj molilo pr^) rCabo. In ko je po prašni cesti priso pihal tujec, romarski turban na glavi, oblačila raztrgana, se je vrgel narod pred njim   na zemljo:
»Blagoslovi nas!«
In že je romar svečano dvignil roke.
r,Ne verjemite mu!« je tinti hip /sklical star mož 6 plemenitimi čr-lami lica, ki se je mahoma pojavil med oblaki prahu. »Ne verjemile razbojniku, ne žalite proroka! Ta ' lovek me i»3 napadel v puščavi, pobil me na tla ter mi uropal znamenja n Uitonil, da ukani Allaha za česčenjo, ki čaka Boga po njegovem služabniku!«
»Lažeš!« je kriknil prvi prišlec. Ubijte ga, Boga je preklinjali
In prehudo sta se sprla svetnika, pravi in lažifakir, in ker se je množica vmeša vela ter čimdalje bolj pretila novodošlecu, so jih naposled ustavili duhovni, rekoči:
»Ne prepirajta se, zakaj besede
nis^> dokazi; !e v delih je pravo pričevanje. Kdor izmed vaju je pravi svetnik, naj dokaže s čudežem; Al lah je velik in mu bo pomaral!«
In posvetovali so se s sodniki ter vprašali starčka:
»Kaj hoć>« storiti v dokaz, da si poslana božji?«
»Allah j« velik, on bo pridal za svojega služabnika. Glejte to mestno obzidje, sedem sežnjev debelo, iz trdih štirjakov zgrajeno. Pomozi mi Allah, da ga prodrem s to svojo glavo, ne da bi se poškodoval.«
»Sklenjeno je,« so dejali sodniki, »da bodi tist*. ki sra preizkus^ia pokaže lažnivca, sedem dni mučen do smrti. In ti, so se obrnili k prvemu prišlecu, »ali si upaš t\egati preizkušnjo ?«
Roparja je oblila mrzla polt, in dejal je sam pri sebi:
»Pravi fakir bo storil čudež, mene pa bodo mučili do smrti. Nagla smrt je boljša od dolge muke. Kajpada mnr*m.<' ie vzkliknil sodnikom, »in prvi hočem poizkusiti, ker sem prvi prišel.«
Zdirjal je proti zidu, trešči* vanj in obležal z razbito glavo.
^Lažnivec je bil!« je zaoiil narod poln strmenja ter hvalil pravega svetnika božjega. »Pozdravljen med nami, ti pravi poslanec Alla-hov!«
Stari, pobožni fakir se je razveselil ter blagoslovil narod, rekoč:
»Allah je velik, in blazen, kdor vem je njegovemu hlapcu. Vi ste ve-
rovali; naj vas poplača in vam pokaže čudež in resnico!«
Trume pa so se bale za glavo fakir je vo in :iiso hotele dovoliti, d« bi treskal z njo v debeli zid.
Ali on je dejal:
»Enostavno je jedro najglobljih skrivnosti. Resnično, povem vam: ako se glava razbije ob zidu, jc imel kamen prav, in glava je bila kriva; ako pa se zdrobi zid pred čelom, je imelo čelo prav, in stena je bila laž. Zakaj, Allah je ljudi zato opremil z glavami, da bi prišel vsaka tori s svojo skozi svoj zid. Vera pa je tista, ki dela iz Ničesar — Resnico, kakor nevera iz Nečesa — Laž.«
Prekrižal je roke na prsih, naklonil se proti Meki, nato se je zagnal proti zidu iz debelih štirjakov; in glejte, stena je razprhnila kakor megla, in Fakir je prišel zdrav in vesel na drugo ►♦ran ter se pokazal vernikom z višine porušenega zida.
»Allah je velik, in ti si resnično poslanec njegov!« je strmel narod in glasno hvalil proroka. Pravi svetnik pa je izpregovoril v svoji radosti:
»Poslušajte ma, verniki Allaha! Veroval sem vanj, zato je bil navzoč in mi je pomagal; oa nisem veroval, tudi on ne bi bil navzoč. Torej je Allah tn po sili moje vere, in slava temn Allahu, sinu vere moj«, dn je bila glava služabnika božjega trša od vašega zidu! Ce pn je bila moja glava le s pomočjo tega edinega Allaha trša od kamenja, je laž ali vseedini Allah ali zid, ki sem ga predrl v nje-
govem imenu: Saj veste vsi, da je človeška glava zmerom mehkejša od zidanih sten. Vi pa ste videli vsi, kako je bil Allah med vami, v čudežu, ki ga je storil nad menoj. Resnično vam torej povem, o verniki Allaha, ta stena je Ura; stena ni stala, in ne stoji, in ne bo nikdar stala, dokler je Allah velik in njegovo ljudstvo verno. Blagor mu, kdor razume nauk; kdor ga ne razume, naj prosi za razsvetljenje.«
In glejte, množica je zijala in ni razumela sveto ikovih besed. Vstalo je mrmranje in divji klici, in kmalu je tulila vsa drhal:
»Norec je, ki govori te besede! Obsedenec, je copral s satanovo pomočjo in umoril pravega fakirja. Ne on, ki govori, marveč mrtvi je bil resnični poslanec Allahov!«
Tako so pričali, in ko se bes naroda ni dal več krotiti, so kamenjali služabnika božjega. Pobili so ga s težkimi skalami, in psi so požrli njegovo truplo.
Drugi dan pa so pokopali roparja na posvečenem mestu ter mn postavili spomenik, da bi mogli verniki romati k njegovemu grobu čez stoin-sto lat. In luknjo v zidu »o zadelali z molitvami in zarotbami.
In resnično, Allah ja velik: luknja v zidu se ja zaprla in se ni več odprla, in tudi svetnika ni bilo več v tisto mesto, d* bi razbijal stene s modro glavo.
Vladimir Levatik.
SvoDodna.
Spisal Ivo T r o š t, (Koaee.)
Nesrečna sta bila oba.
Da, da: veder Napoli, poi Mori. Gledala sta mladostno srečo samo skozi varljivo steklo, a sedaj seza na mesto 6reče smrt.
Smrt pride prezgodaj, naj prid* kadarkoli, si je mislila Marica. Ni se ji hotelo kar tako le v hladni grob, kakor če zaženeš kito cvetja v blato. Gledati je hotela in še vživati žarke božjega solnca v polni meri. Ali ja zato mlada, nemirna, vsa kipeča, da trpi priklenjena na tega-le mrtveca? Ne, ne. Narava neče tega in narava je — božji glas, zakon, ki vetja več kot človeški. Skrijte se vsi posvetni Kodeksi!
Zahotelo se ji je po življenju.-
Vaščanom je ugajala mlada gospa vsled svoje živahnosti in odkritosrčnosti. Prav nič ni skrivala svoje nesreče. Zato so si šepetale sosede: ta-le bo mlada vdova, pa bo kmalu dobila drugega; ona neče vedeti, kaj je dolgčas.
Soseda ee niso motile kakor samo za čas, kdaj dobi gosi« Pavličeva drugega mota.
V širni vasi ja imel trgovino ia gostilno mlad moš Ivan Pagan. Lep, krepak mladenič ie nad tridesetih pomladi, toda svež in šiv kot makov cvet  Tndi -m je više cenil svobode
da so podružnica zaaejale dosti Mm«v na. Poleg vsega živahnega gibanji smo pridobili tudi prvo družbeno šolo v St. Rupertu pri Velik o ven Kakega pomena je ta šola za Slovenca iz velikorške okolice, a tudi iz dragih krajev dežele, je znano vsakem o rodoljubu.« — Potem govori pisee o eporu na skupščini v Boh. Bistrici ter piše: »Vnel se je torej prepir prav po slovanski segi. Postajal je veduo hujši in privrženci S. L. S. so začeli rai-pnščati podružnice na Koroškem in tudi na Štajerskem in so na ta način pričeli zopet podirati itak že slabe zidove mlade slovenske trdnjave. Videli smo, kako fanatični so biii — in ao še sedaj nekateri gospodje; če ne gre vse po njih volji, potem rajši ničesar ne delajo, ali pa naspiotujejo v veliko škodo narodu in v veselje nasprotnikov. Vidi se, da imamo preveč ljudi, ki jim gre samo za njihovo veljavo — samo za to, da igrajo častno vlogo na prvem mestu. Da s-* v obrambenih društvih, zlasti v šolskih društvih, dela za rešitev nase nade, naše bodočnosti, to bi mo^al is-prevideti vsakdo. S. L. S. na Kranjskem, ki boče biti glavna strani;a na Slovenskem, nima do danes še nobene obrambne organizacije, da. ceio nasprotuje delovanju C in M. družbe. To je slovenski narodni šk mdal, škandal posebno, če se oziramo na Korošce, Vi odhajajo dan za dnem, eden za drugim v nemško klavnico.«
Kako pač ta idealni koroški rodoljub naziva danes škandal, da so se voditelij koroških Slovencev v svojem glasilu »Miru« pridružili v napadih na družbo zloelasnemu »Slovencu« ter s tem odobrili »Sl^venč«*-to« izjavo, da je družba sv. C. in M. protinarodna :n strup za narodno idejo?
Iz Hrušlce pri L'u>l]oni.
Stara pesem, nič novega ne bodo povedale te-le vrste. Vendar naj služijo v drastičen dokaz takozvanomu kulturnemu pozitivizmu naše klerikalne stranke. Kot povsodi, tako je pričela tudi v Hrušici svoje dr lo v izobraževalnemu društva. Na čelu tega seveda strogo nepoliličneg-a društva stoji vedno lojalni, nezmotljivi, obče priljubljeni, nad vse čislani božji namestnik — gospod kaplan.
Gotovo je, da mi nebi odgovarjali, oz. protestirali proti delu. ki se vrši med ljudstvom. Načela naša so in ostanejo nosvečena delu mod narodom; naša kulturna stremljenja leže ravno v ideji, dvigati tisto maso ljudi, ki brez načel in brez spoznanja in pojmovanja svojega jaz ječi pod težo vsakdanjih skrbi in ki se ne upa dvigniti očesi više. kot mu to predpisuje skozi stoletja tlačenja in trpinčenja skoro ndušena samozavest. Mi le pozdravljamo tako delo in naj se vrši tudi v klerikalnih izobraževalnih društvih v še tako velikem sovraštvu do vsega naprednega. Saj ljudstvo nas pozna, ono ve, da smo poštenjaki, ono ve, da ne iščemo osebnih koristi med njim. Ali pa ve to o vas T
Koliko jmil'-ga in smrad?ji vegn se je že zvleklo iz vaših vrst ni dan. Ali mislite, da vam zaupa ljudstvo? Vprašajte se sami g. P^trič.
Toda k stvari. Preteklo nedeljo ie imelo novo ustanovljeno izobraževalno društvo svoj sestanek. Na tem sestanku sta rovorila kaplan Potrič in znani protiagitator Ciril - Metc-dove družbe iz uredništva »Slovenca^. Kaplan Fetrič. ki je ustanovitelj
(menda radi tega, ker  ga nJaanva pleša že opominja, na kak dekanski aedež ali morda na ravnokar laspi-sano mesto župnika na Igu) je pričel svoj duhoviti in kulturno ram šaljiv i govor z udrihanjem in bičanjem vsega naprednega. Zaničeval in sramotil je  družbo  sv. C.   in  M., povedaj, da je družba le liberalni privesek, ki širi liberalne ideje po Slovenskem. Svoje velevažno vpitje je končal z vzklikom, ki mu je gotovo prišel iz duše: — nas — pa le na   bo hudič vzel!« Drugi govornik je v milih in pobožnih besedah očrtal pomen izobraževalnega društva. Potem je pa prišel razgovor na petje. Toda, ker ni bilo učitelja petja, katerega je baje izgubil voznik z voza   in katerega najbrže sploh dobiti ne morejo, ker se je ponujalo pevovodstvo nekem »i mlademu naprednemu učitelju, ki je pa vodstvo odklonil, se jt morala ta točka dnevnega reda izpustiti. Toda to   je   bil le uvod,   važr ejše pride. l*rosta zabava, ki se je pričela sedaj v znamenju sladke Korbarjeve rebu-lice, je hitro razgrelo že itak razburjene glava, Nahujskani in od rebulice pijani čuki so se pričeli prepirati, kar se je nadaljevalo tudi na cesti. Žalostno dejstvo je to, da so bili prisiljeni, še tisto  noč  odpeljati težko ranjenega ml* ^'liČa v bolnico, ki je bil dobil več     .kih ran od brabrih čukov. Več drugih pa je bilo bolj aii manj ranjenih. Takoj druiri dan je odpeljala ž-mdarmerija več osumljencev. To-le zadnja dejstvo je tisto, kar nas ne pusti molče t i.To-le sadnje leži na vaši vesti g. kardan. Je-H to k'>-rsk k napredku? Vi, ki toliko nosite abstinenco na jezika, ki toliko govoričite in se t dčete po prs;h, da van' še hudič ni* Tte n ore, \i h »čer*« biti vodnik ljudstvu, ko še nekaj fantov ne morete prepričati o škodljivosti pijančevanja in ac satiaaln'jati pretepanja. Pa kaj ko bi hi'i to dru^i fantje? Pili pa «o to mladeniči, okrašeni z znaki visoko letečeca in ponosnega orla. fantje ns kater^ ste tako r-onos-ni. Povedal ie ar. Ter«eglav    da ie človek pred Bogom in narodom odgovoren za zavod, ki bo vsklil iz njegovih vrst, pridHati r>a moram temu. da je posameznik odcrovf»ren Človeštvu tudi za -voja d"la. Vidva, ki sta sejala prepir med mimo ljudstvo, k! sta tako per#n«redno povzročila pre-ten H prelivanj« krvi. vaju uat bi pravici »o^rik po«T*vll pr~d ^odlŠee, da bi dajala človeštvu   odgovor za vaša drla.
JavornURe novice.
Velikansko agitacijo   so začeli
naši črni gospodje v svoje narodno-škodujoče svrhe, zato so pa začeli z>i zanemarjati svoje dolžnosti. Vedno jrledajo le, da hitro pridejo \z cerkve. 5. m. m. se je n. pr. župniku Koširju tako mudilo, da je še na blagoslov pozabil, kar je posebno čuke razjezilo, da so se pre 1 cerkvijo potem pridn-šali, češ, da j^m far še ž^pma ne da več. župnik noče spovedovati, "e pride kaka bmmna ženica, ob ot a vem času več ne mošnje itd. Pa vendar ne, da bi r,gosp'>duc na stara leta, kaka pametna v glavo padla in bi začel v mraku okoln '-tikati. Zanaša se vse prevpč na avoj^ora kaplana. Gotovo mu bo še žal, da temu fantiču toliko zaupa!
Kakor jeseniški, tako so postali
tudi naši nem^urji zelo objestni. Cim-dalje nesramn'\iši postajajo, posebno odkar jim nekaj mlačnežev in ne-znaeajnežev preveč na srce piha Najbolj veseli sta irotovo naši dve starej-
41 ntfteljiei in blata* ee Jima donde-▼a vaak trene tek, da sta le v nemški družbi in da morete klicati • drugimi vred: »Hail and Siegt« Mi starši gotovo trojih otrok na bodeuio zaupali, da bi nemčurski učiteljici že v rani mladosti ndnšili vsako narodno zavest, vaak naroden čut in ponos. Zato prav is srca vsi žalimo, da bi si <la gdč. Preve že skoro zopet »zdravja« iskat, kakor tudi gdč. Domjano-vič iz srca želimo, da bi se njena skrivna želja kmalu izpolnila. Nočemo več slišati pritožb, da so vedno gospodje z modrižem pri njih na obisku ter da nas s svojimi »Hetl-kliei« izzivajo. VŠee bo pa tudi stanodajalcu, da ne bo imel toliko nepotrebnega ropota v svoji mirni hiši
JejenliKe novice.
Dve sveti zvzdi sta se prijavili na jeseniškem obzorju. Rešiti hočeta gnile jrseniške klerikalce pred propadom. Cnjte, to sta »izvrstni poznavc-l^e otroške p?>ihe« g Josef Sediak in Slovencev« »farovški koštar.< g. Leo Pibrontz. V sobotnem »Slovencu« »ogorčeno« obsojata pisavo ^Slovenskega Naroda«, ker se napada duhovščina, »Slovenec« je na ostuden način napadel in žalil tri učitelje, jeseniške šole in osramotil vse učiteljevo, a ti so — iz nam neznanih vzrokov — molčali. Pa no, da bi se čutili orizadete? Ko pa je »Slov. Narod« odgovoril v istem tonu in z istimi b»-• odami, kar i>a nobenega člana uči-teljstva nič ne briga, najmanj pa Sedlaka in Pibrontza, že sta dve ime-Mo^ani rešilni zvezdi to obsojali. G Pibrontzu so ;^e vrgli v »Slovencu ■< težki očitki v obraz, a on je molčal in ni obsojal. Pač je pa obsodil, da so je na isti način napadalo duhovščin >. Mora že biti v veliki zvezi z njo, ker se za njeno rast tako vn**to poteguje, svojo pa s tem sam bagatilizuje.
Knlkor so nam poznane razmere na jeseniški šoli, moramo kritizirati voditelja g. S^dlaka, zakaj ker vsi vemo, da še samostojno misliti ni zmožen in da je slepo orodje v Pi-broutzevih rokah; zato njemu tudi ne zamerimo toliko, ker ta »Izjava-: v »Slovencu« ni njegova, ampak Pibroutzeve masti. Tega pa delamo odgovornega za vse. Nas prav iz srca veseli, da se je sam tako lepo razkrinkal in prav nič nismo nevoščljivi klerikalcem na njihovi najnovejši pridobitvi. Le toliko prosimo dobrosrčnega župnika Skubica, da naj pazi, da še niemu ne bode začel izpiha-vati iz žepa *vetlih kronic. Mislimo, da bo še vse klerikalce po družbi teh dveh kameleonov še glava bolela. O ti nedotakljivi značaji!
Cvetke :z vrta »Nase Moči« v Jeseniških novicah. Višek vse surovosti je dosegla Gostinčarjeva >^Naša Moč« v svoji zadnji številki. Cujte! »Naš jeseniški liberalizem poginja — ta propala druhal — gnjusilo poročati njihovih svinjarij — ta falira-na kompanija — ko se ti puj.-ki izbojujejo — svinjske reve — vi svi-njarski >■ Narodovi« dopisuni — proč s svinjskim liberalizmom — takšne propalice — menda so prilezli iz opijskih gnezd, ki se pajdaSijo s svinskimi liberalci — na celi IHi boj svinjarskemn liberalizmu, da v kratkem pogine — se bode že skrbelo, da svinje ostanejo v svinjaku.« — O ti uboga kruljeva »svinska reva«! Če nisi ti večji pujsek, kot nas drugih eden na Jesenicah, tudi nič nočemo. In če bi mi odgovorili v istem tonu in z istimi besedami, kdo ve, čc ne bi
i;
»aramožljiva« gospoda Sedlak in Pibrontz na obsojala, kakor obsoja vsa javnost. Živela katoliška podivjanost in Gostinčarjeva imuniteta!!
Nr vsak način bi radi dosegli, da bi ae s silo odstranila ona znamenita izzivalna tabla, ki stoji pod zaščito e. kr. uprave drž. železnic. No, tega veselja jim ne privoščimo, ker vsi Nemci skupaj niso toliko vredni, da bi kdo umazal svoje roke nad tem in omadeževal svoje življenje. Vemo prav dobro, da skrbno pazite na dotično desko in sto maščevalnih rok bi seglo po onem, ki bi se tako daleč spozabil. Zato le Čuvajte skrbno in zaradi nas lahko postavite celo kompanijo železničarjev na peron. Samo malo vprašanje nastane tu, to namreč, zakaj so plačani?!? Heil Ječmi-nek in zagrizeni Griinwald!
Neki kulturonosee je zopet začel Čivkati v »Grazer Ta«rblattu". Ni mu povšeči, da smo se začeli zanimati za švabske nakane v jeseniški občini, da smo se zgražali, ker se v svrho izzivanja izobešajo ščujoče table. Dalje tako samozavestno trdi, da so Jesenice že kar nemške — dass eine deutsche Gemende ist. — No ni Še in tako hitro tudi ne bo! Ali ste čuli jeseniški klerikalci? Po vaši krivdi je v odboru tudi nekaj Nemcev! Da na se je dotičnemu piscu v »Grazer Tagblattu« v glavi zmešalo, je pa istina, ker drugače bi se no moge! povsoeti do tako otročje »brihtne« trditve, da »Slov. Narod« državno pravdništvo pere. Normalen gotovo tisti človek ni, ki trdi tako smešne reči. Sicer pa. kaj hočemo, če mu od preužHega alkohola možgani zastajajo.
Malo urozal se je pa vse eno oni. ki piše v znano grasko tetko. Trdi namreč, da morajo za par privandra-nih nemčurjev biti Jesenice na vsak način nemške in ne vemo kako, da primerja Jesenice z Gradcem. Da, da, veliko tisoč Slovencev je v Gradcu in kako so ti Slovenci zatirani, ve pač dotični dopisun sam ravno tako dobro, kakor mi. Mislimo, da je imelo izvoljeno ljudstvo pod Faraonom mnogo večje prostosti, kakor pa Slovenci v nemških mestih. Le oni so smeli govoriti v svojem mate rnem j'ziku, a ti. Pobijajo jih na cesti kakor psa! Živela nemška kultura!
»Mati«, drama v treh dejanjih — spisal F. Ks. Meško — se vprizori v nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi. Gospod pisatelj je postavil na čelo svojega dela znamenito posvetitev: »Materi domovini od lastne dece zaničevani«. Snov je jako lepa in primerna posebno za dokaz, kako naj ljubimo matov - domovino in kako pokvari tujina najboljše naše sinove, da postanejo renegati in odpadniki. Pri predstavi sodeluje tamburaški zbor jeseniškega »Sokola«. Kakor čujemo nameravajo naši igralci igro ponoviti dne 20. t. m. kot posebno predstavo za udeležence iz Koroškega, kateri obetajo mnogoštevilen obisk.
Hotel »Triglav« na Jesenicah je prevzel s 1. marcem g. Lovro liumer, kar je posebno pomembno za Jesenice in tudi za širšo javnost, kajti »Triglav« je edini slovenski hotel na Jesenicah. (g. Sehrey namerava namreč hotel opustiti.) Opozarjamo vse na Jesenice prihajajoče Slovence, da naj logirajo v hotelu »Triglav«, kajti hotel »Kolodvor« je v nemških rokah. G. Humer je Slovenec, torej!
Izjava, katero sta podpisala Sedlak in Pibrovec, za nas nima pomena, ker je bi!a sestavljena v farov-
žu in ker je župnik omenjenima gospodoma zagrozil, da jim noče v službi škodovati, če ne podpišeta. Skoda, da ne izhaja več »Osa«: To bi se gospod šolski vodja smejal, ko bi videl sliko, kako skače fajmoštr^ čez palico, zadaj pa Kogej s bičem stoji! Sicer, Sedlak, prijatli smo pa še vse glih, saj vemo, da je nekdo na Jesenicah, ki je zaupnik vseh strank.
Gerent Cebulj je prepovedal po deseti uri zvečer peti. Pri nas imamo pa petelina, ki začne peti Šele ob dveh po polnoči. Kaj bo z njim : Aretirati ga ne pustim, ker imam 20 kur, pri katerih ima več dela, kot; Čebul j v uradu. Sicer se ga pa lahko oovabi na županstvo in se mu pove, če bo še pel mu gre za glavo in bedra dobita policaja za nadzorovanje nočnega nemira. — Pl. Kokošji-vrh, nadzornik petelinov.    — Mi —
Iz parlamenta.
Konec proračunske debate. — Nujni predlog  o   plovi t beni h pristojbinah — 16 kilogramov peticij.
V včerajšnji seji sta pri proračunski debati govorila le še generalna govornika. Za-govornik poslane« Kunschak govori o združenju nemških strank in izjavlja, da kršč. so-cialci to združenje najtople.jc pozdravljajo. Zeli pa, da bi se koncentracija izvršila tudi na socialnem in gospodarskem polju. — Na to govori čisto na kratko proti-govornik Le-vvicki.
Proračun se s finančnimi zake. ni vred izroči proračunskemu odseku. Sledi razprava o nujnem predlo-sru posl. Smrčka glede plovitbenih pristojbin na Labi. Predlagatelj stvalja sledečo resolucijo: vlada se poživlja, da z vso odločnostjo dela na to, da se pod nobenim pogojem ne opusti po mednarodnih pogodbah zajamčene proste plovitve in da nc pri-frdi pod nobenim pogojem pobiranju pristojbin na Labi, ki jih misli vpeljati Nemčija v škodo avstrijske trgovine, industrje in poljedelstva. — Minister Weiskirchner pravi d.* avstrijska vlada nikdar takim stvarem ne bo pritrdila. — Slednjič se sprejme nujnost predloga in tudi predlog sam.
Posl. Bukovič in Šustersič sfea vložila nujni predlog glede žeieznice ">d Novepra mesta do hrvaške mej** in od Knina do hrvaške meje. — Posl. Pittaco interpelira zaradi sezrdave nove justične palače v Trstu. — Po slanec Breiter se pritožuje, da člani kabineta na interpelacije ne odgovar iajo in vprašuje, ali je predsednik zbornice pripravljen proti temij nastopiti.
Posl. Wastian je izročil 16 ksr. težek sveženj peticij; te peticiie sa vložile razne občine na Dolenjem Avstrijskem in Štajerskem proti davku na sodavodo. Na njih je okoli milijon podpisov.
Ustavni odsek.   —   Pokojnine ministrov.
V ustavnem odseku so se včeraj razdelili referati med posamezne referente. Posl. Pernerstorfer je dobil v roke predlog za spremembo zboroval nega in društvenega zakona. Poslancu Heilingerju pa je bil izročen predlog, ki meri na to, da dobe ministri Šele po treh letih aktivnega službovanja pokojnino. O tem predloga se je razvila velika debata. Skoro vsi govorniki so bili proti njemu.
Občinske volitve v Za* grebu.
Fri včerajšnjih ožjih volitvah v zagrebški občinski svet je na celi fir-
mi ad ost i kakor naslado v zakonu. Trajala mu je živahnost gospo Pavličeve. Ko se je nekoč ustavila delj časa s služkinjo v prodajalni, ji je uaravnost izrekel svoje sožalje za-"vtran zapravljene mladosti. Oba sta se smejala in si gledala v oči.
Pozneje je došla gospa £o večkrat in često i udi sama po to in ono malenkost v prodajalno. Vodne bolj všeč ji je bil Ivan Pogan. VaŠeani so mu zavidali bogastvo, ki se mu je kar samo valilo pod streho, poleg tega so pa vendar tudi sami njemu dan za dnem znašali svoje novčiće. Tuj^i so popraševali, zakaj se Pegan ne ženi, ko bi svojemu bogastvu pridcbil s primerno nevesto tudi primemo doto; domačinom je bila pa stvar znana. Peran je vedel, da vživa lahko zakonike sladkosti brez obligatnesra blaeroslova, da pri tem poslu š> lahko izb;ra, če hoče. Umel je raz'egniti svojo mrežo tako spretno kakor pajek, ko lovi muhe. Prej nearo se jc zavedela kako in kaj .je bila že njegova. P*?eboa naslada je bila, če se je tr hranila. Sai mu je to obetalo dvoini užitek, zakaj iz njegove mreže itak ni morla rnh^na.
Pa bi zamenjal zlato prostost za pst^ntovenep-a razmnožavale« človc-Ikep-* r^dn. ^nto se — fil'atri.
7n**l s* ie smejati tako a!adk-> fn nrisrčno. da so gs imeie vse ženske rade — tnd? rosp« Pavličeva.
Ko trn ie v duhu rrimer^ala z naool živim M*k«om, ki ga že ni bilo mnogo več kot sama koža, kost in
sitnost, se je naslonila in na tihem jokala. Oh, da nisem svobodna, svobodna!
»Gospa, nikar ne žalujte! Tudi svobodo še dosežete«, jo je tešil Pegan in zadovoljno motril njene nemirno valujoče prsi.
»Pa kdaj t Ko bom izžeta citro-na. Kaj mi po,rnaga svoboda, ko mine mladost! Prepozno, prepozno! Oh, moje prazno življenje!«
»Da, prav tako je, gospa. Z vami sem enih misli. Ko je človek mlad, ne ve, kaj ima; ko ga j*» minila mladost, šele spozna, kaj je izgubi! Celo izgubljeno zdravje se še povrne, da se popraviti — kakor trde Francozi — celo sreča, toda izgubljena mladost se ne vrne nikoli več. To je pa ob vsi nesreči še najboj žalostno.« Veselo je tlesknil s prsti desne in leve roke. pokazal !epe bele zobe in se zasmejal, da je gospo zabolelo v dno srca. S solznimi očmi j" pritrjevala njegovim resničnim besedam, on se je pa smehljal priiazno in mislil: ptičica, si že moja. Ti se ne boš branila. Skoda!
Vedno češČe se je oglašala pri Pegann. To je vzbudilo pozornost med ženskami v vasi. da so majale s flrlavami: pa tudi take-le, tudi take-le! V svoji pri prostosti so si mislile, da je arospa v klobuku in rokavicah neprihližna kakor vitez v oklepu, pa «o se motike.
Ni min "o dolgo in padla ic res, kakor le pad'o le mnogo drugih.
Tisti večer je očitala Mak«u na-
ravnost, da je gnila klada nič vredna^ i jo je prevaral za mladost :n srečo življenja. Same jeze in žal usti se je zvijal bolnik na postelji, škripal z zobmi, bil z rokami okolu sebe, odgovarjal in jokal: »Tega nisem zaslužil, Marica, tega nisem zaslužil nikoli. Potrpi z menoj!   Se vse   bo zopet
dobro. Upam---•»   Stavka ni
mogel končati, zagnal ga je kašelj in izmučil do skrajnosti. Bil je zelo čuden prizor, zakaj Marica ni vedela, kaj bi bilo potrebno, da pomaga svojemu — izdanemu soprogu. Mislila je več na prežite vesele trenutke- kot na bolezen svojega moža.
Ko ga je ostavil kašelj, je ostal kakor mrtev. Čudno mešani občutki so tedaj pretresali srce mladi grešni-ci. Borili so se med seboj za prednost. Njena neugnaua narava, mladost, ki ji je doslej ginila brez vžitka; njena dolžnost do moža in svetost — prelomljenega zakona, zvestoba in strast za vž i vanje prepovedanih sadov; čast in dostojnost, Ijubeien in nesramnost — vse to se je družilo v nerazločen kaos, šumelo, vrtelo, sikalo in cvrcalo kakor v žrelu Veznva, kje/ je sodil Makso, da cro v neizrekljivo veselje vseh patent katoličanov in neštetih hudičev — vnega sveta liberalce.
Menila je. da ji ta vihar rađene Itak bujno valujoča, mibnrjene prsi. 2e io je bilo strak. hotela je t*>klek. niti k njemu in primati ve*. Toda <m je mrtev — mrtev . . . Na, ne! On mora živeti, zaradi nje nsora živeti.
Še vse se poravna. Ali je padla sam 3 ona?
In res, Makso se predrami iz hipne nezavesti. Pogleda preplašen okoli sebe, kakor da se je prebudil v mrtvašnici, in ko spozna njo, vzdih-ne: »Marica!« Rahlo se je dotaknil s svojo mrzlo, koščeno desnico njene roke, ki je gladka in lepo negovana počivala na odeji. Zmaknila jo jc naglo, kakor bi jo oblezla kača, potem se je šele domislila svoje dolžnosti, prijela njegove prste in prašala: »Ali je slabo, Makso?«
»Slabo«, izdahne in se nasloni na vzglavje.
Ona js vzela ruto in mu o tri a mrzel pot s čela.
Taki napadi so se ponavljali poslej še večkrat. Bolnik je slabel
Navzlic temu so minile počitnice kakor bi trenil. Profesor Pavi i i ni mogel več v šolo, saj ni mogel niti s postelje. Prosil je začasno dopusta in ostal doma. Niti prepeljati se ni upal več v mesto. Zdravnik je prihajal dvakrat na teden po — zaslužek in pa tolažit gospo Marico v koliko mesecih bo — svobodna. Zato je redno nadaljevala svoja pota k Poganu in skrbne vaščanke so že uganile, češ: sedajle se je pa stari grešnik vendarle vjel.
Makso Pavlic sa je bal zime in tolažil s mislijo, da kmalu ovlrsvi, kur nenadoms. Ssnjal je bedeč, kako bi bilo to lepo. Oh, Marica ne hi več porrešals zabave in nekdanjih udobnosti. Ostajala bi pri njem doma ka-
kor nekdanje čase. Vse bi se poravnalo in ona bi mu ne mogla očitati, da jo je prevaral. Oh, saj bi bilo življenje tako lepo. Britko se je nasmehnil takim sanjam, ki so se mu o belem dnevu zverižile v možgane. Saj je lahko presodil po zdravnikovih besedah, da je kaj takega nemogoče. Zopet je razgrajal in ja diko val, da se je izmučil do nezavesti.
Črv je dovrševal svoje delo.
Bližala se je jesen z vsemi znaki in posebnostmi. Listje je rumenelo in posamezno padalo na tla. Vozniki so vozili iz doline mošt v velikih sodih. Kmetje so pripravljali steljo in kurivo za zimo, kosili otavo in obirali sadje. Jetični ljudje, ki niso pomrli spomladi, ko je poganjalo drevje, so sedaj ostavljali drug za drugim dolino solz.
Na Pavličevem vrtu ni bilo ni* kogar. Drevje se je vpogibalo pod težo božjega daru, a nikdo se ni spomnil, da bi ga spravil. Vrabci na strehi so si nekaj čebljali, da bi lahko nova gospodinja nekaj pogledala okoln doma, pa je večinoma pri Pegann^ kar ni lepo in je za mladi roi celo pohujšljivo. A vrabci so jezični, to je znana rečenica in Ivan Pegan zapeljiv človek — tudi znana rečenica. Marica je menila, da ga ima popolnoma v svoji oblasti, pa je on že drugod nastavljal svoje mreže in se skušal nje otresti vsaj po profesorjevi smrti,  ki po zdravnikovi   izjavi nr
ti zmagala koalicija,
pričakovati.
kakor je bilo
Kralj Peter.  —  Minister Mita ril v Carigradu.  —  Revizija grške ustave.
Z Bel grada poročajo, da bo v kratkem kralja Petra sprejel cesar Franc Jožef. Zgodilo se bo to ali na povratku kralja Petra iz Petrograda ili pa v kratkem po povratku. Tozadevna pogajanja so se baje že pričela. Kot odgovDr bo baje sledil obisk prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Belgradu.
Srbski zunanji minister Milova-novič se ravnokar mudi v Carigradu. Belgraiski »Mali journal« piše, da je šel v Carigrad vsled neke zaupne note turške vlade; ta nota za-vva pojasnil o potovanja srbskega prestolonaslednika v Sofijo, o stališu Srbije nasproti Bolgarski in o simpatijah Srbije nasproti grškim -adevam. Milovanovič bo na vsa vprašanja dal točne odgovore. Naj-l>rie bodo pri tej priliki govorili tn-o kupnini Sandžaka - Novega '■azarja.
Grški ministrski predsednik r>ragumis je »zročil parlamentu pred-log na revizijo nstave. Predlog je bil ~ted glasnim odobravanjem skoro soglasno sprejet.
Dnevne vesti.
-f- Koroška debata v državnem
/Soru. V nemških krogih vlada veliko veselje, ker v poslanski zbor-r.ici Grafenauerjev nujni predlog ni dobil niti navadne večine.nego je bil
sklonjen s 137 proti   13*2 glasom. . 10 nemško   veselje   je več kot tročje. Za sprejetje nujnega predloga je treba dvetretjinske večine in da Grafenauerjev predlog te ne dobi, bilo že v naprej znano, saj si je to lahko na prstih izračunal. A -.'T-av. ker je bilo to v naprej jasno, se t udi nekateri slovanski poslanci niso potrudili na Dunaj,    nego so ostali ! >ma v Galiciji, in samo tej slučaj-i odsotnosti se imajo nemške stranke zahvaliti, da so zmagale z večino *ih glasov.
Klerikalci in nemčnrska i Kranjska hranilnica«.    V zadnjem
Domoljubu« z dne 3. t. m. čitamo v Manku »Skrbimo za-se« to-le: »Če pa ni mogoče vzeti posojila doma. ali ne »ložiš ravno rad pri znancih, potem i -i denar v zavode, ki kmetijstvo {»odpirajo. Tu pa moramo naravnost dati, da od liberalnih mestnih hranilnic ni prav nič pričakovati za Vrneta. Liberalci že tako ne marajo kmeta. Kakšen hrup so vzdignili a 1908. zoper »Kranjsko hranilnico« in trdili, da ni denar varen pri njej, ko ima vendar devet milijonov rezervnega zaklada. Namen je bil čisto prozoren: denar so hoteli dobiti /i svoje zavode, denar seveda tudi Imečki. Res pa je, da je »Kranjska hranilnica« storila več za podporo revežev in občekoristne namene, kakor vsi kranjski liberalni zavodi. Saj se bo še letos odprla bolnišnica za noozdravljive. Sto revežev bo imelo brezplačno vso oskrbo, hrano, zdravniško pomoč in pogreb. Proti liberalni gonji se mora enkrat resnica povedati.« — Tako piše klerikalni i/dajalec v »Domoljubu«. Sedaj pa naj nam še pride »Slovenec« in sku-utajiti klerikalno-nemško zvezo. : -dovedni smo, koliko so dobili klerikalci od nemčurske »Kranjske hranilnice« za to, da so dali v »Domoljuba« obelodaniti izdajalski članek
Skrbimo za-se«?
prekletstva. Komaj po preteku dobrih treh tednov so se izpolnile srčne
želje, koje je izrazil »Slov. Narod« drugi dan po onem nezaslišanem napadu in prokletju z napisom: »Ciril-metodarija« v škofovem listu št. 29 t 1. »Slov. Narod« je tedaj pisal, da se bodo prispevki naši prekoristni družbi od sedaj naprej potiaočerili in se bode odzvalo še mnogo takih vzor-rodoljubov, kakor je bil preblagi pokojnik Viljem P o 1 a k v Tržiču. In glej čudo golemo* V kratkem času nam je usoda poslala še bolj darežljivega dobrotnika v osebi g. Karla Kotnika! Očividno je »Slovenec« provzročil s svojim sa-tanskozlobnim napadom, da je došel tako izdaten blagoslov izpod pravičnih nebes, mesto napovedanega, ali vsaj zaželjenega prokletstva!
-f- Značilno! Celovški »Mir« uiti z besedico ne omenja smrti velikega narodnega dobrotnika Karla Kotnika. Seveda »Mirovi« bralci ne smejo izvedeti, da je naprednjak daroval v narodne svrhe pol milijona, se manj pa, da je to milijonsko darilo dobila »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki jo koroški klerikalci v zadnjem Času slikajo kot napravo, ki je posvečena smrti, samo zaradi tega, ker neče plesati tako, kakor gode dr Brejc in njegova lepa družba. Da, v fanatičnosti so koroški p°PJe okrog »Mira« prekosili svoje ljubljanske mojstre!
4- Poštna uprava in narodni kolek. Izvedeli smo, da poštni organi konfiskujejo pisma, na katerih so prilepljeni narodni kolki »Ptuj« in da jih izročajo državnemu pravilniku. Informirali smo se pri odličnih pravnikih - sodnikih, ki so decidirano izjavili, da poštni organi absolutno nimajo pravice pisma, opremljena s tem ali onim narodnim kolkom, konfiscirati, kvečjemu smejo inkriminirane narodne kolke s pisma odtrgati ali pa jih prelepiti. Opozarjamo na to slovensko občinstvo. Ako pošta ni dostavila kakega pisma, opremljenega z narodnim kolkom, naj odpošiljateJj. ako je m o rti a vsled i nevroČitve dotičnoga pisma trpel kakršnokoli škodo, vloži nemudoma proti poštni upravi tožbo za odškodnino! Edino na ta način bomo poštno opravo prisilili, da se bo ravnala po zakonih, ne pa po kapricah gotovih Slovencem sovražnih faktorjev!
-f- Vtisk Karol Kotni kove zapuše i ne v Trsta. Pišejo nam iz Trsta: Z električno naglostjo se je raznesla v sredo zjutraj no vsem Trstu vest o knežjem daru, katerega je naklonil slovenski rodoljub, ravno umrli Karol Kotnik, naši miljenki — Ciril-Metodovi družbi. Po vs«*h lokalih, kjer se zbirajo Slovenci, kakor tudi po vseh narodnih družinah v Tr.-stu. je vladalo v sredo veselo vzhioenje in imenovalo se je vsepovsod ime blagega dobrotnika z največjim spoštovanjem. Trst je ono mesto, kjer Ciril-Metodova družba, kateri jo blagi dobrotnik naklonil tak velikodušen dar, rešuje s svojo šolo na stotine slovenske dece i? krempljev naših narodnih nasprotnikov. Zato pa ni čuda, da je bil v sredo za tržaške Slovence pravi narodni praznik in da Tržačani blagoslavljajo spomin velikega narodnega dobrotnika. — Kotnikov veliki čin je narodno tržaško slovensko ljudstvo tako navdušil, da še z večjo vspodbujo nabira za družbo. Samo gostje kavarne »Balkan« so v sredo popoldne zložili mesto venca na grob narodnega dobrotnika, za Ciril-Metodovo družho znesek 110 (stodeset) kron. Z balkona tržaškega »Narodnega doma« je v    sredo in četrtek plapolala žalna
v znak hvaležnosti in v počeščenje velikega narodnega dobrotnika. Italijani so radovedno gledali črno obrobljeno »Edinost« po to-bakarnah in kavarnah ter povpraševali, kaj se je zgodilo. A ko so izvedeli, zakaj se gre, se je marsikateri zelo kislo namrdal in šel svojo pot. Ii dna vzhičenih in hvaležnih src kličejo tržaški Slovenci: Slava, neveni ji va slava Karolu Kotniku! Njegovo ime in njegov spomin bodeta blagoslovljena vsedotlej, dokler bo živel naš narod!
+ Kaj se v«*e upa oskrbnik Ce-bulove hiše in jeseniški gerent. Piše se nam z Jeseni** Dne 19. februarja so v neki gostilni na Jesenicah sedeli trije Jeseničanje in tudi jeseniški gerent Čebul in so govorili in sklepali o neki koncesiji, ki jo je podelilo c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Pri tem sklepanju je gerent trdil, da je gospod c. kr. okrajni glavar v Radovljici poslal svojega zaupnika, namreč koneipista g. dr. Strictiusa, v občinsko pisarno prosit gerenta, naj se nikar ne pritoži zoper podelitev koncesije g. Janezu Ferjanu. Ta je pa že od sile. Ker gerent seveda ni govoril resnice, ojhv zarjamo na to c. kr. okrajno glavarstvo z doj-tavkoni, da so priče na razpolaganje.
-f- Novomeško gimnazijsko poslopje. V letošnjem letu bi se moralo zidati novo poslopje za novomeško gimnazijo. Kraj, kjer naj stoji, je že tu, a materijala in kar je treba za zidanje še nič. No, če se bo v sedanjem gimnazijskem poslopju ponesrečilo nekaj dijakov, se bodo mero-dajni gospodje že zganili, ziasti če bo kaj dijakov ubitih. Sedanja gimnazija je v takem stanju, da so jo morali že podprti. V V. razredu se je že podiral strop in jedva so še pravočasno prinesli v sobo križ, da vsaj kolikor toliko brani razpad. Ker pa dijaki niso |>osebno mirne narave, se prav lahko zgodi, da se drugo nadstropje podere na prvo, to pa na pritličje. Pač zadnji čas, da se zgradi novo poslopje. -  -—
-f- Nemška šola v Hrastniku. V četrtek je S{>oročil »Slov. Narod« nečuveno vest, da je sklenil ustanovili štajerski deželni šolski svet v Hrastniku enorazredno nemško šolo. Kajj naj bo to? Ne namerava seveda no. ve ustanoviti, a m na k prevzel je I. razred sedanje šulferanjske šole, ki obstoji šele tri leta, in dežela bo plačevala odslej vsaj ene$ra šulferajn-skega agitatorja-učitelja. a čez nekaj časa bo prevzela seveda vse razrede. Za sedaj je šHferajn razbremenjen za eno moč, zato bo pa šolo p-otovo razširil in v nekaj letib bo plačevala dežela za kakih 100 otrok tri- rdi še večrazredno šolo v Hrastniku. Kno besedo še občinam, ki so jih in jih še bodo silili prevzeti stroške: Ne udajte se, noben hudič vas ne more siliti, da bi prevzele še eno šolo, saj ste dovolile na stari šoli pouk v nemščini, kolikor so Nemci hoteli. Le ne udati se, ker pravica je na Vaši strnni. in če se ne bo oziral na pravico dež.elni šolski svet, jo naj-d<iU višje zgoraj! Zato — korajžo!
4- Pravičnost štajerskega deželnega šolskega sveta napram Slovencem je že dosti znana. Eklatantno se je spet pokazala v zadnjem času. Ko se je šlo za delitev slovenske okoliške šole v Mariboru v Lciters-berg - Karčevinl, tača.s je ta vrhovna šolska oblast bila koj pripravljena, privoliti nemške paralelke na tej slovenski šoli. A ostala je šola še pod enim vodstvom. Ko pa je šel šolski vodja gosp. M. Nerat v pokoj, razpisalo se je za slovenske in nemške   razrede    posebej    naduči tel jeko
mesto. In zgodilo se je, kar smo le svojčas prerokovali: deželni šolski svet štajerski je Imenoval na šolske-ga vodjo na slovenski okoliški šoli mariborski tudi Nemca* namreč učitelja Ferd Helena, ki je bil že za časa svojega službovanja v Slovenski Bistrici hud nemškovalec. — Tako se nam slovenskim Štajercem deli pravica z nemškega Gradca!
+ Z naslednika J* Schmoran-zerjn kot okrajnemu šolskemu nadzorniku v okrajih Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica, pride s 1. septembrom t. 1. po zatrdilu graške »Tagespost«, ki pravi, da to ve iz zanesljivega vira, mož, ki je »national einwandfrel« t. j. prononsiran neonsku tar. — Pri znanih naših razmerah tudi drugega pričakovati ni^*£^
-f- Nemški Schulverein je torej dobil svoj »Roseggerjev sklad«. — Pred enajstimi meseci je sprožil Rosegger misel, naj se z darili po 2000 K zbere dva milijona kron. Bo-; gati nemški narod je moral enajstj mesecev delati, predno je dobil tisoči oseb in korporacij, ki so darovale po\ 2000 K. To z ozirom na nemško bogastvo pač ni posebna požrtvovalnost. Toda, ker govorimo o požrtvovalnosti na drugem mestu, naj bo tukaj slovenska javnost samo opozorjena na velikansko nevarnost, ki preti našemu narodu vsled ustanovitve »Roseggerjevega sklada«. — Nemci imajo sedaj poleg rednih dohodkov svojega Schulvereina dva Biiilijona kapitala, s čigar obrestmi bodo delali na raznarodovanje slovenske mladine. S takimi dohodki se da mnogo storiti — naj si to vsak sam predoči in naj izvaja iz tega posledice.
-f- Imenovanja v agrarni službi. Imenovani so: Agrarski zemljemerski pristav Fran A v č i n, c. kr. evidenčnim zemljemercem; asistenti za agrarske operacije: Ivan P e t r o č -n i k, Albin Z a k r a j š e k, Franc D e t te r in Robert Trattnig za c. kr. evidenčne eleve.
— Slovensko deželno gledališče.
Iz pisarne: Danes, v »oboto prvič velika klasična drama »Julius Caesar« \Villiama Shakespeara za par - abonente. Pri tej predstavi sodeluje na odru nad 70 oseb. Med Shakespearovimi dramami, vprizorjenimi na slovenskem odru, smo včeraj pozabili omeniti tudi »Othella«, tako da je »Julius Caesar« 7. delo največjega dramatika na naši pozornici. Garderoba za to dramo se je popolnila deloma z izposojenjem. deloma z nabavo novih kostumov. — V nedeljo popoldne ob 3. se »Julius Caesar« ponavlja pri ljudskih znižanih cenah izven abonementa (za lože nepar); zvečer pa se poje tretjič opera G. Verdija »Trubadur« z gosp. Vulako-vičem, g. Fialo. go. Nordgartovo in gdč. Peršlovo in g. Patočko. Predstava se vrši za nepar - abonente. — V torek se poje opera »Trubadur« (za par - abonente) četrtič in zadnjič. — V četrtek se vprizori prvič Viktorja Leona in Waltherja izborna ljudska igra »Gospodje sinovi« z gosp. Verovškom, gdč. Kandlerjevo, gg. Nučičem in Iličičem v glavnih vlogah.
— V odgovor »Clrilmetodariji«
pošilja dalje dar 10 K gosp. Peter Primožič v Železnikih z geslom: »Preganjan preganjanim!« — V isti namen darujejo gg. Urimšič, Križan, Perjevič, Cimperšek in Suc po 1 K, skupaj 5 K. — Kot odmev na »Cirilmetodarijo« so darovali čital-ničarji na Vinici 10 K; ravnotako je poslal dr. Ernest Rekar, Trst, 21 K, ki jih je nabral na rednem občnem zboru »Primorske sokolske župe v Gorici«. — Hvala iskrena za darove
in sa tako prisrčne izraze simpatij napram naši zlati družbi!
— Italijani in Kotnikov dat Ciril - Metodovi družbi. Poleg slovenskih klerikalcev je tudi Primorske Italijane knežji dar, katerega je poklonil umrli slovenski rodoljub Kotnik Ciril - Metodovi družbi, kaj nemilo presenetil. Večinoma vsi italijanski listi prinašajo to vest in je komentirajo po svoje. »Piccolo« milo toži, da se je slovenski kapital, ki ima posloveniti Primorje in celo Trst sam (uh!), pomnožil za pol milijona! »Siromaštvo Slovencev —-pravi »Piccoio« — je legenda prejšnjih časov. Ubogi v narodnem boja smo mi Italijani! To je istina!« — »Piccolo« povprašuje nadalje: »Kd* je poznal in kedaj slišal o onem bogatem gospodu, živečem v mali vasici na Kranjskem T Kdo si je kdaj mislil, da ^o na Vrhnki gospodje, ki imajo toliko premoženja T! Končno »Piccolo« že vidi, kako se Trst slavi-zira, se spravlja nad Ciril - Metodovo Šolo in vlado, ki plačuje pet učiteljev ter poživlja Italijane, naj se zgledujejo nad slovenskimi rodoljubi.
— Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizcjski okraj
naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 13. marca dopoldne ob pol 10. v restavraciji »Novi svet«.
— Pri koncertu »Glasbene Matice« dne 9. marca sodelujejo: g. Julij Betteto, c. kr. dvorni operni pevec (bas); g. Ivan Levar, gojenec e. kr. akademije za glasbo in predstav-Ijajočo umetnost (bariton); gdč. Vida Prelesnikova, pianistinja in učiteljica »Glasbene Matice« (klavir); pevski zbor »Glasbene Matice«; orkester »Slovenske Filharmonije«, pomnožen po nekaterih učiteljih in gojencih »Glasbene Matice«. — Spored: 1. P. Hugolin Sattner: Naš narodni dom. Mešan zbor z baritonskim samospevom. 2. a) R. \Vagner: VVolframova pesem iz ooere »Tann-hauser« (II. akt), b) G. Verdi: Arija Renatova iz opere »Ples mask«, c) R. Leoncavallo: Prolog iz oper* »Glumači«. Poje g. Ivan Levar. 3. a) Emil Adamič: Zapuščena, b) Fran Kiinovec: Izgbljeni cvet, mešana zbora. 4. J. Brahms: rje resni spevi, a) »Kajti človek živali je enak . . .« (Pridigar, pogl. 3.) b) »Obrnem se in vgledam jih skupaj.« (Isto, pogl. 4.) c) »O smrt, kak grenka si ti!« (Jezus Sirah, pogl. 41.) č) »Če bi govoril vam z jezikom angelskim . . .« (Sv. Pavel Korinčanom, pogl. 13.) Poje gospod Julij Detet-t o. 5. P. Hugolin Sattner: Jeftejeva, prisega. Za mešan zbor, soli in orkester. 6. a) Davorin Jenko: Vabilo? b) Emil Adamič: Scherzando, moška zbora. 7. Dr. Anton Schwab: Dobro jutro. Mešan zbor. Plesni koncertni valček s spremljevanjem klavirja. — NB. Pevski zbor izvaja izključno najnovejše slovenske izvirne, še nikjer izvajane koncertne točke. — Začetek točno ob 8. zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 h, za dijake po 60 h, se dobivajo pri gospej Cešarkovi v Selenburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam.
— V proslavo   prof. Marsarvka
priredi slov. akad. ferijalno društvo »Prosveta« javno predavanje o Ži\-Ijenskih   nazorih   prof. Marsa ryka.
Predava tov. cand. iur. Krivic v ponedeljek dne 7. marca ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma K! obilni udeležbi vabi odbor. Vstopnina 20 v. Dijaštvo in delavstvo vstopnine prosto.
— »Zveza slovenskih odvetnikom* v Ljubljani« bo imela dne 13. sušca t, 1. ob 10. dopoldne v mestni posve-
nore biti več daleč. Tega ji pa ni pokazal iz znanih sebičnih namenov, *   so ga   vabili v prepovedane zelj-
Mike.
Makso Pavlic je ležal v sobi nepremično, težko je dihal, vpiral oči v ''rop in mrmral nerazločne !>e&ede, Iz je bilo človeka groza, ko ga je po-dušal in videl, da govori živ mrtvec. Komaj dvakrat ali trikrat na dan "tfleda za hip k njemu Mariea, pa zopet izgine. Dolžnost je po|k>lnom* zamrla v njenem srcu, natdada in ^trast jo sili drugam. Ali ne cvete ■^rno enkrat življenja maj?
Zaradi tega so jo sosede obsojale huje. Trdile so, da je zares lepa ?ospa, vesela in kratkočasna, a sicer uič boljša od dolge vrste onih, ki so :>adle v Peganov objem. Ugovarjale *o jim druge, da je boljša le za toliko, ker je znala Pegana vjeti in pri-r>eti na-se, kar se dosedaj se ni posrečilo nobeni. In tako se je delilo mnenje po vasi o tem, Če je ali ni boljša Pavličeva gospa od drugih žrtev Pe-ifanove   mladostne svobodoljubnosti.
Morda je kaj slišal o tem sam Jjrofesor Pavlic, morda, a kdo bi mu !>ovedal. Dekla si ne upa kaj takega, <> čemer ni prepričana, da je res; dru-iri ne zahajajo kaj več k njemn. Celo brodnikov se zglaša malo. Slednjič io pa taki dogodki, naj si resnični, ^ako delikatne nravi, da jih ne mara vsakdo obešati na vrat jezaremu, nervoznemu in maloživemn soprogu.
Najbolj jezikava vaška ženica bi r*i ne upala kaj takega.
Makso je sam v mislih opravičeval svojo soprogo, saj mu je moralo biti znano, da postrežba bolnikov, resno delo in resen pogovor niso bili še nikdar najboljša stran njenega značaja. V trenutku se človek vendar ne more premeniti ali celo prilagoditi nepričakovanim razmeram. Njeno srce hlepi po premembi, zabavi, vživanju. Ali naj ji to nadomesti skrb za bolnika?
Pozvali so iz rnesta nsmilienko, ki je čula ob njegovem ležišču in ugodila slehrni njegovi želji, a ne za dolgo.
Neko popoldne prisopiha Marica vsa srečna in razburjena k bolnikn. Čudno je žarel njen obraz v primeri z mrtvaško voščenim licem Pavličevim. Tu prešernost življenja, strast in razkošje, tam smrt, resignncija, mir. Bolnik je bil v nezavesti.
Usmiljenka je, čudeč se, opazovala to nenavadno razliko med zakoncema. Kako bi se šele čudila, ko bi vedela, da je gospa došla pravkar od Pegana, kjer mu je povedala, da bo kmalu konec soprogo ve bolezni in njenega trpljenja poleg njega. Samega veselja je komaj opazila, da Pegana niti na pol toliko ne zanima njena sreča, kakor bi ga morala. V šali ga je potegnila za brke in odbr-zela domov z obljubo, da ae vrne kmalu«
V bolnikovi sobi je komaj zakrivala srčno radost, ko je videla Pavlica v nezavesti. Zastran navzoče sestre usmiljenke se je vendar domislila, kaj se spodobi v tem trenutku žalujoči soprogi.
»Oh, Makso, moj Makso«, zavpije in se nasloni na posteljo. Ob tem kriku se bolnik predrami, pogleda kakor vselej plašno, nezanpno :n reče s hreščečim glasom kakor iz groba: »Marica«, ti veš. da je z menoj konce. Povedati ti moram, da si mc varala, ti — pomni — zato ne boš srečna. Vem, vem —«. Vnovič se je onesvestil. Gospa Pavličeva je vsled tega ostrmela. Ozirala se je sedaj v usmiljenko in potem v soproga. V nji se je borila sumnja s sumnjo: ali ji je hotel očitati, da mu ni stregla v bolezni in ga negovala kakor ljubeča soproga ali mu je znano njeno razmerje s Peganom. Poslednja atimnja bi bila hujša od prve. In prav ta hip se je domislila Marica neke prazne vere, ki jo je slišala pripovedovati v svojem rojstnem kraju, pa je razširjena tudi drugod: trde namreč, da postane umirajoči bolnik nek nj trenutkov pred smrtjo vse viden in vseveden.
Ker so se Pavličeva onesvešče-nja ponavljala vedno bolj pogosto-ma, kdo naj ve potem, iz katere onesvesti se ne nrebudi več. Ali jo je morda nrej videl, ko je bila s Pega-Uh! Sramota!  Kdo naj potepi
kaj takega. Ko bi že ne čula navzoča usmiljenka!
»Blede se mu, blede, sestra!« In zatulila je, kakor da jo bo sedajlc konec same žalosti, ker se ne more posloviti z umirajočim soprogom. Žalovala je pa samo zastran tega tako burno, da se ne bi več moglo slišati, ko bi bolnik še nadalje pripovedoval o njenem izdajstvu. Usmiljenka si je potem prizadevala, kal* o bi tolažila njo. Blagoslovljena sveča je trepetala s plamenom poleg postelje, kakor so jo prižgali vselej, ko se je bolnik onesvestil. Ta sveča je biLi tudi sedaj nemi svedok, ko je gospa Pavličeva z glasnim jokom in debelimi solzami zakrivala notranje veselje, dozdevno sramoto in kazala navidezno žalost. Včasih ji je oko nehote med prsti krenilo k bolniku, če se kmalu predrami. Tedaj bo treba jadikovanje pričeti s podvojeno močjo. Sramote, take sramoto — za nič na svetu!
Njen trud je bil odveč. Profesor Maks Pavlic je izdahnil med njenim krikom in vikom, da ni bilo niti zna-ka, kdaj je minilo življenje v njem. Niti mrtvaška sveča ni zatrepetala in gospa Marica je bila — vdova.
Nehal je krik in vik, nehalo žalovanje. Dvignila se je in z izgovorom, da mora naznanit nesreča sosedom, ki spravijo mrliča na oder, je nustila sestro samo v mrliški sobi. Glasno je prebirala rožni  venec in
odpirala okna. Marica je bila ta hip pri Peganu. Sedel je v pisarni sam in pušil smotko. Strastno ga je objela, poljubila in mu zaščebetala na uho: »Ivan, moj Ivan! Svobodna, svobodna! Vsa sem tvoja — prav. vsa. On je že — je že mrtev. TI si pa, moj, kaj ne Ivan, samo moj. Saj sem ti že davno darovala vse —- —<<
»Ho, ho, ho!« se debelo zasmeje trgovec, »moja draga, kar je bilo, jo bilo, za tisto ne da ni Žid niš več. Ho, ho, ho! Sedaj je drugačen račun med nama. Tacih le se meni ne nedostaje, ho, ho, ho! Moja svoboda, moja mladostna svoboda hi bila kmalu pri koncu, ho, ho, ho! Ali nisva že nekoč govorila tako, ho, ho, ho! A dio, gospa vdova. Se ne poznamo več! Servnsl«
Prej nego je utegnila zbrati svo* je misli, je bila že na cesti in glasni: Ho, ho, ho, je odmeval iz Petanov© prodajalne. Sedaj je začela Marica zares tuliti, a ne za umrlim soprogom, marveč zaradi dvojne prevare v življenju, ki ji je kazalo naravnost začrtano pot v blato, v močvirje: »Glej, svobodna si, svobodna in vendar — prodana v zasmeh vsemu svetu, ki je pa vendar vsekdar željan enake naslade in vži van ja.
Tako je Marica dosegla svobodo. Culo jo je bicer za prošnje vselej gluho nebo.
tovalniei ljubljanskega maestrala
•voj občni t bor i običajnim dnevnim redom: poročilo od borovo, poročila o jezikovnih razmerah, volitev odbora in slučajnosti. K temu zborovanju se vabijo vsi slovenski gg. odvetniki in notarji ter odvetniški in notarski kandidati. Odbor.
— »Društvo slovanskih sdravnik o v in lekarnarjev za izdelovanje hranilnih pripravkov za otroke in bolnike v Pragi« je imelo te dni pod predsedništvom M. tJ. dr. Vratisla-va Kucere svoj občni zbor v sejski dvorani trgovske komore. Iz tajniškega poročila gosp. M. U. dr. Antona Merhauta je razvidno, da je misel, združiti slovanske faktorje, ki se pečajo s tako važno stvarjo, kakor je izdelovanje otroške močke in mleka, kakor tudi drugih izdelkov za bolnike, padla na rodovitna tla, kajti podjetje stoji že na varnih nogah in pripravljalna dela spojo v hitrem tempu k cilju. Treba je opozoriti, da i* ^ društvu združena večina slovanskih narodnosti, kar je bilo in je temeljna misel celega podjetja, tako, da je zdaj že mogoče brez obotavljanja realizovati svoje lastno društveno delovanje. Društvo šteje 140 činov s 460 deleži; člani pripadajo prvim reprezentantom slovanskih narodnosti, kajti člani so številni poslanci češki, poljski, slovenski in hrvatski zraven prvih zdravnikov in lekarnarjev. Poljaki s knezom Zdislavem Lubomirskim na čelu zavzemajo v društvu zraven Cehov prvo mesto. Tudi Slovenci s svojim Hribarjem in dvornim svetnikom dr. Plojem so zraven Hrvatov in Srbov številno zastopani. Delovanje se začne z izdelovanjem otročje močke in mleka v zavodu drja, Merhauta v Hlubočepih, ki je bii že pripravljen in dopolnjen tako, da odgovarja najstrožjim higijeničnim zahtevam, kar se tiče hranjenja otrok in bolnikov. Z zavodom v zvezi bo vzoren kravji hlev, v katerem se bodo gojile krave zajamčeno proste tuberkuloze pod stalnim zdravniškim nadzorstvom M. V. dr. Kašparka, načelnika živinozdravniškega zavoda češke univerze in poijedel?kegrt oddelka češke tehnike v Pra*ri. S tem je dano polno jamstvo za dobavljanje popolnoma zdravega mleka, kar je temeljni 6teber izdelovanja hranil za otroke in bolnike. Kravji hlev zida stavbena pisarna A. Šini-ka na Smihovu. Ko so bila pročitana poročila: blagajniško Mg. Ph. Karla Všetečka in pregledniško ravnatelja A. Hraba, so bili odobreni stroški za pripravljalna dela in ravnate1 jstvu soglasno dan absolutorij. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v ravnateljstvo: M. V. dr. O. Zahor-sky, M. F. dr. A. Merhaut, M. U. dr. St. Štolla, Mg. Ph. Josip Kubee. Mor. Ph. Karel Všetečka. Namestniki: M. T. dr. Josip Isper, Mer. Ph. Anton Vlasak in Ubald pl. Trnkoezv, le-karnik v Ljubljani. V nadzorništvo: M. U. dr. Vratislav Kučera, J. TT. dr. Josip Tvkač. Mg. Ph. Ivan StekI, šolski ravnatelj Alojzij Hraba in ravna tej trgovskega gremija Peter °erman. Za namestnike: M. V. dr. Vlad. Zydiowicz v Krakovu, Mg. Ph. Kaz. Wenda, lekarnar v Varšavi in prof. Vaclav Vrzan.
— Javno predavanje. Sinoči je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v »Mestnem domu« javno predavanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Predaval je tržni nadzornik gospod Adolf Ribnikar o razvadah na ljubljanskem trgu in o živilih. Predavatelj je bičal slabe razvade kupujočega občinstva, kakor tudi brezvestno sleparjenje in nesnažnost nekaterih prodajalcev. Predavanje je bilo jako zanimivo in poučno, zlasti kar je predavatelj povedal o mleku in njegovih izdelkih. Želeti bi bilo, da 6e udeleže predavanja tudi oni sloji, ki so najbolj potrebni pouka o snažnosti in higijeni.
— 27. redni občni zbor pevskega društva »Slavsc« vrši se v nedeljo dne 13. marca ob 2. popoldne v r-*-stavracijckih prostorih Narodnoga doma. Poleg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi sprememba društvenih pravil.
— 401etnico svojega službovanja pri užitninskem zakupu in 401etnico svoje poroke slavi g. Fr. Mazi, užitninski prejemnik na Tržaški cesti v Ljubljani na sv. Gregorja dan 12. t. m. Vrlemu možu, ki vestno iz-polnuje težavni svoj posel, želimo še mnogo čilih in zdravih let.
— Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani je vložila protest na finančno ministrstvo proti nameravanemu vinskemu davku. Želeti je, da bi jo v tem vse vinarske zadruge, občine m druge korporacije posnemale, kajti novi vinrki davek, katerega načrt je bil zadr.je dni v državnem zboru predložen, bi naše vinogradnike, kateri so vsled vinske krize že itak v skrajno slabem položaju, pooolnoma uničil.
— Društvu slovenskih časnikarjev je gospod Anton B a j e c , umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani daroval zopet 25 K. — To je že drugo darilo,   ki je je društvo eloven-
skik časnikarjev prejelo ia rak da Antona Bajen, ki je e tem dočil, kako sna ceniti vainoat časnikarskega stanu sa slin enake stvar, želeti in upati je, da bo narodno občinstvo to upoštevalo in se s svojimi naročili obračalo do gosp. Anton Bajea, ki ima svojo prodajalno Pad Transa. Gosp. Bajee je obče priznan kot odličen strokovnjak v vrtnarstvu in si je pridobil še vsestransko priznanje.
— Umrla je sinoči v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni ga. Karolina Poženel v 60. letu svoje starosti. N. v m. p.!
— Koliaska kavna primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani je in ostane najboljši kavni pridodatek. Zato Kolinsko kavno primes, ki je vrhu tega tudi izdelek domačega podjetja, slovanskim gospodinjam prav toplo priporočamo. Nobeno slovenske hiše naj ne bo, kjer bi rabili kako drugo tujo kavno primes, kakor pravo Kolinsko!
— Palača lz umetnega kamna. Prijatelj našega lista nam piše; Te dni sem ee na svojem potovanju ustavil v Draždanih na Saksouskem. To je eno najlepših mest, kar sem jih videl. Med drugimi krasnimi palačami in poslopji me je posebno 7.3nima-(a velikanska palača v orijentalskem slogu. Od daleč sem na mogočni kupoli videl napis »Yenidze« in ker to na poslopju tudi pravi minaret in drugih stolpičev sem mislil, da je to kaka mošeja. Seveda sem to mislil le nekaj trenotkov, pod vplivom prvega utiša, saj vem, da v Draždanih ni mohaioedaneev. Hitel sem pa bližje in z zadoščenjem motril to krasno poslopje. In kaj mislite, Čemn sluzi to poslopje* To-nma za cigarete je. Pa vse to j** \ stranska stvar, jjrlav-^a, na kar v?s opozarjam je, da je c°la palača iz "motnega kamna (betona) zgrajena in tudi vsa oprava, vse mize, v?e kloni v delavnici, vse '-hrambe za tobak in za nareiene cigarete vse je iz betona. In vse je lično, okusno, vse .ie jako trpežno in kakor se mi je povedalo iako pocenL Ker imate sedaj v Ljubljani vrlo uspevajoče domače betonsko podjetje, kranjsko betonsko tvornico Tri-buč & Ko. va* bo to eotovo isnlnsnlo
— Novo življenje! Večni in nad vse točni regulator vsega našega, dejanja in nehanja — vse oživljajoče «olnce se vzdiguje z vsakim dnem više in više nad obzorjem! Njegovi iobrodejni žarki postajajo vedno iačji in njihov vpliv se opaža zmerom očividneje v vseh naravnih pojavih. Z vseh brežuljkov in višin se rhirajo posamezni vrelci v brze potoke, ti zopet v mogočne reke — in kaj prijetno udarja na človeško uho ~>no prijazno ter pritajno žuborenje gorskega potočiča, ob kojega bregovih se zamenja prvo pomladansko življenje, vidno rastoča, rko tako lepo razveseljujoča zplena trava, posuta z naibujnejsimi močvirnimi cveticami! Ze 14 dni prinašajo pridni obiskovalci Šmarne gore« svojim prijateljem in zrankam ravnokar razcvetelih trobentic, marjetic in rrnesra teloha. V crozdu in po gajih se oglaša vedno glasneje ptičje petič in v tivolskem parku izkazujejo veseli Šinkovci, gibčne, črnorumene menice, da celo črni kos se še oglaša! -- s svojim ljubkim in nežnim pet-iem ter veselim letanjem ^vojo zahvalo dobrosrčnim meščanom za vedno obilno pogrnjeno »nižico« v krutem zimskem času. Razno vrbovje je nastavilo svoje žametne »mačiće« in tudi leskovina ra .~ija ru-meno-zelenkaste pralne abranke. V ledene okove zakovane vode so dobile zopet zlato prostost in novo pomladansko življenje se uže javlja vsepovsod v vsem stvarstvu. Morebiti v eni ali dveh dekadah pa se bodo ljudje vozili in letali po zračnih višavah in kuhali si bodo bogatini in siromaki svojo vsakdanjo hrano — z vodo v podobi električne Inči!! Tudi novo življenje in novi običaji!
Prireditev skofljiške podružnice sv. Cirila in Metoda, v nedeljo, dno 6. marca 1910 obeta biti prav zabavna. Ker se je ustanovilo vreme, bodo pešizletniki imeli prav lepo pot, zato se je nadejati, da se prijatelji marljive podružnice udeleže to njeii*» zadnje prireditve mnogoštevilno. Kdor pa se ne more osebno udeležiti prireditve, naj se odzove z malim darom, ter tako pripomore, da spravi podružnica skupaj kamen za obrambni sklad.
Čuki — napadalci. V nedeljo 27. februarja so stopili v železniški vos med potom iz Novega mesta v Izubijano trije ljubljanski Čuki. V* dotičnom vozu je bil tudi n*>ki gospod v spremstvu neke dame. Ravno so nabirali za družbo sv. Cirila in Metoda« ko so vstopili pijani Čuki. Eden Čukov je navzočo damo — zgrabil sa vrat. Seveda je njen spremljevalec energično nastopil in Čuke v gnal. Naposled jih je bilo tako sram. da s> darovali še nekaj sa Ciril Metodovo družbo. A kaj bi se bilo lahko zgodilo, če bi bila dotična dama sama v kupaju t!
kakor tudi na Vipavskem •e je ob sjsjsaftnsj vremenu ie pred tedni pričelo in ss vrti in nadaljuje s veliko vztrajnostjo in prednostjo. Trta je vsled mile aime prav dobro prezimila tako, da je zopet pričakovati dobre in obilne vinske letine. Toda kaj pomaga, ko kmet niti svojega pridelka prejšnjih let ne more niti sa slepo ceno spraviti v denar! — Pomanjkanje delavcev je vzlic visokim mezdam, ki s« plačujejo, zelo občutno.
V Ratečah na Gorenjskem se še
dobi led za ledenice. Na noge, kdor ga še rabi, kajti voda prihaja iz gora.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda sa Savo - J a vernik - Koroško Belo se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. v prostorih gostilne pri »Jelenu« na Savi. ^
Vipavske novice. Dne 27. svečana je ustrelil g. Mesesnel lepega; divjega mačka, kar se tukaj redko; kdaj pripeti. Nekateri pravijo, da je* maček star 15 let Mnogo ljudi jo prišlo, da si ga ogledajo, a ne brezplačno. Daroval je vsak kak vinar za družbo sv. Cirila in Metoda in tako se je nabralo čez pet kron. Hvala vsem. — Tukaj bodo kmalu občinske volitve, a zdi se, da ne bo posebno hude volilne borbe. — Radovedni smo, kdaj dobi naš trg nove tablo namesto teh, katere so še sedaj pobeljene. — Skrajni čas bi bil, da bi dobili druge; a svetovali bi občini, da si nabavi enake kot jih ima trg Ajdovščina. — Gasilno društvo namerava kupiti novo brizgalnico, občina Vipava je obljubila nekaj podpore. Kdaj si pa napravi gasilni dom, ki je jako potreben t — Dne 19. sušca t. 1. popoldne ob 3. uri se ponovi igra »Cvrček« ob enaki vstopnini kot zadjnič. Del čistega dobička sc pošlje družbi sv. Cirila in Metoda. Igralci se že pridno vadijo; na svidenje torej! — Čitalnica je začela prirejati zabavne večere ob sobotah To je dobro, a svetovali bi g. predsedniku, da bi si šol ogledat večkrat čital. soho, to bi bilo jako koristno, da se ne bi vse tako zanemarjalo. In kaj je s časopisi! Lansko leto jih je bilo še nekaj, a letos —? — Radovednež.
V trgu Rajhenburgu bi se mogli naseliti en kolarski, en sedlarski in en sodarski mojster, 6eveda dobri v svoji stroki. Okoliš je velik, konkurence ni nobene. Za pojasnila se ie oglasiti pri občinskem ta.m^ku v Rajhenburgu.
Umrla je včeraj v Radečah pri Zidanem mo*tu T starosti 30 let gdč. Marija D o 1 i a a r. P. v m.l
Celjski »aintsvorstand« dr. O, Ambroscliitz v »vahti« hudo prijemlje učitelja Aistricha, ker je v mariborskem nemškem lističu trdil, da je sin renegatske familije. »Pristen Nemec« Ambroschitz je nad tem seve hudo žaljen ter se ves ogorčen kot puran zaganja v ubogega Aistricha, — Res, čudni patroni, ti spodnještn-jerski nemčurčki!
Jugoslovansko medicinsko društvo v Gradcu. Pred nekaj meseci smo ustanovili jugoslovanski medi-cinci v Gradcu lastno društvo, ki bi nam naj dajalo vsestransko strokovno izobrazbo, da bi pozneje kot zdavniki lažje izpolnjevali svoj vele-odgovoren poklic. Društvo je strogo na strokovnem stališču. Le stanovski intoresi mu ležijo na srcu in vsf:ko strankarstvo je izključeno. Zastopani so v društvu Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, ki imajo tudi po enako število zastopnikov v odboru. Zraven strokovne izobrazbe, za katero skrbi društvo z velikim številom medicinskih časopisov in revij, z knjigami, predavanji itd., druži društvo vse jugoslovanske me-dicince v skupno enoto, katera je gotovo potrebna, da moremo tekmovati z enakimi nemškimi društvi. Z žalostjo moram reči, da je zanimanje za društvo ravno med slovenskimi medicinci jako slabo in sicer vsled malobrižnosti in raznih predsodkov. Niti polovica slov. medicincev ni pri društvu. Tukaj obstoja že tretje leto nemško med. društvo, katero ima seveda čisto drugo stališče v gmotnem oziru. Ima prosto stanovanje na univerzi in vrb tega ga podpirajo nemški profesorji moralno in gmotno. A mi moramo plačevati stanovanje, Časopise itd. Zraven tega imamo sedaj od začetka veliko stroškov, ki pozneje odpadejo. 2e samo pohištvo nas je stalo lepo vsoto. Obrnili smo se do posameznih jugoslovanskih zdravnikov za podporo, ki naj bi bila samo enkratna, ne vsako leto kakor n. pr. pri drugih društvih. Ko izplačamo te prvotne stroške, je poznejša eksistenca društva zagotovljena že iz prispevkov članov. Na naše razposlana prošnje so se Slovenci najslabše odzvali, dasi smo tudi od ostalih veš pričakovali. V imenu društva se obračam do vseh onih cenj. gospodov, ki so dobili naše prošnje, kakor tudi do dragih rodoljubov, s vljudno prošnjo, da bi sa ob priliki in no mosnosti spomnili našega društva. — 8kr*. medicine*.
društvo »Danica« t flettel vabi vse gg. odbornike starata odbora k zadnji odborovi seji, katera se vrši ▼ torek dne 8. t m. točno ob 7. uri 15 minut zvečer v društvenih prostorih. Naprošeni so vsi gg. odborniki, da se udeleže te seje, ker je na dnevnem redu zaključek računa. Obenem se še enkrat naznanja, da se vrši I. redni občni zbor 13. t m. ob pol 2. popoldne v društvenih prostorih. Posamezna vabila odbor ne bo pošiljal.
Slovensko gledališče v Trstu. Jutri bo benefiena predstava režiserke gospe Danilove in se vprizori znamenita drama Iva pl. Vojnovičn »Ekvinooij«.
Konec pijanca. 51 letni brezposelni natakar Andrej Stanič iz Trsta, pristojen v Ajbo na Goriškem je bil zadnje večere zaporedoma tako pijan, da je obležal na ulici. V četrtek ponoči se ga je zopet tako navlekel, da je obležal v ulici Caserma, Kjer gn je dobil policaj in ga spravil v luknjo, da se prespi. Ko so mislili, da že lahko gre v ljudsko prenočišče, kjei je stanoval, so ga izpustili in mu zabičali, naj gre na vsak način epat. Ob eni ponoči je službujoči stražnik naletel v ulici Nuova pred hišo št. 18 na tlaku lezee> ga človeka, ki ni dal nobenega znaka življenja od sel*. Konstatirali so, da je nepoznanec mrtev. Na lice mesta je prišla policijska komisija, je spoznala v mrtvecu ne dolgo poprej izpuščenega Staniča, Vsled velike pijanosti je padel na tlak in umrl.
Protestni shod proti novemu vinskemu davku je na dan 6. t. m. dopoldan sklicalo avstrijsko državno vinarsko društvo na Dunaju. Zborovanje se vrši v Sofijini dvorani.
Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 6. marca 1910 ob 7. zvečer v spodnji dvorani »Lekrer-haus« Vin. Langegasse 20 zabavni večer s sodelovanjem pevskega in tamburaškeff.t zbora. Po sporedu je ples. — K mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
Kron 55.000 vrednosti znašajo dobitki loterije za ogrevalnice. Med njimi so tudi taki v vrednosti 30.000, 5000, 1000 K, ki se z dovoljenjem oblasti na željo dobitelja izplačajo tudi v gotovini. Srečka stane samo eno krono in bo vlečenje nepreklicno 5. aprila t, 1.
Elektro - Radiograf »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od sobote, dne 5. marca do torka, dne 8. marca 1910 sledeči zanimivi spored: Maharadža in njega kaprice. (Drama.) Dva vsiljivca, (Komično.) Izdelovalec gosli iz Kre-mone. (Drama.) Slikoviti Tiflis. (Po naravi v barvah.) N )>rekosljivi tat. (Smešno.) — Pri zadnji predstavi ob 8. zvečer, ki traja 2 uri, se doda še: Morje. (Po naravi.) Korziški temperament. (Drama.) Jesenski semenj v Gradcu. (Po naravi.) Vojak-junak. (Komično.)
The Royal Bio se imenuje veliko kinematografsko podjetje, ki jo priredilo po največjih evropskih mestih predstave in se sedaj mudi v Ljubljani. Slike so vse izbrano lepe in sc čisto nič ne tresejo. Program predstavam je zelo raznovrsten in zanimiv.
Ptice selilke se vračajo z daljnjega juga. Sinoči so plule divje race v mnogoštevilnih jatah divje kričaje preko mesta ter se končno izgubile v severni smeri. V kratkih presledkih jim slede tudi druge ptice selilke, ki so prezimile na daljnjem toplem jugu. Vse kaže, da bodo v kratkem zopet zasedle svoja letna bivališča. Pomlad torej trka na vrata,
Nepreviden kolesar. Ko se je včeraj popoldne s kolesom pelja! nek hlapec po hodni poti ob Bleiweisovi cesti, mu je tam službujoči stražnik dal znamenje, da naj se ustavi. Kolesar pa tega ni hotel storiti, marveč jo vozno brzino podvojil ter zadel stražnika. Padla sta kolesar, kakor tudi stražnik, a se ni nobeden poškodoval. — Kolesarjem v svarilo in občinstvu v varnost, naj se vzame v znanje, da je vožnja s kolesi po hodnih potih in hodnikih v mestnem okrožju . repo-vedana, kjer ni kake uradne izjeme v to dovolilo. Kolesarji naj nakari ne pozabijo na policijske predpise, kajti vsak mora imeti na vidnem mestu številko, zvonec pa, da opozarja s tem pešce na bližajočo se nevarnost. Po noči mora imeti vsak kolesar tudi prižgano svetilko. Ustaviti pa ima kolesar tudi, če vidi, da se mu kdo is nagajivoati noče ogniti in potem naj nagajive* ovadi pristojni oblasti. Kdor se ne bi pokoril tem predpisom, ga zadene, če že ne sodnijska, vsaj policijska kasen. Torej, obojestranski pomor!
V prepiru. Včeraj sta se delavca Andrej Hočevar in Mihnjel Vojska v neki gostilni na Dunajski cesti sprla in spopadla, Med prepirom je Hočevar Vojsko treščil ob tla in so je ta pri paden na tilniku znatno telesno poškodoval. Sprijaznilo ju bode sodišče.
Delavska gibanje. Včeraj se j« odoeijalo v Ameriko 25 Slovencev. 90 Maoedoaoev ia 162 Hrvatov, V
Bucbs jo šlo 19 Hrvatov, na Dunaj pa 260 laških zidarjev in delavcev.
Izgubljeno in najdeno. ZasemV ca g. Ana Medenova je izgubila roč no torbico, v kateri je imela okoli 8 K denarja. — G. Jurij Remec je našel denarnico z manjšo svoto denarja, — Služkinja Frančiška Kon-oinova je našla ročno torbico, v ko teri je bila manjša svota denarja.
»Ideal«, stalno ljubijanko kinematografsko podjetje se je občinstvu izredno priljuoilo. Program predstav je vedno zanimiv in raznovrsten, sli ke pa vseskoz lepe in mične.
Izkaz posredovalnice slovenske. ga trgovskega društva »Merkur« i Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovođi 2 kontorista, l korespondent,   2 rx slovodja, 6 pomočnikov mešano strt-ke, 2 pomočnika manufakturne stre ke, 2 pomočnika špecerijske strok;
2 pomočnika galanterijsko stroke, blagajničarki, 6 prodajalk, 3 učene. Službe išče: 2 knjigovodij, 3 kontori-sti, 1 korespondent, 1 poslovodja, potnika, 18 pomočnikov mešane str ke, 4 pomočniki železninske stroke, pomočnikov manufakturne stroke, -pomočnikov špecerijske stroke, 7 kon toristinj, 6 blagnjničark, 9 prodajalk,
3 učenci; dalje pa tudi 3 pomočnil; modne     in     galanterijske strok* —     Posredovalnica     posluje z: delodajalce in člane društva pop> noma brezplačno, za druge pa pru mali odškodnini.
»Slovenske Filharmonije« odd lek koncertira jutri, kakor običajn-v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu -uri popoldne. Vstop prost.
Jutri popoldne ob 4. uri v restav raciji »Reinin#haus« v Snodnj i Šiški (g. Kmetec) koncert oddelka ljubljanske godb«.
Ruzne stvari.
* Zapuščina redovnika. Pred dvorna letoma umrli piarist Guildo Sti« je zapustil 200.000 K. Za dediče jo imenoval razne sorodnike in društvi;. Red piaristov je pa izpodbijal oporo ko, češ, da je ves denar, kar ga je zapustil redovnik Guildo, prihnujil za svoj red. Red je tudi zmagal in vseh 200.000 K pojue v nikdar pokio cer-kveno žrelo.
* »Parat II.« Znani pariški le« karnar Parat, ki je imel svojo ženo več let priklenjeno v mali sobi in oblečeno v platneno obleko, ki jo jo na rami spel s ključavnico ter ključ vedno pri sebi nosil, da se ni irogk pregrešiti proti zakonski zvestobi, jo zdaj dobil vrednega sodruga. V Saint - Denis - Catusu so zaprli nekega moža, ki je imel Štiri leta svojo ženo zvezano v temni izbi. Ko je pri šla v sobo policija, je našla nesre« no žensko vso umazano in raztrgano. Držali so se je celi kupi blata: njem telo je hilo vse z ranami pokrito. Nesrečna žena je morala prestati grozne muke.
* Milijardar Carnegie je bil reven pisar, ki je služil 40 dolarjev mesečno. Ko so se začeli v Ameriki delati takozvani Puli mano vi vozovi, si je izposodil od dobrega prijntelia par sto dolarjev, da je kupil par delnic. S temi delnicami si je prislužil v nekaj letih 10.000 dolarjev. Sčasoma je spravil večino delnic v svoje roke in je postal na ta način glavni činitelj pri Pullmanovi družbi. 1> danes je daroval Carnegie za naprav knjižnic in drugih kulturnih institucij 150.000.000 dolarjev ali okrn-750,000.000 K.
* Velikanska goljufija v Ne v« Jorku. V New-Jorku so razkrili U dni velikansko goljufijo. V zadnjem času je bila naznanjena nova zveze parobrodov iz New-Jorka v Bordeauv z zelo nizkimi voznimi cenami.Ljudjo so se a vozne iistke kar trgali. V malo dneh je bilo razprodanih zjj 1 in pol milijona dolarjev (7 in pol milijona kron) voznih listkov. Sedaj pa se je pokazalo, da ta zveza sploh ni nikdar obstojala. Uprizorjena ie bi1^ velikanska goljufija. — Ko so goljufi nabrali denar, so enostavno pobegnili.
* Napad s petardo na polkovn' ka In s sabljo na odvetnika. Ko je odhajal te dni 57 pešpolk iz Velikegrn Varadina na Dunaj, je prišlo do dveh težkih dogodkov. Na semenjskain trgu je neki človek, ki je ostal doseda.i nepoznan, vrgel proti poveljniku polka, polkovniku Alojziju 8elrwei-derju petardo, ki je zadela čas tu ikovo kapo in jo ratrgala. Polkovnik je ostal nepoškodovan. Drugi dogodek se je odigral na kolodvoru, kjer se jo poročnik Khun nepričakovano vrgel s sabljo v roki na odvetniškega kar didata Pelleva ter ga ranil. DogodeV je v zvezi z ženskami.
* Pisane kokoši in pisana jajc*. Profesor Oskar Biddle na vseučilišču v Chicagi naznanja, da je iznašel sredstva, s katerimi se kokoš prisili, da nese jajca, kakoršna kdo želi-Imenovani profesor je, tri leta poskušal različne načine, kako bi prisili1 kokoš, da bi nesla rdeča, višnjeva ali pisana jajca, dokler se mu stvar m končno posrečila. Profesorjev izum je čisto enostaven. Ako se hoče imeti rdeča jajca, je treba primešati kurji
hrani samo nekoliko rdeče nestrope- | ne barve. Dva dni po savni t ju znese ' kura jajce, ki   ima na   lupini rdeč
obroč. Ako se nadaljuje z rdeče po- j barvano brano, znese kokoš že tekom
enega tedna popolnoma rdeča jajca. Profesor pravi, da dobi na ta način polagoma tudi perje tako barve, ka-koršna se me^a v hrano. Možno je tudi, da dobe piščanci, ki se izvale iz takih pisanih jajc, prav lepo pisano perje. Najbrž ima ta amerikanski j profesor tudi pisane — možgane.
* Vatikansko sorodstvo. Te dni se je vršil v Rimu dvoboj, ki ima prr- j cej romantično ozadje. Pred leti je poveril španski pretendent don Car-los slikarska dela v svoji vili v Reg-.a-iju slikarju Filipu Folchiju. Folchi je bil sicer oženjen in oče več otrok, toda to ga ni prav nič motilo, da bi ne bil začel zalezovati lepe KI vire, -pretendentove hčerke. Vroča južna kri je poimala v Elviri strastno lju-beasa dc slikarja. Ko je Folchi do-
\ tm! dala, je prejel lepo plaMIo, kot j nagrado j^ pa odpeljal še lepšo El-viro. Parček je več let živel zelo -rrčno. F3vim je imela toliko dohodkov, da nista imela prav nikake skrbi. Za kratek čas se je njima rodilo več otrok. Za otroka prave žene in za njo samo *e seveda slikar ni prav nič brigal. Te dni pa se je spri z rimskim knezom Deldragom, ki je bil menda slikarjevi ljubici dolžan nekaj lir. iz prepira je nastal dvoboj, v k'i+erera je bil Poldrago na glavi težko ranjen. Ljubimec hčere španskega pretendenta Filip Foleni je nečnk prelata Fol-chija, ki je bil svoj čas blagajnik Petrovega novčiča. Ta blagajnik je bil zaiffTal na borzi kakih 12 milijonov vatikanskega denarja, - \ eda s privoljenjem Vikratnega papeža Leva XIII.
Rad j ženit ve prepovedano izvrševanje zdravniške prakse. Nekaj ne pričakovanega se je zgodilo nekemu zdravniku, ki je kot Avstrijec dovršil svoje študije ua dunajskem vseučilišču. Izvrševal je že nekaj iet na Nižjem Avstrijskem zdravniško službo. Bil je tudi za izvedenoa pri dotič-nem sodišču. Slueaj je hotel, da se je mož zaljubil v neko ločeno katoličanko. Ker se v Avstriji ni mogoče > tako osebo poročiti, sta si oba izposlo-vala ogrsko državljanstvo, da sta se megla na Osrrskem eivilno poročiti. Ko se je zdravnik vmil na svoje me->to. da bi nadalje izvrševal svojo službo, mu je avstrijska obhist to kratkomalo prepovedala, češ. da ie inozemec. ki v Avstriji nima pravilo zdravniške službe. Možu ni kazalo nič drujrega. kakor pozno prositi, ali pa poginiti. Vložil res prav ponizno prošnjo na eesar-/a. Prošnji se je po daljšem premišljevanju končno vendarle izjemoma 'n milostnim potoni ugodilo, iako da bo nesrečni »z ločeno žt-no poročeni inozemec« -rnel izvrševati zdravili« ško službo. Pa naj reče kdo. da Avstrija ni napredna država!
1 Zirodo* inski lonec. V meJrkan-skem mestu Koribe se nahaja star frančiškanski samostan. Tam kažejo j obiskovalcem nek glinast pi*ker, /.van 5 pšenični« in ga smatrajo za Lko ^\!t in jo posebne vrednosti. O tem loncu se je ohranila tale pripovedka: V času, ko je Mehiko *,avoje-val Kortez, so Španjolci svojo avma-do preskrbovali z vsemi potrebščinami po ijior^kem brod o v ju. Med drugim je nekoč pripeljala ladja veliko množino i l. Brod je pristal v naznačeni Inki in del tega ušena ;e dobil samostan v mesto Koribe. Menih, določen da prevzame za samostan namenjeno ušeno je prebirajo z rokama ušenova zima zapazil tudi neko •kasto, pšenično zrno; zagrabiv-i še globoče — zapazi še tri pšenična zrn:;, koja skrbno shrani. V onem času še po vsej Ameriki ni bila poznana pšenica! Menih pa napolni oni sedaj zgodovinski lonec z rodovitno črno prstjo in useje ona štiri pšenična zrna za poskusuio. Ta zrna -o prinesla stoteren sad! Ko je klasje dozorelo je menih zrnje zmei in re zopet posejal na poseben, za grajen prostor v rodovitno zemljo.To, kar je -edaj pridelal — je zopet vse posojal. Po tem neznanem menihu se je udomačila pšeniea najprej v Mehiki, odkoder se je razprostrlo pšenično pridelovanje po vsi Ameriki. Lonec oi. v kojem so bila vsajena prva ; f^enična zrna, došla iz Spari skegl je ostal do sedaj v Koribe, v samostanu kot nekak poseben zgodovinski spomenik!
* Drajr kunec. O lordu Pei.ihemu, sinu vojnega ministra in Jordkmeler-,ia (1724—1754) se je ohranila zelo zanimiva pripovedka, koje glavni činitelj je bil, domači zajec ali kunec. Lord je prebival zunaj Londona na svojem posestvu ter hodil vsak dan rje« v London po opravkih. Na enem lakih sprehodov ga naenkrat ustavi neznan človek držeč v roki lepega belega za.iea- -— Mi lord. ga nagovori Tftnjee, odkrivši se spodobno odkupite mi tega - le zajca! — Lord zamahne z roko v znamenje da rte Želi ! nič kupiti ter hoče kar naprej iti; neznani nrodajaVc se ni hotel s tem za-dovoliti. — »Milord, vi  morate na
vaak našim kaniti lepa. Is saje* — pri tam pa potajne te itn* kat utemeljitev sa svoja nujne amatere samokres in ga nameri proti Lordu. — Ah. taka je stvar t — cisto hladnokrvno odgovori ali točneje vpraša imenitni gospod. Ker vidim, da sem prisiljen kupiti ponujeno blago, vprašam vas: koliko zahtevate? — Sto funtov stri! (en funt okoli 25 K našega denarja.) — Kako tof 169 funtov za enega kunca?! — Da ravno 100 funtov, In tudi enega groša ne manj! Nadejam se, da bode kupčija hitro izvršena! — Ali pri sebi nimam toliko denarja! — Kako naj vam to plačami odvrne lord. — Na to sem *e že pripravil. Tu imate papir, pero in črnilo. Dobro poznam vašega bankirja; vaš podpis zaleže za gotov denar. — Lord Peljhem je mirno podpisal menico in jo oddal nadležnemu trgovcu s zajcem — potem pa hotel nadaljevati pot v London. A nasilnež ga ne pusti ter mu reče: Vi ne morete sedaj v mesto, ker morate vendar prej odnesti kupljen predmet domov v grad. — Lord je takoj uganil, kaj misli hudobnež s tem odvrniti, napoti se s kupljenim zajcem v svoj zavičaj in ga odda orečudno jra motreče mu hišniku ,da ga spravi; a nobenemu človeku ni povedal ne besedice o tem, kar ?e mu je priključilo.
Prešlo je neset let na to. — Nekega dne se lord sprehaja po mestu pa zagleda v n^ki predmestni mesnici zelo znani mu obraz in počne 7 možem govoriti. Prepričavši se, da je pravega našel, se napoti domov. Drugi dan zopet pride tja nesoč s;*bo zakrito košarico. Mesarju pove* da bi on rad z njim govoril na samem, na kar ga ta povede v zadnjo sob:co. — Prišel sem k vam, moj prijatelj — reče lord — da bi mi odkupili tega le kunca. Gospodar mesnice mu ostro pot?leda v oči in spozna v njem onega nekdanjega kupca domačega zajca na pustem kraju. — Jaz sem prepričan
reče lord — da vi gotovo kupite od mene tega kunea! — Ako pa bi so branili — tedaj bi jaz ... — O prosim, jaz prav rad kupim zajčka mu je začel prigovarjati mesar. — Koliko pa zahtevate zanj! — Kune stane ravno toliko, kolikor sem jaz dal zanj t. j. namreč 100 funtov stri. — Ali hočete v gotovini, ali pa s čekom? — V gotovini! — odgovori lord. Mesar ne izgubivši ni besede naštele sto funtov v zlatu na mizo pred lorda, koji Prevzame našteti mu denar ter podavši mesarju košai ico z belim domačim zajcem se ojpravi mirno iz sobe!
c Mrtvaški humor. Nekemu francoskemu žurna listu je za]>cveda! njegov šef, naj povpra-a rablje v Parizu, Sv on", Londonu in Novem Yorkn — tudi tam je neke vrste »električen^ rabelj — kako se obsojenci navadno obnašajo proti koncu svojega življenja. Zadnje besede in vzdihi teb grešnikov imajo včasih dokaj humorja, tako, da se lahko po pravici imenuje mrtvaški humor. Neki carinski stražnik na primer, ki je trojico umoril in še svojega sinčka zadavil, je vzuihnil ko mu je pred njegovo smrtjo izrezal rabelj nekoliko srajce: »Lena. nova srajca!<' Neki drugi je vzkliknil pred svojim iisinr'**'nj**:n ki je bilo še .^\oj čas javno — in zaklicaJ neki mladi dami, ki se je »penjala na prstih :n stezala vrat, da bi bolje videla: Malo bolj na desno gospa, potem modele vse videli!« Zamorec F red L« :ibell je mirno umrl z besedami: »Le enkrat se umre. - Na Angleškem /e bila svoj čas šega, da se je obsojene pred smrtjo z nagovorom poslovil < d ob einstva. Morilec Herwick je gnvoril že precej časa, ko se jc nakrat obrnil napram rablju rekoč: »Preobširno govorim, kaj ne?« »O. prosim, le govorite; bom čakal do konca« mu je ta uljudno odgovoril. Znani francoski apaš in roparski morilec Brlllaux, ki so ga pred kratkim časom usmrtili, je iskreno želel, da bi rad videl, kako posluje giljotina in to seveda prej ne#o mu odseka glavo. Ustregli so mu in ko je videl strašni učinek, je pokimal in zamišljeno dejal: »Da, da, ta aparat se mi je zdel zelo sumljiv.«
* Dvoženstvo v Perziji. Bigamijo kaznujejo v Perziji z grozno kaznijo — s kamenovanjem! Claude Anet pripoveduje v neke j francoski reviji o svojih vtisih na potovanju skozi Perzijo sledeče: Neka ::ena iz konthanske okolice je imela moža, kmeta, ki pa .'e bil nekam odšel. Ko vzliv dolgem™ pričakovanju ni mogla izvedeti, kje da se mož nahaja, se je omožila iznova. Le tnalo časa je živela srečno v novi zvezi, kajti prejšnji mož se je povrnil nenadoma. Kako presenečenje! Skandal so takoj javili pravici. Žena, ki je imela dva moža, se je pregrešila proti korana in je bila obsojena na kamenovanje. Ujeli so jo in jo vodili boso po ulicah mesta Konthana. Vrhovni svečenik je vodil zbrano ljudstvo, sprehajajoče se po ulicah, na mesto, kjer je imela biti žena kamenovana. Tam je bila izkopana jama v zemljo, približno en meter globoke. Zeno mo vrgli v jamo. Prvi se je približal du-
hovnik In vrnml mm tono velik kamen. Zatem pa se je nsipalo na njo kakor toča kamenje, ki ga je metala pobesnela druhal toliko časa, da je žensko čisto zakrilo. Potem so potegnili mrtvo telo iz jame in jo zakopali po svojem običaju v blizini jame.
Ttttofno pravio proti g. Ivi n Raztariku.
Obravnava proti g. Ivana Raz-boršeku radi dopisa v »Slovenskem Narodu«, v katerem se je očitalo g. Leopoldu Hostniku, županu v Šmart-nem pri Litiji, da je v družbi Med-veska in Verbajsa vlomil v omaro pevskega društva »Zvon« in iz nje vzel tamkaj shranjeno zastavo »Gasilnega društva« in zastavono.sk i pas pevskega društva »Zvon«, se je pričela danes pred tukajšnjim poiotnim sodiščem. Obravnavi je predsedoval dvorni svetnik Pajk, votanta pa sta bila nadsvetnik Tomaž Einspieler in sodnik dr. Geršak. Obtoženca je zastopal g. dr. Ivan Tavčar, tožitelja pa g. dr. Pr. Poček. Zaslišanih je bilo 19 prič.
Pri obravnavi se je doigral tale incident. Priča Verbajz je izpovedal med drugim, da je z vitrihom odprl omaro pevskega društva »Zvon«, ter pripomnil, da ima kot ključavničar vitrine navadno pri sebi. Na to ga je vprašal porotnik g. Novak, ako ve, da je prepovedano ključavničarjem in njihovim pomočnikom nositi pri sebi vitrine. To vprašanje je dr. Poč-ka silno razburilo. Jel je razgrajati in kričati, da ne veruje v objektivnost porotnika, ki stavi takšno vprašanje, ter končno predlagal, naj sodišče g. Novaka izključi iz porote ter na njegovo mesto pokliče drugega porotnika. Senat je ta predlog odklonil, dr. Počku pa dal ukor rndi nepristojnega obnašanja pred sodiščem. Zaslišane priče so po pretežni večini potrdile resničnost navedb v inkriminirani h dopisih ^Slovenskega Naroda,«, naperjenih proti županu Hostniku. Po zaslišanju prič je predsednik Pajk prečital razne k pravdi spadajoče spise. Med temi je bilo tudi nravstveno spričevalo o Ivanu Razboršku, ki ga je izdalo šmartensko županstvo. V tem spričevalu se čita, da Razbor-Šek še sicer ni bil kaznovan, a da je prepirljiv in da se rad meša v politične bojo. Xa vprašanje zagovornika dr. Tavčarja, kdo je to spričevalo izdal, oziroma podpisal, je predsednik Pajk konstairal, da nosi nravstveno spričevalo uodpis tožitelja Loepolda Hostnika, kar je rđu*! poslušale izzvalo vihamo veselost. Ob eni je sodišče razpravo prekinilo do polu 4. popoldne. Kolikor se da stvar presoditi n.i podlagi izDOvedb zaslišanili prič, lahko že sedaj rečemo, da bo Hostnik pogorel s svojo tožbo in da bo Razbor-šek oproščen.
HofrlcMerJevi afero.
Senzacionalen   obrat.  — Pošiljalec eiankalijevih pilul najden? — Hof-richter  popolnoma nedolžen?
Mi smo že parkrat trdili nasproti raznim trditvam o krivdi nadpo-ročnika Hofrichterja, da njegova krivda še nikakor ni dokazana in da predvsem ni še jasno, kje bi bil Hof-richter dobil strup. Dokler to ni dognano, se ne more nikakor še govoriti kar apodiktično o krivdi. Vse kaže, da smo imeli prav. — Iz Zagreba prihajajo senzacionalne vesti o aretaciji neke dame, ki je baje odposlala častnikom one ciankalijeve pilule. Dama se imenuje Anka Marjan ovi če va in je kot špijonka prero-mala že skoro cel svet. Občevala je mnogo s častniškimi krogi in predvsem s častniki generalnega štaba. Policija je izvedela, da je smrtno sovražila avstrijski generalni štab, ki ga je povsod skušala kompromitirati. Policija je dognala, da je bila dama prejšnje poletje na Dunaju, v Lincu in 14. oktobra 1. 1. v Budimpešti. V tem Času si je preskrbela strup in je znala za seboj vse sledove izbrisati. Včeraj so jo z ozirom na vse to v Osjeku aretirali. Pri aretaciji je trdila, da se imenuje Amadea pl. Miličevičeva in da je stotnikov*, vdova iz Budimpešte. Kar se tiče razpošiljanja eiankalijevih pilul, je policija dognala doslej sledeče: Dama je prav izredno dobro poznala ciankalijeve afero zastrupljenega stotnika Maderja. Z ozirom na nad-poročnika Hofrichterja je dejala: »Hofrichter je popolnoma nedolžen; ne sme biti usmrčen. On ne ve ničesar o strupenih pilulah. Sploh nikdo o tem ničesar ne ve.« V Budimpešti je kupila s ponarejenim receptom v t lekarni ciankali. Svoj čas je bila že aretirana, ker pa preiskava takrat ni spravila na dan nič sumlji-j vega, so jo izpustili. Policija misli, 1 da je tudi v neki zagrebški lekarni dobila strup. Pisava dame je Čudovito podobna pisavi na onih pismih, ki so bila priložena cian kalijevim pošiljmtvam. Vsi ti momenti so veči-
S
' notna ie avtentično dognani. —<■ Policija je trdne prepričana, da ima pred samoj prava pošiljalko eiankalijevih pilul, in da dama sploh nima nobenih sokrivcev, še manj seveda, da bi bila v zvezi s Hofrichterjem. Najbrže pride že v najkrajšem času jasnost v celo misterijozno zadevo, ki se po krivdi preiskovalnih oblasti in vsled skoro srednjeveškega preiskovalnega sistema vleče že toliko mesecev.
Senzacionalen procs
Včeraj se je pričel v Benetkah proces, ki vzbuja povsod največjo pozornost. Glavno vlogo v procesu igra ženska, ki je bila v največjo nesrečo plemenitim, neomadeževanim možem. Pred beneško poroto stoje: Marija O' Kurk, omožena grofica Tarnowska, 321et stara posestnica iz Kijeva, Nikola Naumow, 26 let star uradnik iz Orela, Donat Prilukow, star 40 let, bivši odvetnik v Moskvi, in Eliza Perier, 31 let stara sobarica grofice Tarnowske. — Nikola Xau-mow je tožen radi umora, izvršenega v Benetkah dne 4. septembra 1907 na grofu Komarowskem, vsi drugi so toženi radi sokrivde umora. Vso to tragedijo je, kakor rečeno, pro-vzročila grofica Tarnowska. Vzgojena je bila v Kijevu v zavodu za hčere visokih uradnikov in plemiče v. Njeni starši so živeli v vednem prepiru, zato se je z največjim veseljem oklenila mladega, toda za razvajeno dekle premehkega grofa Vasilija Tarnowskega, ki je komaj čakal, da jo je peljal pred oltar — v svojo nesrečo. Grofica je bila silno zapravljiva; za eno večerjo je izdala dn £100 rubljev. Za obleko je izdala v dveh letih UO.OOO rubljev. Za zakonsko zvestobo ji ni bilo dosti. Pognala je v dvoboj z nekim njenim častilcem svojega moža, ki je dotičnika tudi ustrelil. Grofa Tarnowskega so vsled tega zaprli, grofica pa se je od njega sodnijsko ločila.
V tožbi na ločitev zakona je Tar-nowsko zastopal odvetnik Prilukow, ki je bil v Moskvi na glasu kot najboljši odvetnik. Njegovi dohodki so znašali na leto 25.000 rubljev. Bil je zvest soprog in dober oče svojih otrok. Tarnowska ga je tako zapletla v svoje mreže, da je njej izročal ves zaslužek, in da je poneveril svojim klijentom 80.000 rubljev, ki jih je tudi njej izročil. Slednjič sta pobegnila iz Moskve na Dunaj, pozneje v Pariz. Denar sta kmalu zapravila. Treba je bilo poiskati novih dohodkov. Tarnowska se je seznanila j z vdovcem grofom Komarowskim, j bivšim ruskim stotnikom, ki si ga je [ izbrala za svojo žrtev. Odpotovala [ sla na Rusko, živela po hotelih kot j mož in žena, slednjič ga je poslala v Benetke, kamor je nameravala pozneje tudi ona priti. Vsled prigovarjanja Tarnowske se je Komarowski zavaroval pri dunajski zavarovalnici »Anker« za 500.000 frankov za slučaj njegove smrti. Na Dunaju je tudi napravil oporoko v korist Tar-nowski. V Orelu se je seznanila s takrat 23Ietnim uradnikom Namnožim, ki se je v njo takoj smrtno zaljubil.Njegovo ljubezen je ona na vse možne načine še podžigala, povedala mu je pa tudi, da se namerava z grofom Komarowskim poročiti. Mladenič je bil seveda grozno ljubosumen. T?"*nowskn, njr>T,° c°^r>T*iea T><=»-rier in Naumow so odpotovali v Be-| netke, kamor je brzojavno povabila tudi Prilukovra. Tukaj je spletkarila Tarnowska toliko časa, da je Nau-mow sklenil, da ubije svojega tekmeca grofa Komarowskega. Pri spletkah je pomagala tudi sobarica. Zjutraj dne 4. septembra se je napotil Naumow v stanovanje Koma-rowskega, ki ga je ustrelil. Nau-mowa so takoj aretovali, Komarow-ski pa je bil še toliko pri moči, da je brzojavi 1 Tarnowski na Dunaj, kamor se je podala že par dni preje, da ga je Naumow ustrelil. — Načrt Tarnowske in Prilukowa je bil, da spravita Komarowskega iz življenja, da se polastita njegove zavarovalnine, zvrneta vso odgovornost za umor na N a u m o w a. — Načrt se je njima korenito ponesrečil. Obravnava bo trajala gotovo več tednov in bomo o njenem izidu svoječasno poročali.
Književnost.
— Zemljepis Hrvatje. Uz sarad-nju odličnih strušnjaka. Uredjuje ga dr. A rt ur Gavazzi. Zagreb. Založil Anton Scholz. Tega znamenitega dela je sedaj izšel 6. zvezek.
— Slovenska stenografija. Priredil in avtografiral Pr. Novak, c. kr. gimn. profesor. Prvi del: Ko-respondenčno pismo. V Ljubljani 1910. Založila »Katoliška tiskarna«. — Ta knjiga ni morda ponatis pred nekaj leti obelodanjene prve izdajo, nego čisto novo delo, sestavljeno po mnogoletnih praktičnih izkušnjah gospoda pisatelja, ki je prvi sloven-
ski strokovnjak v stenografiji. Pod* lega  temin dela je Onboisbortarjov
sistem, oziroma po Gabelsbergefje-vih načelih sestavljeni češki sistem. V tehničnem oziru je knjiga jako lepa in dela čast Blaanikovemu lito-grafičnemu zavodu. Prof. Novakova knjiga je ve le važno delo in bo dobre služila šolskemu pouku, kakor tudi vsem, ki se hočejo sami naučiti dan* danes tako potrebnega stenografi ranja.
Vse tu naznanjene knjige so do* bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica Št. 7.
Telefonsko In trzolavno poročilo.
Proračunski odsek«
Dunaj, 5. marca. Proračunski odsek ima sejo v torek 8. t. m. zvečer, da razdeli referate o specialnem proračunu za leto 1910.
O   bodoči   večini in rekonstrukcij* ministrstva.
Dunaj, 5. marca. V političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo dogodkov, ki se imajo doigrati po konferenci ministrskega predsednika barona Bienertha s predsedstvom »Slovanske Enote«. Ta konferenca se ima vršiti že prihodnji teden. Takoj po ti konferenci bo namreč baron Bienerth pričel svojo akcijo za sestavo nove parlamentarne večine in za rekontrukcijo kabineta. Rekonstrukcija kabineta se ima izvršiti v treh fazah. Najprvo se izpopolnite mesti češkega in nemškega ministra-rojaka. To se izvr«i prihodnji teden. Po veliki noči se odda portfelj poljedelskega ministra enemu izmed čeških parlamentarcev. Istočasno odstopi minister za javna dela dr. Ritt, na njegovo mesto pa bo imenovan eden izmed slovenskih poslancev. Po velikonočnem zasedanju češkega deželnega zbora, ki bo to pot, kakor vlada pričakuje, redno deloval, bosta odstopila ministra dr. Hochenburger in Wrba, najbrže tudi grof Sturghk, na njihovo mesto pa pridejo parlamentarci.
Dr. Luegerjeva bolezen.
Dunaj, 5. marca. Bolezen dr. Lu-egerja je stopila v najkritičnejši stadij. Srce je otrpnelo, obisti ne funkcionirajo in bolnik ne sprejema več nobene hrane. Katastrofa je neizogibna.
Dopolnilna volitev.
Praga, 5. marca. Pri dopolnilni volitvi, ki je bila potrebna vsled odstopa agrarnega poslanca Bergma-na, je dobil agrarni kandidat nekaj nad 6000 glasov, socialni demokrat pa nad 5000 glasov. Vseh glasov je bilo oddanih skoro 14.000, t. j. 95%. Potrebna je ožja volitev med agrar-cem in socialnim demokratom.
Seja hrvatsko-srbske koalicije.
Zagreb, 5. marca. Hrvatsko-srb-ska koalicija je imela včeraj sejo, ki se je je udeležil tudi ban Tomasić. Ban Tomasić je govoril polni dve uri o razni aktualnih vprašanjih, posebno pa o volilni reformi. Rekel je, da bo sabor sklical 18. t. m. Seje. pred veliko nočjo bodo zgolj formalne, po veliki noči pa bodo zborovali odseki. Končno je obljubil, da bo saniral neke protizakonitosti, ki jih je zagrešil ban baron Rauch. O konferenci ni bil izdan noben oficialni komunike .
Končane občinske volitve v Zagrebu*
Zagreb, 5. marca. Včerajšnja ožja volitev v III. razredu se je končala z zmago koalicije. Kadidat koalicije, Ivan Ancel, je dobil 797 glasov, frankovec Pavel Gašparovič pa 600 glasov. Ancel je zmagal s 137 glasovi. Koalicija ima torej sedaj v občinskem svetu 26 zastopnikov, potemtakem večino.
Hofrichter jeva afera.
Os jek, 5. marca. Včeraj so Anko Marjanovič zasliševali ves dan. Izpovedala je, da je ciankali kupila v lekarni pri »Angelu« v Pešti. Na to je bil v Pešti zaslišan dotični lekarnar, ki pa je z vso odločnostjo zanikal, da bi o kritičnem času kdo pri njem kupil večjo količino ciankalija.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. marca: Uršula Kajdiž, za-ebnica, 80 let, Pred Škofijo 4.
Dne 3. marca: Lucija Maikr &prevod-nikova žena, 47 let, Marije Tere2lie ce«ta 10. — Mate: Rog i»a, dninar, 72 let, Radcckega cesta 11.
V deBelal bolnlet:
Dne 2. mar      Ivan Cerar, posestnik
69 let.
V klrslalel;
Dne 2. rraret: Marija Mazi, zasetnlca, 72 lrt. — F.rnjs ?o.m*n, dej »a, 64 let
Dne 3l n.crcu. M»:*vi 2ktaik» mlinar, 67 let
Odprto pismo*).
srosp. Andreju Aimanu, katehetu v
Postojni. Ste v. 50. »Slovenca« od 3. marca t. 1. pravi v odstavku: »Gonja proti katehetu A ž manu v Postojni«, da ste Vi preprečili telovadbo dečkov in deklic pri »Sokolu«, ker so se pohujševali.
Kot načelnik »Sokola« in vaditelj obeh telovadb sem primoran prositi Vas javno, da izpoveste »kakšno pohujšanje se je dajalo otrokom pri telovadbi?
Kot katehetu Vam je bilo vedno prost ustop k tej telovadbi. Zakaj se niste toliko potrudili za blagor Svojih učencev in učenk ter prišli pogledat, kar sta storila gospoda ravnatelj Brinar in vodja Juvanc, kakor tudi drugo učiteljsko osobje in starši otrok.
Vsi pa. kateri so prisostovali ka-kej telovadni uri, so se vedno izjavili, da vlada pri telovadbi vzoren red, in da se goji telesno gibanje, katero je otrokom neobhodno potrebno.
Kaj delajo in počenjajo otroci izven telovadnice, to pa ni moja stvar, temveč popreje Vaša.
Ako pa hočete vedeti, kje se otroke pohujšuje, kar je gotovo Vaša dolžnost, poizvedite kaj se je pri predzadnji spovedi otroke izpraše-valo. in zvedeli bodete stvari, radi katerih se mora vsak, še toliko pokvarjen človek zgražati, da se nedolžne otroke napeljuje k direktno nesramnemu pohujšanju.
Jaz v telovadnici ne vidim nikdar politike, temveč le telesno vzgojo, katero vodim mirno in dostojno ter ne napadam nikdar nikakih oseb.
Pa Vi — ne vidite li v vsakej stvari politiko, povsod jo iščete, povsod delate s svojimi političnimi spletkami razburjenje — in dosegli ste to, da Vas vse. brez malih izjem, mrzi in črti.
S zavestjo, da meni kot voditelju otroške telovadbe ne morete ničesar očitati. Vam lahko rečem, da so sredstva, katerih se poslužujete proti tej telovadbi, dokaj nizka, ter prosim, da jih vodite k Svoje j zasebni stvari, kajti ako Vi v šoli tepete in lasate otroke, zato pač ne bode odgovoren
Avgust Kraigher,
načelnik :>Sokolac v Postojni.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo ♦ zgovorno le toliko,   kolikor določa zakon.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda«
G. Vinko Slivnik, Št. Vid-Dol K 10, mesto venca na krsto priljubljenemu gosp. Ivanu Končini iz Gorenje vasi na Dolenjskem. — G. Drag Pavšič iz Breginj K 4, „Breginjskemu Tinetu" na čast. — G. Fran Princ, c. kr. fin. nadstražnik v Trstu K 1, kot preplačilo ..Narodove** naročnine. — Ravno tako 1 K £. R Kosmač, Kresnice, kateremu pa je pridal za „Cirilmetodarijo" 2 K g Drago Komac. — G. Ivan ValenČič, Trnovo, K 20 ker se ni mogel udeležiti Kotnikovega po-preba. — G Ivan Modk ml., Novavas pri Rakeku K 10. kot odgovor na ^iriimetoda-rijo'*. — G. K-c 5 KI- G. Dev, Skofia Loki, K 6, darovali Škofjeloški Zalubnikarji ob otvoritvi svojega grba kot odgovor .,Cml-metodariji". — „Bokež" v odgovor na ,,Slo-venčevo* „Cirilmetodarijo" K 2. -- Gdčna. Ana Prijateljeva, Dunaj, K 10, nabrala od .,obešenih" — Skupaj K 71. — Živeli!
Za „Narodni sklad". Gosp. K-c, 5 kron. — Hvala'
Za podporno drufttvo za slo« venske  visokoiolce  v Gradcu. G.
dr. Fr. Windischer K 20.  - Hvala!
Za Slovenski Branik. Gdčna. Ana Prijateljeva, Dunaj, K 2*20, nabrala od „ofce-šenih". — Hvala!
»relba sv. Cirila ta Metoda v Ljutv
ban: je imela meseca januarja 1910. I. sledeči promet:
L Prejemki:
a) Redni prejemki:
b) 1.) Prispevki Iz nabiralnikov    1034 K 17 v 2.) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska   1012 K 09 v
b) Štajerska 1063 „ 15 „ r) Koroška — „ — „ d) Pnmorska    647 „ 80 „
Skupaj .   . .
2723 K 01 v
JO/O K t v Ti 004 K 25 v
5399 K 40 v
16403 K 65 v
e) Razni prispevki L j darila,
druib. blago itd......
Skupaj .... d; Izredni prejemki: Prispevki za obrambeni sklad.
Skupaj ....
n. Izdatki:
o Redni izdatki: plače, podpore poravnanje raznih računov i. t d. .  .   11273 K 01 v
b) Izredni izdatki:
plodonosna na loži te v na glavnico, prispevkov obrambnega bklada v času od   26. jan. 1909 do incl. 27. februarja
le'rf 1910 . .  5801 K 41 v Kjsfei . 17074 K 42 v torej primankljaja pr. ...  670 K 77 v ki se je pokril iz prebitka prcjfnjcga meseca. V Ljubljani, dne 3. raarra 1910.
ki je takisto bolesti atessjoče, ano te namaže I njim, kadar kosa trga, kako to zdravilo vpliva aa mišice in živce krepilno in j« zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica ■ 1-0*. Po postnem povzetjipo-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. Ne, c. In kr dvorni založnik, tarnal) Tmosuaakkaa §._V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOlt ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 29
Glavobol, omotica, pritisk krvi in tiščati je v prsih so pojavi, Katere najčešće provzrocajo prebavne težko-če. Naravni! Frane Jožef o-va gren-čica odstranjuje hitro in brez bolečin počasnost prebavnih organov in provzroči s it-m izdaten odvod valovanja. »Franc Jožefo-va« grenčica ne i zini bi tudi pri daljši vporabi svojega točnega, vedno osvežujočega vpliva in ne provzroča nikakih nadležnih postranskih pojavov. Dnevna količina: 1 „ kozarca na tesee. 2
Pozor! Zaradi vedno rastočega prometa z avstro - ogrskimi deže lami je sklenila firma Alfred Ln-scher, tvornica za akumutatorje v Draždanah. Groshaimstra»s«>, da ustanovi v Podmoklih pod ružno tvornico, ki bo prvega aprila dovršena, S tem bo firma tudi v položaju, da zabrani učinek novih neugodnih nemških carinskih in davčnih razmer na ceno fabrika tov. Nova tvornica bo zgrajena tako obsežno kakor ona v Draždanah ze letno izdelavo okoli 200.000 akumulatorjevih plošč iz celic.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje sobe ciste, bele ta zdrave.
! Hotel UNION i
Danes, v soboto
popolnoma nov spored
med dn gim:
Plantaža za kokosove orehe
(Kinematografija v barvah V
Lov m leoparde.
Senzacionalne drame :
Dobri 4ef« Ubogi otrok« Beda in delo
in umetelni film
BI AN CA CAPELLO,
velika zgodovinska drama. Predstavljajo prvi pariški igralci umetniki in druge zanimivosti.
Vsaka predstava traja 2 in pol ure.
Jutri i Bedelio tri predsiave
ob 3. in 5 pop m ob S. zvečer.
vswjmsi mm oovni ■■■■■■■ mm 1887. ustanovljeno iavoano hišo mod aaga ia pletenega blafa V. J. Havli-ček in brat, Podebradv na Češkem, ki pošilja na zahtevo na novo i zgotovljeno zbirko pomladanskih in poletnih modrih blago v in damskih puketi ter bi ago v za gospode, dalje blagov za bluze, zefirov, pralne svile, oprem za neveste, damaetov, finih tkanin, namiznih in kav inih garnitur, bri-salk, žepnih robcev itd. itd. — I*riporočamo to solidno in reelno češko podjetje kar uajtopleje. — Kdor sklicuje na naš list, dobi vzorce franko.
Pa kaf m to pravi, to tortah boli? PH paaMtel glavi:
li..i !
p
Krepčtlo želodca!
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost        liter K 2-40 Kabinetna kakovost „ 4-80.
Naslov za naročila: wyL0RIAWM, Ljubljana.
^___J
Postavno varovano.
najboljša zdravilna la osvstaioca pl-
late, ki se je vedno dobro obnesla pri •sle anali ta žreve—lh bolesnik, pri »plavala ledlc ta mehurje, in jo priporočajo najodličnejši zdravniki kot bistveno »odpiralno srodstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdrav* ljenllh, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljne zdravljenje. 191
Proti
lu in sniiii zob
izborno delufe dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo ls ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Hesljeva cesta stev. 1
poleg Fraac Jožefovega jubilejnega mostn.
Melnslne-nstns ln sobna voda.
bunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar!
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptično mslnsine-nstne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar.
Globoko potrti javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogoč-netnu dopadlo našo dobro soprogo, predrago mater, oziroma staro mater, teto in taščo, gospo
fcrolino požene, roj. jta
poklicati včeraj ob 9S'4. ponoči po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 60. letu svoje starosti v boljše življenje.
Pogreb »redrage pokojne bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4'd popoldne) iz hiše žalosti Poljanska cesta štev. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 5. marca 1910.
817
Ivan Požeuel, sopro* - Franjo, trg. in posestnik; Josip, as stent podk. šole; Ivan, uradnik Gosp. Zveze; Karel, cand. iur ; Alojzij, \ livar, sinovi. Marija, hči. — Minka Po-tenel roj Ćuk, Justl Potenci roj BariC, snehi. - Svgsuija, Radlvof, Marila, Sipko, Ljnbomlr, Marila Valerija, vnuki
in vnukinje.
Zahvala.
Žalujoče rodbine Lenarčič, pl. Zaduroariez, Majdič
ia Uffenheimer izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in društvom za vse izraze sožalja in sočutja, za krasne vence in ganljivo petje ob priliki smrti oziroma pogreba, brata, svaka in strica, gospoda 818
Karola Kotnika
svojo najiskrenejšo zahvalo.
Surora ttata ivf i
od 19 K 60 »ia. naprej sa blago sa po polno obleko Posiliš se pr fttnine prosto in ir oearlojeno ns dom Bogata tshtrs norcev o brst« »m poste To%oru»o so • %tl» H-nnrhrrc. »Brleli.       5 6?
Žitno cene vr Budimpešti.
Dne 5. marca 1910. Termin.
PSenica za april   1910    .   . za 50 kg 1352
Pšenica za maj 1910 .   .  . za 50 kg 1334
Pšenica za oktober 1910 .  . za 50 kg 11-08
Rž za april 1910..... za 50 kg 880
Koruza za maj 1910    .   .   . za 50 kg 6*33
Oves za april 1910 .... za 50 kg 740
Efoktlv.
5 vin. višje.
MeteorokttiEno porodio.
VUin« u« morjem SM'2.
Srednji tračni tlak 73M mm.
m.      Stanje Ač, baro-   *» s-
1 i0/"""; m«r'a o>    vanja 1
Nebo
v mm    t-. ^
t. pop. 9. zv.
740 4
740 7
741 6
8 1 si. j vzhod pol.obla č, 3*2 si. svzhod del. oblač.
7. zj. j 741 6     10 si. szahod del. jasno
i I I
Srednja včerajšnja temperatura 4-5-. norm. 18 . Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala.
Rodbina Dru&ković izreka svojo najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti dragega soproga in očeta, gosp.
Andreja Drušković.
1____        posebne   hvaležnosti naj
blagovolijo sprejeti tukajšnji gosp. nadžupnik, gg. pevci in vsi, ki so izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast. 812 Rog. Slatina, dne 4. marca 1910.
t
Rodbina Dolinar-leva naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih ljubljena hči ozir. sestra in teta, gospodična
JKarija Dolinar
včeraj dne 4. marca, po dolgi, mučnf bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 30 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage  pokojnice se vrši v nedeljo dne 6. marca popoldne iz hiše Žalosti na domače pokopališče. 811 Radeče pri Zid. mostu, 5. marca 1910.
Žalujoči ostali.
V torek 1. i. m. Izgubilo sa je med LJablJaao ln Medvodami
razlili mm
Poceni naiditeli naj obvesti trgovino Marije Kunovar v Sori pri Medvodah. 767
Vrtnar
20 let star, z dobrimi spričevali
išče službe.
Naslov pove npravništvo »Slov. Naroda. 805
priletno dekle ali vdova, ki bi oskrbovala gospoda in vodila gospodinjstvo za služinčad, obstoječo iz 5 glav.
Ponudbe   na   upravni^tvo »Slov. Naroda« pod »Gospodinja". 814
742
Odda se takoj
kjer se je že 25 let izvrševala mhar-
ska obrt — Proda se tudi vse mizarsko orodje, — Poi/v r sr na Karlovaki cesti it 10 ▼ Ljubljani.
Prodajalka
mešane stroke,
zmožna obth deželnih jezikov ter z vetl-tno prakso,
želi svoje sedanje mesto premeriti.
Ponurihe naj se blagovolijo poslati pod n8reteM upravo. »Slov. Naroda«
DObOr  tOk! Zdrav želodec imamo in nič sat ne tišči želodec odkar rabimo izborne Fetterjevc kroglice s rabarbarom in anamko »EUine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te tudi. uravnavajo telesno odvajanje is pospešujejo prebava 6 škadjic pootmna proste I jil'H JI I , !>' " ^lekarnar E. V. FcUcr a Stubici, Elizin trg st. 238 na Hrvaškem
39
6
5238
noto resnico.
rimn   plen.   Suklje, nekdanji
svobodomislec, dane« klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. zapisal   naslednje besede:
»Olo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da iipreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in prendarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne n 1 i t v o s t i in površnosti; ali pa so ti uskoki predrugačil! svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke častilakomnoMi, in potem izvira njihov odpad fz podlosti in nemoralnost i.«
Tako je Fran plem. Snklje — obsodil samega sebe.
UellKI možje.
Za    takoimenovaoe velike može 60 se ljudje vedno zanimali, no samo za njih dela iti uspehe,,   mana1 tu«li za njih osebnost, za vse to, kar je bi lo na njih človeškega.
Pri ljudeh, ki so svojo zenico :x)t dokončali :ii navsezadnje nič posebno težkega, po ohranjenem materijalu določiti njih svojstva in posebnosti ter tako ustvariti celotno sliko njihovega značaja,   razvoja in uma.
A je-li mogoče že na mladih ljudeh spoznati,   će imajo lastnosti, ki .iajo upanje, da postanejo njih lastniki kdaj res veliki možje, to se pravi   možje,   ki bodo zmožni za skup nost storiti kaj trajnega, velikega iti nnpredek   človeštva   pospešuj oče a 1 Pred nekaj leti je japonska vlada določila   veliko   svoto denarja v : amen,   da   se   posebno nadarjeni mladi ljudje iz revnejših slojev vzgn-ie. A japonsk.i vlada ni pri tem mislila na vsakdanje ljudi, ki postanejo i>otem uradniki,    profesorji, notarji, zdravniki itd., ki izpolnjujejo v olovki družbi sicer potrebne funkcije, pa so sicer popolnoma brezpomemb-Xe, japonska vlada je hotela do-rlti in vzgojiti take ljudi takih zmožni, ki bi bili v stanu celi domoviri i. celemu narodu torej skupnosti k'j-latiti.
To prizadevanje jaoonske vlade je napotilo znamenitega nemšk^ca irenjaka, profesorja Ostwalda. da ie -vojo pozornost posvetil temu problemu. Ostwald, ki je profesor na velikem vseučilišču, kjer že nad četrt Poletja podučuje dija&tvo najrazličnejših narodnosti, je za to nalogo toliko bolj vsposobljen, ker je prepoto-val mnogo sveta in ker je znan z znanstveniki vseh narodov in ima oster pogled za spoznavanje značaja in zmožnosti viladih ljudi.
Pred vsem je Ostwald poskusil 'iopnati. kaj je raznim skupinam ve-likifa mož skunnejzra. po katerih lastnih oziroma okolšcinah so si najbolj podobni.
Pred vsem je docmal, da resnično nadarjeni dijaki čim količkaj dozore, niso več zadovoljni s tem, kar iim šola nudi. Šolski pouk je tako po obsegu kakor po vsebini prirejen za srednje nadarjene dijake in vpr-števa -amo povprečno inteligenco dijaškega materijalnu Naravnu je, da tak poduk ne more zadovoljiti dijakov, katerih inteligenca znatno pnseg*i povprečno mero.
Dnipra \>em velikim možem -kupna lastnost ki se javi v mladosti t izvirnost, *o je zmožnost, priti iz *ampga sebe na nove misli, na nove nazore in potom konkludiranja na nove konsekvence — ni treba da je rse pravilno, a vse ne izhaja samo iz šoHkepra pouka.
Edini materijal, po katerem je mogoče raziskovati lastnosti velikih mož, čisto nepristransko in broz predsodkov, fo 6Vla dotičnih mož in njihova pisma. Profesor Ostwnld ie a tej podlagi preštudiral značaj in svojstva različnih pijonirjev na polju fizike, kemije in matematike. Oziral se je seveda tudi na rodbinska razmer*1 izbranih svojih velikih mož, na materijelne in družabne r3zmere v času učenja m pozneje, na njih zakonske in 6oeijalne razmere ter sploh na vse, kar upliva na razvoj posa-neznejra človeka.
Ostwald je svoje delo razvrstil tako, da podaja posamične pololie iz-i.ranih velikih mož. Ti so: Davv, 1. 3. Maver, Faraday, Liebig, Ger-lardt in Helmholtz.
Citajoč te podobe, vzbudi najprej zanimanje dejstvo, da je Fara-day izšel iz najnižjih 6lojev. S tem Je
Parada? poeta! prva ta edina izje med velikimi umetveniki. Navadno se misli, da izhajajo najvrlejši možje iz najnižjih slojev in da si s silo svojega duha in močjo svoje osebnosti napravijo pot. Iz Ostwaldovc knjige izhaja jasno, da je to le polovičarska resnica. Iz kmetskih, delavskih in takih slojev izhajajo pač dostikrat res možje čudovitih zmožnosti, ali njihove zmožnosti so skozin-skoz enostranske. Ti ljudje postanejo lahko imenitni organizatorji, spretni tehniki in veliki trgovci in spekulanti, a značilno je, da delajo ti ljudje vedno samo za svojo osebna korist, da jih pri vsem njih delovanju in nehanju vodijo v bistvu vendarl-samo in izključno egoistični nagibi, naj so potem kakorkoli drapirani. Za" idealna stre?»iljenja, za delo v občo korist, za delo v blagor človeštva, nimajo ti ljudje nič smisla in ker njihovo delo tjdi ne sega glo?>oko v obče človeške interese, jih Ostwald tudi ne šteje med res velike može. Prav med velikimi možmi, ki so se odlikovali v prirodoslovnih vedah v najširšem pomenu te besede, je Faradav edini, ki je izšel iz najnižjih slojev, vsi drugi so izšli iz srednjih izobraženih slojev, nekateri celo iz višjih slojev, kjer je zanimanje za vedo prav redka stvar.
Dalje d )kaxuje Ostwald, da so bili veliki možje že v svojih prvih dijaških letih nenavadno zreli. Taka zrelost v mladih letih se javlja v tem, da si dotični dijaki kmalu izbe ro predmete, ki jih prav posebno zanimajo in v ka*erih si pridobe kolikor mogoče rož znanja, vedno veliki več, kakor xa imajo drugi tovariši in kakor ga sola zahteva. Ostwald povdarja, da. bi morali pametni vzgojitelji s tem računati, priznava pa, da se to skoraj nikoli ne zcrodi Veli kega Liebiga so na pr. izključili iz šole, ker se ni dosti učil humanističnih predmetov, dasi je naravoslovne predmete že kot dijak bolje in temeljiteje obvladoval kakor njegovi profesorji. Šola. pravi Ost^vnld, je najbolj neusmiljeni sovražnik genijalne nadarjenosti in je zadušila La mnogo velikih talentov. Faradav bi morda nikdar ne postal nič. da je redno študiral. Toda Faradav ni sploh nikdar v šolo hodil, nego se j«» čisto sam izobrazil in si sam pridobil znanstveno podlago za svoja čudovi ta razkritja- Sploh, meni Ostwald, je osebni poduk pri talentih prve vrste prej škodljiv kakor koristen, dočira je pri srednjo vrste ljudeh neizogibno potreben.
Neposredna posledica zgodnje zrelosti je, da izvrše dotični k i svoja največja in najvažnejša dela že v mladosti, največkrat še pred 30 letom svoje starosti. Človek bi sodil, da raseio človrške zmo;rnosti t leti, z večjo m o Jrostjo. z bistreišir.i umom in z večjo izkušenostjo dokler ne zaene pehati organizem, ki seveda uničuje tudi umstvene zmožnosti. A izeledi kažejo, da temu ni take; človek pač z leti pridobiva na modrosti na bistroumnosti in na izkušnjah, ali kar stori in ustvari v poznejših letih se navadno n*» more meriti z njegovim prvim delom. Vzrok temu je po Ostwaldu zjrol psiholngičen. Prvi umstveni porod izrabi toliko in najboljših duševnih moči, Ha se «0 ni kri ar vee ne popravi.
Značilno J€ dalje, da se genijalni mladi ljudje skoro vedno raviK» takrat oženijo, ko so svoje prvo v like delo izvršili. Navadno pa zakonsko življenje nanje ni ugodno vplivalo.
Kaj interesantno je Ostwnl<lova razdelitev izumiteljev in razkHvn-teljev na dve sknpini, v klasici > m v romantično. Med klasike stoje Ost-wald tiste, katerih dela so vsa bres izjeme vsestransko popolna, ki pa niso imeli ali nič ali le malo osebnega vpliva na svoje kroge. Sem s.;adata n. pr. Faradav m Helmholtz. Romantiki pa so tisti, katerih dela sicer niso popolna, ki pa se ^dl i kujejo p"> mnogovrstnosti in originalnosti in ki mogočno vplivajo na sodobnike.
Ostwald«»vo knjigo imenuje nien najboljši kritik: bijologijo velikih raziskovalcev m vredno jo je čitati zaradi nj^ne veleinteresantne razlage raznih individualitet.
Travnik pod Rolnikom
t LJubljani
se odda v zakup.
Poizve se V
po«, na Rimski Bolte).
nedeljo ed S. 4. Miti 17 (iMtilna
773
blagajnik, za raznovrstna podjetja, ve*č slovenščine in nemščine, z večletnim službovanjem in najboljšimi referencami,
p rumeniti aluJEbo.
^lkassalslsv)l
Ponudbe pod „f. P.", ltl|rt.
710
Najbolje jukno i pomodnu roou
ANTTOMEI
izvoz sukna
jo Humpolcu^
(leska)
im herbs CannsMs Indlcae
nosim.
Sig. cigarete iz indijske konoplje.
S tem receptom se dobi v vsaki lekarni samo proti zdravnikovemu predpisu škatljico za l krono.
Obenem sredstvo proti naduhi, deluje pomirjevalno in bolezni tolažeče na vsa sopila, 711 Edini izdelovalec
I lekarnar Trnk6czy
L   1 Ljubljeni oa Rranlsksni.
Bnzorno tie$o
50 vinarjev!
Same praktične prrrlm^te je ste*
kla, porcelana, kamenine, železa, jekla, niklja, pločevine, lesa in vse galanterijske predmete in igrače ponu.a
kupčevalcem na prodaj
prva teška veletržnica za bazan blago
Josip Berman
Vysoke  Myto, Češko.
Dopisuje češko, nemško, francosko in angitško. 5o2
Pristni krujski
lanenooljnati f trnež Oljnate barve
v posodicah po %t I kg k iker tudi v ver jih pesodak.
fasadne barve
za hiie, po rzorcilu
Slikarski vzorci
ii papir za vzorce
laki
pristni angleški za vozove, n pohištva ta za pode
Steklarski klej
(kttl
pniikiiiM aaltollM.
jfCarbolinej r JAavec (gips)
n pdokarje ia za stavke.
Čopiči
183
leaaccp IztcOca za zttarjc ii n vsako obrt
^Jolj jCanptmaiui
v Ijibljaii.
ZaUevaJtt
» faza k vel kesu ed irea 60 atprci Ceait zastoej.
A lsiiflober
ta m
Lctss »rUakeaja sat 100.008
lotor na surovo oQo
najprelzkuSenejSi, najcenejši obratni motor. Konjska moč stane na uro 1 /, do 2 ', vinarja. Ni treba hlajenja z vodo. Nič finančne kontrole. Brez nevarnosti za eksplozijo. 289 Pojasnila in proračune daje inženirska pisarna L. Ungaur, Brad« o.
Stampiltje
wh vrst bz urade, dradtva, trgavee ud
Anton Černe
■ravar trn l«4»i*»«t«ij
Lia&ljono, Sv. Petro c. 8.
Caalki traak«.
Poskusite enkrat
naročiti obleko
pri
Josipu VThčinu
krojaškem mojstra v Ljubljani, Vegova ulica 12.
Jamči se vam, da bodete prav zadovoljni s poptrržho. 706
Razpis.
Podpisano županstro razpisuje službo
občinskega redarja.
K^lclcovane prošnje vladati jc do
dne 15. marca 1910.  Pl*ta po do-
govoru. Prednost imajo zakona veiči.
Županstvo JRoste pri £>bljani,
dne 28. frbruana 1910. 724 Fran Zakotnik, župan.
Harmonij
popolnoma nov, ravno izp)tovIjen, amerikanske sestave (Saugwmd\ sesalnik, lastnega dela, z lastno violo, gambo, intonacijo, s posebno močnim in prijetnim glasom, 16. 8 in 4 fuz., dvojen na 5 oktav posebno primeren za šole, pevska društva ali male cerkve, je naprodaj pod pcpolnim poroštvom in piimrrni ceni. 730 Ve6 s*" izve pri  lastniku  in izde-
lo vatel i u Franju Bernotu na Hrušici pošta Jesenice na GoreojsKem.
Špiritovi sodi
od finega spittta od 600 dO 800
litrov in
e ie
prav m o in i in zanesljivi, ae dot>e po
nizki ceni pri tvrdki
593
Rosner & drag
1 Liana!, ptici talnim limna
JANUS
IKBil
Prve vrste
In zavoro aa prftiza nazaf od 09 E naprej Jan« przelemoi oe 1 zavoro aa sa III ah nsmsf. 1 leto jamsvo, 19 K. Plasće od 4 I naprej, dobre znsvzzailka, prima pedali in prima vertueo od S E naprej. Iranci od 00 vin. naprej, kslslsflsai svo-eee od t E. Acistlllsnas od t E naprej, varovale proti Mata kompletno izoločev i ne ali lesa t E 00 zla. sodlo, toroOf ezli koaojal vsofe afateomov v zalogi in peeaeJ. Lastna popravila, sssIkUaaje Is ossjllrsaje.
atahtovalto feonail gUval katalog
1M0 gratta Ia traako. Uvozna trgovina mm ladu-•trtjo
laol|o aarelme takol Fran Lončar v Mjh Uškl 06 pri LJubljani. 703
Povest v verzih. Spesnil Janko Šanda.
Dobiva se pri p sa teli u (p. R« ga* tec Š'ai'-rsko) po znitanl ceni broš. za K 150, vez. za K 250
Kdor   naroči   t saj   10 Izvodov
vkup, dobi izvod zopet se 20 vinarjev ceneje._
Ceski
salonski briketi
se najbolje priporočajo vsakemu, ld itte štedilno in zanesljivo dobro kis-rilo. —  Dobijo «e  le pri J. Pau-
Unu, Ilova ulica štev. 3 v Ljubljani._4S71
Proda so
lin In žaga
na stanovitni in močni vod% 5 minut od kolodvora Juž. žel, na dobrem prostoru. Je okoli 3 orale (johe) zemlje in prav na lepem kraju. Proda se zaradi drugega podjetja. Kupci naj se oglasijo, da se na mestu pog« dmo, pri 45
R. Kunce, Št. Juri ob juž. žel.
iz visoke lege, 2, 3 in 4letne, 1000 komadov po 4—6 K, preSolane velike 1000 komadov od 10—25 K in smreke za parke ter mecesnt s prstjo vred, aa oddajajo, dokler bo kaj zaloge, loeo železniška postaja Trbovlje. — Naročila na 7*o
M.
11 uma«.
Učiteljica
službujoča na Štirirazrednici v pr jar-nem kraju na Kranjckpm. ob železnici v blifcmi mesta, teli BVOjO flluŽbO zamenjati s kolegmjo, ki tudi službuje na stt'irazr» daici, bodisi na Kranjskem ali Štajerskem. 778 Ponudbe do 16  t. m. pod stev.
„550", poete restante, LJubljana«
Uradniško Mlnt ne
Gradec, Herrengasse 7,11. nadstr.
Osebni kredit in posolila za ranzlranfe uradnikom, profesorjem, učiteljem, umi-ro vijence m itd pod aajogodnejšimi pogoji eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevku. Nikakifc predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem, Ljubljana,
Krakovski nasip ftt. 22
759
sposobnega  v manipulaciji bukovega in jelovega lesa v Šumi,  na žagi in j zunaj žage. — Nastop službe početkom aprila. — Ponudbe na«lovite na:
L Šute], Zagreb.
Ife6
Skutetzky
Dhmj ln Itabmliii a*- a.
747
vajenca
sprejme takoj v trajno službo
Jožef M. mizar m 8Mn.
V hiši Selenbnrgove ulice št. 4,
se odda s 1. majnikom 1.1.
iTostorna* Vrodajalna
m
761
dviiio slanevanfe
obstoječe iz 4 zob ie pritiklin.
Več se poiave pri hišnem lastnike ▼ L nadstropju.
UTW
B9A
D+.:+:B
195694
QF4
57
76
SVETOVNOSLAVNI
BRaNCa
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
••*«• ta Ukljmtae laatnloe talnoatt o pripravljanju
|o na]iupeine|ša želodčna grenčlca na sveta!
NantrplJlTa ▼ vsaki drniinll — Dobiva ao v LJubljani pri.
■V J. Buzzoliniju; Anton Staculn; slaščičarni Jak. Zalaznika,
o i
Lancaster od . . E 16.— Flobert m . . „ S 30 Pištole — Samokresi » • • ■  9" —
naprej Poprave ceno. llustrovan cenovnik
franko   F. Du-tek, Opočno 76
ob državni železnici,   Ćssko. 4310
Svoji k svojimi
Prva in edina ceSKo - slovanska tvrdKa za
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih fcla\irjev, kakor tudi prevzema oopr.vi'a \*ch sistemov klavirjev. Ugia*uje „flllza&onl Ma-tici'1, „Miadiki" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno.
Naj topleje se priporoča
G. F. Jurasek,
prvi kranj.-slov. uglaievalec ki ari rte v
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. niusir.
Stedilna ognjišča ^riumph
za siospo-dinjsiva, ekonorrije itd v vsa-krin iz« pei a\i. Že 30 let so najbo-!je przn..-na Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek Največja prihranitev goriva Spacifail.eia! Sledilna ognjišča za hotele, gcsiiliia, restavracije, kavarne L 4r Ceniki in proračuni na razpolago  Glasni katalog franko proti doposlani znam*i. 250o
TGvzna za Mm mm ..Trfn&J"
S. Galaachmidt * min Wels 16, .oranja *»«!ri;»lta.
Jrleslni t
rg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zal go na ti-nejših in najnovejših
žepnin, katar salonskih ur. jttvel, zlatarne
in srebrnfne, raznih pr pravnih daril iz kina srebra
llzti Ba;ioei:! rati       Cone Hliiljt
Suknc
m mod
blaso za oblike
prlporoes firma
im\ Um
tvornico za sukna
v Humpoicu
ca Ćeak*«.
a
Vzorci trsskO.
ebite se str
%Mmmiifll MiMrflinrnl mili
^KpkTitHt* LIHZ VPCKUBRUCK DUNAJ BUDIMPEŠTA HVIRCES-UJFALU
Glavno zastopstvo za južne dežele i
lv 1 epa r« k
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vpra'ania na Teorioi-ja Korna, krovca in kleparskega mojstra v L;ublj ni, kjer se izdelujejo strelovodi
ca in krovslra d<-!e   t ra ličnega t lat*-*
goSbenih avtomatov in crkestrijonov
ter Srcgth mehaničnih gedb^nih strojev
-e cj« br
f mm im mit tratil isfesi iitasatoi ii o«i|ono?
Diego Fuchsf Praga
Ljubljana, Šeleabargova ulica 7, Ljubljara.
(pri „Mailčn", sssproii sliva« po&e.)
titism trs.:.& đ 13 H     toaraf 213 teši jamo 15 H
Nove t    f^S^*"  Qran)onci!a! 5*: O; rstrijon z
gr*m ft«mom   — Dui|Hi užitek.
Ne kupite prej orke-tnj< ra sli gr'^of >na, dokler niste? ogledali
na*** za!<
Ksjncvojže slovenske plošče.
M€._ain£n£    J, 2 vri ca za popravljanja     h *rst gndbenih
* • o*
ni/.k
ce
1 m pod gara* ojo. .*.
ceniki zastonj v trgovini.
Z odličnim s pošto v njem        _     _ __
A. Fai^erger.
^  ?5 f>
I
nove iz klane in ž?gane domače in salonske hra-to'ine, izp»rjene in ovin;ene, porahne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Agro - Meraar
w Ljubljani.
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski snperfosfat naročite za po-m adansko gnojucv takoj pri zadrugi
Agro - Merkur
v Ljubljani.
otrobe in druge ml n-ke izdelke izvrstne kakovosti   dobavlja zadruga
Agro - Merkur
w Ljubljani.
VINO
kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zane*ij vo pi i>tno, izboino ^a, hic   dobavlja od 56 litrov naprei zadruga
Agro - Merkur
v Ljubljani.
Lokal
za
na zelo prometnem kraiu v L/uHiani se za nizko najemnino takoj Odda.
Naslov pove upravništvo »^l<>v. Naroda«. 732
Proda se lesa vila
a
v Begunjah na Gorenjskem, 30 rainnt od železniškfL postaj Lesce-Bled ali Radovljica s krasnim razgledom po Gorenjskem. Vila ima 5 sob, kuhinjo, klet kopalno sobo in druge prostore ter vodovod. K vili spada tudi vrt v obsežjn 10 a 72 m .
Nacrti se dobe brez stroškov pri Konradu Seru" a, c. in kr.nadporočniku ženiiskeg? š.aoa v Trbižu na Koroskorn, na katerega se jc obrniti s ponudbami. 727
IMedosežno
Najnovejša
Higijensko gumasto blago za moške, Porabno na leta. S 4a60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 5u vin. več, edina prodaja
S
,     H. J&UER j.
I  ■   tvornica za gumasto blago. | Dunaf IZ 2, Nussdorferstrasse 3—0. j
Naj nihče ne zamudi iti poizkus
Dišeče zdravilno vino je to, prežlahtne slasti, pospešuje tek. jači in krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših južnotirolsk!:' belih vin, popolnoma ustrezajoče novemu vinskemu zakona. Najvišje odlike. Grand prix in zlata svetinja v Pariza in Florend. 4550
Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgovinah, kavarna >, restavraei ah in gostilnah.
Naročila je naslavljati na izdelovalca ffansto Pasini v Tridentu (Tirolsko) ali pa na
glavni zaslon za Ljubljana in Kran|3ko
Janko Jraun v ^ubijani.
Neprimerno
dobre slasti je zrnata  kava do polovice zmešana s
Slastna pijtfa!
Velik priiiraDekl
5  kg  riene kave za  K 4— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lercbenfsldarstrasse
štev. 67. 3847
mineralni in animarni, naipreiz-kuAenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kisi no
za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za spomladnjo setev neutrpljivo.
Dalje
amonijakovi, kalijevi in solitrovi
superfosfati.
Dobavljajo jih vse tvornice za umetna gnojila, kmetijske družbe in društva.
nami: Praga.
Vedno in v vsaki množini jo dobni i
Zarezano strešno opeko prve vrste, z Jamstvo
trpežnost skozi pet let In opeko za zid
za nje
Iz Usta« ion, moderno opremijo«- parao opekarae m VUb pri L(«M|aal. dalje stavka! fcaatca ta ilaaa|o it domaćeg, kamenolom, v Podeči, pri
■
D464B
71
D Motnje i ZlfOcnlt
Bled, poten in razgret je prodrl gosto zaraćeno grmovje in prispel na peščeno obrežje dervče mogočna reke. Zbegan, nemiren pogled se je mimo uprl po vodni širini in nehote poglabljal in vzdigal v divjem valov-ju deročih v o«.a. — Vid«-I<» >e jo da |s pozabil, stoje nepremično, svet, pozabil misli na težke spomine, ki so gn .nali za neznanim mu ciljem nevedo kam. Ni ga brigalo pekoč*- južno soln. ce, ne razbeljeno ob n»bn divje zaraščeno obrežje, uglobil se jo v ;ek v«>-4a in zdelo -ae je, da se r**lje pa nj*» oih brzin»b brez misli in želja naprej, dale« naprej v n^nan in tnj, osrečujoč jra s'et ničevosti. — Odseval mu je z obraza, na katerega s.) vtisnili vidne ;.nake prestani duševni i*oji, in \ globini njegove duše zatrti izbruhi čuvstev, katere je   krotil ■ ^oško silo, preponosen, da bi kazal ^vetu svoje slabosti, ra**nr>dušcn mir, n nabravši ustne v ironično zadovoljen nasmeh je živel v trenotku življenje, kot bi mu zaspa 1^ in zasanjal:, utrujeno srep in duša, v onih višinah. . katerih «e človek človeka ne zav^-ia, — V divjem boju va'ov, v njihovem vrvenju in šumenju je n*išel nenadoma mir in zavetje in tembolj mu je zahotela d'isa po vodi. Z ja*<nejini Vrazom in z nasmehom kot b; stopal v čarovni svet, ki       odtrjra po-vmlju, kot bi stopal v bajno votlino <iuhov in vil. okrasen in ovenčan z neusahljivim cvetjem med zvokon« iežn** očaru.rc^ /arodbe, se je bližal v ♦brežje rljuskajoci -   Lainio so
uu drstele stopinje i>o razuretei/i iregu. in kot v umetnem spanju prost zemeljskih sil je liki duhovom preme --il obrežje in obstal, razprostrli roke.
gležnje v v vodi. —   Bil je videti -rečen, kot je srečen človek, ki po i»restanih težkočah stegne   roke px> -reci in jo objemši omamljen }>ritiskn s« in ne meneč se za svet divje po-
• ubija, - - Stal je ob vodi kot žrtev. Rabljen in premagan od notranjih
bojev, katere je prikril svetu, I umevno in telesno uničen, potrt in zgubljen v boju za obstanek z usmenom in ponosom rremagalca, ki premagan rse zaničevaje 6topa do zmage. — Podrezal se je globlje v mehki glini, valovi so mu pljuskali okrog nog, ter -e odbijali, kot bi mu igrali otroku, zfirubljaje se v hitrih, širših in širših vrtincih v divjem metežu valovja v -redini. — Drvila je reka naprej, polila v neskončnem se toku, vlekla frezvestn?ga in pa vabila v hrupnem šumenju seboj ...
Začula *e je od daleč pastirska A, tužno, J-arobno je pela, in vroč veter je prinesel lahne zvoke ubranega petja, katerega mehke in sladkt melodije so mu blažile divje razigra do uspalo dušo. — Prestopil je i-orak vodo, se sklonil k njeni gladini, si "močil roke in ž njimi obraz m gla-Razlegel se je v bližini vesel in
• •reden smeh, smeh poln življenja in mlade moči, smeh nežne nepokvarjene, bujno raze vele mladosti, ki nas osreči, spomni srečnih dni, vdihn^ novo neznano moč in obudi hrepenenje po veselem in prostem mladini i-tnem življenju. — Stopil je neho-? iz vode in se ozrl na podeče in igra-
joče se krdelce deklic, na bujnem tra^ -iku nad divjim bregom, prepevajoče zvonki mi glasovi mehke pesmi in »bsip&joč« t»e medse boj s potrganimi, Oljnimi južnimi cveti. Xi se mu potemni) obraz, razigran smeh mu je odseval še vedno iz oči in zdelo se mu je, da je stopi! vrni vsi se z višin, ki so ga napravile brezčutnega, nazaj *~ oživljajoč. čute2 in bujen, srečen nov -vet. Zavedel se je ob zvoku daljne čarobne piščalke med oživljajočiii porednim petjem in smehom mladine posute z nežnimi cveti, da je v samoti, ob valovih deroče vode, In za-čntil mokroto nog. Čutil se je nenadno v novem svetu, kateri mu nudi mesto trpke brezčutnosti novo življenje, polni upe, blaži in ogreva srce.
Bilo mu je kot človeku, ki se zio-^e, kajti kot jok je vplival nanj višek duševnega boja, stoječega v slabosti in nezavesti na pragru noči. Spomnil se je pretekle nezgode, epomnil kako ara je izobčil svet in brezobzirno pahnil iz družbe, ker je všel vanj mlad neizkušen, s srcem v roki in mislimi na jeziku. Zave se onega ponosa, ki ^ je v svetu s svetom preživel in neumestnega sramu, ki prisili močnega človeka, do zatajevanj in činov, ki ara nničijo in zamore liki slaniki v jutranjih žarkih zlateč zlate poljane '*uje nov cvet. — Spomini, ki fo mu r>r<\je trgali dušo, žalitve in prezirala onih. ki .lih ie ljubil, ter očitno zaničevanje dozdevnih mogotcev, katere j** prosil, vsa trn jeva not. blodnje n iskanje novega življenja, ki so gn dovcdli pono^netra in len krojen etra na pot, kjer bi bil potrinil, vse se mu zdelo nieevo,nevredno in oremalen-kostno. da bi uničeval n»dalje samega sebe. In kar mu ;ie bilo prMe nemogoče, se mu je zdelo lahko. Tera.i«» se k spomini, in dnfievnimi odmevi dal ine čarobne piščalke, veselega oeH« in smeha pomešanejra z venci južnih rož se je vrnil ne proseč tnj-
• v moško zavedajoč se nove moči mi-
mo preziranja vseh, srečen iz tujine ▼ novo življenje domov.      —P—
Pa sveto.
• Stavka   mladik Kitajk proti
možitvi. Prodiranje modernih idej v »nebeško carstvo« kitajsko je obdarilo Kitajce s čudnim konfliktom: kitajske device stavkajo proti možitvi. Osnovala ae je tajna zveza deklet, h kateri je pristopilo mnog') deklet iz na jod lične jsih obitelj Ta zveza se zove »društvo sester*'. Vsaka društvenica se je morala obvezati, da se upre krutemu kitajskemu ženitvenemu zakonu, glasom katerega je vsaka ženska najprej sužnja svojega očeta, potem svojega moža in ak%i postane vdova, sužnja lastnegn sina. Borba mladih in svobode željnih Kitajk je zelo priprosta: Članice društva se sicer ne upirajo možitvi s silo, ali ko se jih proti njihovi volji omoži, ne vzamejo na svojem domu nobene hran«1 in ako se jim hoče za ljubljeni nio* približati, se ga ubra ni jo z nohti in zobmi. Ko preidejo prvi trije obstrukcijski dnevi tega zelo idiličneira življenja, mora mla da žena po starem običaju na obisk k roditeljem. Ona gr>' domu — ali po-*em se ne vrm» več k možu. P«> zako n", ki smatra domačo hiso i'\ sveto zatočišče, je ne more nikdo prisiliti, ia bi šla iz nje. Članice društva sester se potem preživljajo z lastnim delom, in nekatere so bile baj že tako velikodušne, da so poslale celo za puščenemu soprogu nekaj od svojeg-, zaslužka, da si lažje poišče ljubezni vejšo družico.
* Pro*i naseljencem. V *vashiu«r-tonskem parlamentu je zastupnik Hayes vložil predlog, ki je naperjen pred vsem proti naseljevanju v Ze dinjenih državah. Ila\e>ov predlog določa, naj s«» nikomur ne dovoli naseliti se v Zed. državah, kdor ru* prinese seboj uradnega potrdila o svojem dobrem značaju, ki mora bit" potrjeno od urada ali oblasti one de žele. iz katere dotičnik prihaja. Zvezina vlada namerava s tem storiti razne uslug*? evropskim vladam, zlasti pa policijskim državam k;i-koršne so Avstrija, Nemčija in Rusi ja. Ako se ta predlog spremen: v zakon, ne bo mogoče ne enemu svobodoljubnemu človeku, ki ni zadovoljen s ji in drugih deželah Evrope, priti v Zed. države. Ta del predloga je namenjen — morda brez vednosti moža, ki je predlog spisal — tiranskim °vropskim vladam omogočiti zasledovanje svoje žrtve tudi onstra i >ceana. Ako bode ta točka sprejeta, potem bode lafeto poslati domov vsakega naseljenca, katerega si žele "blasti srednjeveških evropskih držav. Oni predloc ne dela časti ameriški republiki. V Ameriki se potem ne bode moglo več govoriti n neodvisnosti poedincev. Isti predlog tudi določa, naj te naseljevanje prepove vsem dekletom, ki še niso stara 20 let, in ki prihajajo brez spremstva staršev ali br>*z spremstva, kakršno ie določeno *.>o posebnih odredba!: našelniške oblasti. S tem namerava zastopnik Ha ves baje preprečiti prihod nemoralnih žensk iz Fatod* Vendar se pa s tem ne more ničesar doseči, kajti na podlagi omenjen-.? določbe l>ode zabranjena pot v Ameriko tisočerim in tisočerim mladim ženskam, ki imajo edini namen delati zase in za svoje starše. Vendar pa zgoraj navedeno še ni vse. kar določa imenovani predlog. Odstavek 7 imenovanega predloga je tak, da zamore spremeniti v nekaterih popdo-dih Zed i njene države v nekako imitacijo starokopitne Avstrije. Ta toč. ka določa, da se mora dati vsak na seljenec, potem ko se izkrca, vknji-žiti, oziroma registrirati, kakor se to inače dogaja le s psi in avtomobili. Le v Avstriji, Nemčiji in Rusiji so morajo ljudje javiti povodom svoj« -ora prihoda in odhoda pri policiji. V Ameriki kaj takega dosedaj ni bilo. kajti tam se vknjižnjejo le psi, ne pa prosti in svobodni ljudje Vsak naseljenec bode momi glasom imenovanega predlofira dobiti od oblaati spričevalo o svojem stanovanju ali bivanju. Kako vesele bodo oblasti v Avstriji, Nemčiji in Rusiji, ko bodo lahko dobili iz Amerike nazaj vsake gra človeka, katerega nameravajo za vedno uničiti! Ako pride v Anglijo kak inozemec, ki dovede seboj svojega psa, mora poslati psa za mesec dni v karanteno, da se tako spozna, ni li pes bolan. To je pravilno — za pse, toda z ljudmi v Angliji tako ne ravnajo. Tako ravnanje se je prihranilo za Zedinjene države, o katerih se pričakuje, da bodo z nase'jenci ravnale tako, kakor se ravna v Avstriji z davkoplačevalci. Toda tudi to še ni vse, kajti imenovani predlog tudi določa, dn se mora vse naseljence — fotografirati. Eno fotoirrafijo dobi naaeljenec, ena ostane v uradu. »Glas Naroda« pristavlja še temu: Ako u važu jemo vse navedeno, potem moramo pričeti dvomiti, da živimo v republiki, kajti nihče ni mislil, da bodemo prišli do take lepe »svobode* v letu 1910. 7«animivo bode glasovanje o tem predlogu — ako sploh pride do glasovanja.
Perje
postelje in puh
■riparoCa na najnižjih cenah
*r. MITI
Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja naroČila se totno izvršujejo.
Cene brez konkurence! Edina zaloga le pri rvrdki
Keber
(prt »latera ćeTlju)
£jBb!jana, Stari trg 3.
Ustanovljeno is4j. Catoaovljcno 18*6.
Edini zavod
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna Da par.
:jos.reich
1 Poljanski nasip • Ozka ulici It. 4. | Sprejemališče
Šelenburgova ulica št. 3.
H
V Važno I za Važno! |
E
m
e
♦
oosDOdinie. trgovce in živinorejce.
Hojbol Jo In nmniu postrežbo
za drogve, kemlkallle, zelišča cve- » tla, korenine Itd. tudi po Kne, pu, T ustne vode Is sobni prašek, rl&fe * X o,;-e, redilne in posipalce moke xs * « otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflćne aparate in potrebščine kirurgi6na obvezila vsake vrste, sredstva sa dezinfekcijo, vosek In paste sa Ha Ud. — Velika zaloga nafflnefsega rama in konjaka. Zaloga svežih mineralni* ved In seli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sel dvofns sol, soliter, ecofan, kolmet, krmilno apno Itd.    Vnanjn naročila se izvršujejo točno in solidno.
rogenja
e
e
I ANTON KANC
* Ljubljana. Židovska ulica št. I.
« Knpefe pe nslvtiji ceni run« zelišča J (rotel efetje. korenine, semena, skorje HlJK
p*#*******«**e****ee-******?Jk
»v
Ljubljana,
IUMlJkl osli 13 btafM latafla
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
Ljudevit Borovnik
rljah (Fer-Koroškem.
puškar lach)
•e priporoča v isdelovanic »MM.iiulBlk
piMk sa lovce in strelce po n-lnove|»it tistemih pod popolnim jsmstvem Tudi ur. 0sta|. *>are samokresnice, sprejema vsako vrstna popra>Ua ter Jih toCoo In dobr< izvršuje Vse puike so .is c kr. preskuse valnlci !n od mene preizkuiene. — Hu.tr. 3 vam oonlhl taat.n|.
Cena posleljno ptrje?
Najboljoi eedki naknoni vir. 2815
K(f sivega, dobremt
putjcnc^a 2 K ; bo1;-Vga i A   K. pnmi >olbdepa  2 8«» K; belrga 4 K; Dtl-c/. puhastega   5*10 K; iig   vjrfinrjt »r.< incbeKga, pulj^ a. si, ♦> ":<• K  S K; *.g .>uha. si ega 6 K, 7 K, belega, Jnu^i   0 K; mM finejš. prni puh 12 K J&n tila si 5 k£ naprej franko.
I5oto«1i2ne post?ii8 «sz*x
Irtga, o*-]* ga ali ruteeneg« nankmga, r»er-tra i80 cd d 16 Cm Mroka, a vlvemat
zg*avnicam^f 80 eno dtg, cm 4ir, po! i|en i novim, sitim, prav stanovitnim puhastim perjem 6 iC; napol puh .0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K, 1 K, 14 K, 16 K, zgiavmcc 3 K, 3 50, 4 K Raspos Ija se p-j po vnetja, od «2 K naprej franke. L-hko st franko zamenja aH viame nazaj, za seugajaV ioče se vrne deaar — N^tariČni cenovnilLi gratis in franko.
S. Benlsrtia Dsšen cs št. 757. tmm
V Amariito Ui Kaa&do
pripravna, cenena ia saoesl Iva ve taja
Cunard Line.
Odneol is domaćeg« eristsniica Trsta:
Pannonia, 1. marra
Carpathia, 6 marca 19'0. Uitonia, 29 februarja 1910.
iz Llvsrpoola: 1515
Lusitania (največji in najlepši parnik s^e a> 19. marca, 9 aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910
Mauretsnia dne i2. marca, 7. in 30. aprila. 21 mnja, 11. junija 1910.
Pojasnila In vozne karte pri J9L9»mmw9   e^«ti ^»e «r
v L|«M|aci, Slomsaove ailce slav. tS<
poleg cerkve Srca Jezusovega
Vozna cena Trst-Nevv York III razred K 180
za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Svoji k svojimi     Jforoiaa tvrtka 1
MilKo Krope*
urar in trgovec
Ijnbljana, Jurfičev trg Itev. 3.
-uuuuuu—.   Ustanovljeno leta 1852.
Cen], občinstva priporočam sv^lo bogato zalogo 1954
»t«nekih im tepnfh ar,
aha nov, prstanom In verftfo
Osobito sedaj ob priliki božiča fn Novega leta, namenil sem se prodajati dobro Blago pe izredno niski ceni.
popravila točno ii ceno I
Za vsako prodano sli popravljeno uro jamčim 1 leto.
CaOtti ortZfiaftoo m osftaiM prtats.
mumi tiaicu m
je ie izza 60 let predobro preizkušeno domaće zdravilo, na vseh razstava h odlikovano z Hat^mi svetinjami avtekle*
■iee pe ItHlallio iafrossl
pevseot. Zahievsjte izrecno »bra^av-e\o francosko igaoje«. da ne dobite kakega manjvrednega izdelka. 438
ena
najboljših vrst, zanesljiva, preizkušena« kakor krmilne pese in druge zelenjadi prodaja in razpošilja 099
Ivan Simončič, vrtnar v Litiji«
Sprejmeta ae takoj
2 vajenca
za lično pletarako obrt Hrana in
stanovanje v trši. 690 Kdor ima veselje do trga obrta (priuči se  tudi  lahko nemščine), naj se blagovolilo obrniti starši na Ađoltft Starca« 'zdHovatHja in 'rj»ovea ^i^nih
pleten.n v Seljaku na Koroškem,
j Vinko Majdič
(Kranjsko).
Največja proizvajanja p* znano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako /eliko vode v se in -lado kvantitativno nedosegljiv pridelek, Kar je zlasti za £t»>-uode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 V LJnblfaru: Podgradu, Irnovem, Ročevjn, Trstn Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomostu, Tri-dentn, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu In Pulfu. i
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. |
Pristno brnsko blago
Spomlaciacska in poletna sezija.
KUPON
metrov 3 «0 dolg
za »spoha noilu uO!eko
kupun k'ipon Kupon kupon kupon knpon kupon
7 kros
10 kron 12 kron 15 kron
17 kron
18 kron 20 kron
(suknja, hlač*, i eiovnik)
stane samo Kupon za :mo salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
Zaloga tvornice za sukno
- Imhof   v Srnu
Vzorci gratis in franko.
Od tega, đa direktno naročalo blago prt firmi Siegel-lmhof na tvorniškem krajo, imajo privatni odjemalci veliko prednost Zaradi obiiega prometa vedno največja Izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se »zvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu.
Dragotin Puc
: tapetniški in preprogarski : =====  mojster —
v tvrdki PuC Komp.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoče dela solidno in po 1078      niskih oensb.
Ljubljana
Jftarije Zerezije cesta 11.
N0XIN
Najboljše mazilo za
N O
X 11 N
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
,,^^j!ll^......-
31
3027
61
i^^^i^ii^"^""a»aaaaaaaaaaaaa^BaaaaBaaaaaaaannei
C kn priv. tovarna za cement
priporoča tvoj priznano izvrsten PoiHa»d ooaaoaat v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede Uasovne ia odporne trdote talac ludkrilimfoćl dobroti kakor tudi »voje pnaaaso tovrstno apma.
Priporočila in izpričevala »««
raznih  uradov  in b aj » I o v 11 ej i i h  tvrdk  so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximi!ianstrasse 9.
Ravnokar izftle novo
Cena 4«— krema In pa a K SO vin.
Velika zaloga
gramofonov
od 29 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plott.
Fr. P. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
„The Gresham"
► zavarovalna Družba za življenje v šctrionn.
pod nadzorstvom c. kr avstrijske in angl ške vlade Od c kr avstrijske vlade za v?rnost v Avstriji zavaro\anih pripo^nana vrednost
K 36.433,020-65
= Ezredno liberalni pogoji polic. =
Pn kritn h pol c«h nudi družba takol po sklenitvi zavarovanja oč-kodmno za smrt po
samomoru aH dvoboju
Kove in haanovite tarile — Informacije in prospekti zastonj
Podružnica za Avstrijo.
Gresfiam Life Assurance Society Limited Dunaj I., Oisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. HOp-   VIKTOR MORO.
V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki imajo v mest'j in na dežeii dobre zveze, se snrejmo
pod ugodnimi pogoji 34*7 - 1
na debelo in drobno
Sever & Urbanič
v Ljubljani
: Earp trg, (nasnrati frančiškanske min):
priporočata stojo rujpop Inejšo za >%<>
Va^nr: domačo deteljo, locemo ali večno deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Lipovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 v., pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovnik poiljeva na zahtevo za-
»tOIlJ. 467
Ante Bačić
Sušak-Reka
priromča poleg svojeg ž- dobro znanega afclsiHtlfra vina     tudi svoj  na novo m modeme aurejaao
tvornico iikeoa ii jeslha, kobaoje ii Mm v rakue. slivovke. konjaka, m iti v
Osobito priporoča svoje Specijaliste
„Uker Bdč ć' W m „ Jadran"
337
Avgust Repit
/. atattt«al.li (iTans);.
IK*l«jt, ^pranja It pr*UM nmUmtat
sode
Blaž Jesenko
LJubljana, Start trg 11
priporoča
klobnke
cilindre, čepice i J.
g-——— najnovejšo fsions po najnižji ceni.
ms
fSlovenska tvrdka obuval Združenih čevljarjev v Ljubljani §
Mfolfove ulice štev. 14
e o
3 s
......____.________ m ^-^^^—^^^—^^^^^^^^
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljubljana
343
črkoslikarja, lak'rarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
Prodajalnicae      [5] Delavnica s
Miklošičeva  ulica št. 6. _
nasproti liotela „Union". iBl
Igriška ulica štev. 6.
2 o w
3
S
iS
Ustanovljeno leta 1842.
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred tkofilo iS, Stari trt «•
Prešernova nilea 4.
nI izganja las!
63
M vet prhljaja! Lttj3 Id brada zrasli mm\
„Usni Petrolin" k„£„r^;
kerrci.e^d laboratorija Salcbcrg II, zanesljive«! o Jaka prati Izpadanj n las in prhljaja pospešuje aovo rast las !n brade la je nspeš j za sploiao nege;anjt las. ,,Petro:i /* jt prdzkasflo c Irf. rđrat-streao oblastvo, taphoraJI ta priporočali so ga pa. nnoj^i rdrsvnikl. Ka tisoče Ukani zdraraikOT is v. Oostj. dr. E3chler. Eonotav (Češko) piše: .Ated razlit* aiief sredsttf preti iipadaajs las, ilasti proti prhljaja, sera »poreal rai izdelek |tPstrolin" zrn aajpre-izkašenejii in so ga po no-jes predpisa povsod rabili z dobrin ospeboar". JLassi Petrolin" stekle. it? 3 S in K l*o0. Samo
Pstsa, akt* je ? steklenica orojnl karton vtisnjena ftnaa P. Schmlfbasers Kcbfl. ken«**?i 'abora torij SaJcbarg — Bobnbof.
XXXXXX XXXXXX XX
Najnižje cene.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
$50
za spalna in Jedilne sobe, salone In gosposko sobe. Preprogo, zastorfl, modroc! na vzmeti, ilmnafl modro d, otročki vozički itd.
< s
5
a* "4
xxxxxx
IXXXXXX
Najsolidnejše blago.
XX:
■rCaTB
XX XX; XXXXXXj XXXgXX
l X. Kaiser puškar
»Ljoliliaii, JcJoUorgeTt m ti §
pfipoioria §ro)0 bogato zalogo raznovrstnih
pisk ia amtaeai
lovskih potrebščin, vaah afel kole* (n.ciklov) kakor tudi
ametalai ogeaj
po najnižjih cenah.
Ponraeila  puftk. agatiei
kresov, bloiklov tucao in
ftoiidno.
a
zaloge s pohištvom
pri
Puc & drug ?
Slava* občinstvo $c vljudno opozarja, da se je pridela
fslel opKtitte tnofiie razprodaja zaloge po zelo znižal cenah.
Zaloga obsega kompletne oprave za spalne in jedilne sobe v različnih slogih, različne kredence, otroške vozičke. Ukane in fladrane omare, postelje, »očne*omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne ukane hi i asajem preoblečene stole, gngalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške posteljce, ter ramo drugo leseno in Železno opremo.
—— inrtiaMtl, pripravni za darila
kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala. stćri, salonske garniture, predposteljne preproge itd.
Ne zamudite prilike!
728354
K-W
^764
WB^^U
859^592^5093
1839