DVA ZBORA TUDI VNAPREJ Pogovor s podpredsednikom občinske skupščine Slavkom Oblakom — Občinske pristojnosti naj še vnaprej opravljata občina in mesto | Sedai, ko aaključujemo Javno razprovo o osnutku re-publiške in zvezne ustave, stopa v ospredje razmišljanje o tem, kako ustavna nafiela v praksi uresničiti. Za to so prav gotovo pomembna pri-ssadevanja pri oblikovanju novih statutov obfidn, temelj-nih organlzacij združenega dela, krajevnih skupnosti. O oblikovanju statuta naše ob-Clne in o raznih težavah, ki prt tem delu nastajajo, smo ¦e pogovarjall s podpredsed-nikom občinske skupščine in predsednlkom komisije za pripravo osnutka novega ob-činskega statuta Slavkom Oblakom. • Tudi naša občina se sre-čuje z delom pri oblikovanju novega ob&nskega statuta. Kateri problemi so tisti, ki vas ob tem najbolj angažira-Jo? »Je nek problem, katerega pa Je treba obravnavati pred-vsem politično. To je izhodi-Sče. V Loubljani opravljajo občinske pristojnosti posa-mezne občine in mesto. Pri nas smatramo, da je dogo-vorjena razdeldtev izhodišče za pripravo statutov in občin in mesta. Ce se nekatere stvari laže rešujejo v mestu kot v obdini, jih je treba prenesti v pristojnost mesta ali pa obratno. Osnovno vprašanje je šte-vilo zborov, ki naj bi sestav-ljali občinsko skupšdino. Ce gledamo na število zborov skozd strukturo zaposlenih, dobimo zanimive podatke. V gospodarskih panogah je za-poslenih preko 19.000 ljudi, v prosvetl In kulturi okrog 2.000, v zdravstvu in social-nem varstvu pa okrog 1.300. Ce bi iz tega izhodišča iskali vlogo posameznlh zborov, bi lahko govorili o premajhni vlogfgospodarskega zbora. Drugi vidik pa je obstoj in nastajanje samoupravnih in-teresndh skupnosti. Te je vsekakor treba pritegniti v skupščino in zato smatramo, da bd nastopila dvotimost, če bi pustill v naSi občini štin zbore. Naše izhodišče je, naj bi bila samo dva zbora in jicer enoten zbor združen^ ga dela in zbor krajevnih skupnosti, seveda ob sprem-ljavi vseh samoupravndh ln-teresnih skupnosti. Kljufi za doloditev delega-tov bo različen. Tako bi enot-ni zbor zdmženega dela se-stavljalo 65 delegatov in sicer 45 delegatov iz področja go-spodarstva po ključu en de-legat na 450 delavcev, 8 dele-gatov s področja kulture in prosvete po ključu en dele-gat na 250 zaposlenlh, 8 de-legatov s področja zdravstva in socialnega varstva po klju-ču en delegat na 150 zaposle nih in en delegat, ki ga de-legirajo delegaoije skupnosti državnlh organov, en delegat, ki ga delegirajo skupnosti družbeno-političnih organiza-cij in društev in en delegat, ki ga delegira delegacija de-lovne skupnosti aktivnih vo-jaških oseb, civilnih oseb v službi JLA. Kar pa se tiče zbora dele-gatov krajevnlh skupnosti pa smo vsd mnenja, da mora vsaka kra.jev-na skupnost imeti najmanj enega delegata, nadaljnje šte-vilo delegatov pa se določi po številu prebivalcev KS In številu zaposlenih v krajevni skupnosti. Tako naj bi zbor krajevnih skupnosti imel skupaj 39 delegatov in sicer 13 po številu zaposlenih in 26 po številu prebivalcev v krajevni skupnosti.« • Ali menite, da je vpra-žanje sestave skupš6ine pri- merneje začel z opredeljeva-njem pristojnosti posameznih družbenih .dejavnikov v ob-čini in na osnovi opredelje-nih pristojnosti iskati rešitve v sestavi posameznih orga-nov ald pa se problema lotiti obratno? »V redu je,. da se najprej določi pristojnost posame-znlh organov, potem pa je treba pristopiti k sestavl or-ganov. To dvoje je medse-bojno povezano.« • Osnova političnega siste-ma, tako tudi skupščinskega, bodo delegacije, kl jih bodo lzvoldla delovni ljudje v te-meljnih samoupravnih skup-nostih (TOZD, KS itd.). Iz teh delegaolj bodo odhajali delegati v skupščine družbe-nopolitidnlh skupnosti. Vsa-ka delegacija, tudl v občin sfci skupščini, ne bo imela svojega delegata. Zato se bo-do morale za eno delegatsko mesto delegacije oziroma de-legati združevati. Ste o tem v vaši občini že razmišljali? »Mislim, da bomo morali počakati na volilni zakon. O tem vprašanju smo v naši obdini seveda že razmišljali in smo že napravili preglede o zaposlenih na posameznih področjih in v temeljnih or-ganizacijah. Ne vemo pa še, kakSni bodo kriteriji v vo-lilnem zakonu. O združeva-nju delegacij oziroma delega-tov, v statutu ne mislimo nič urejati. To bomo uredill s posebnim odlokom.« • Za uresničitev spre-memb, ki jih prinaša nova ustava, je pomembno, da se dokončno in dosledno, samo-upravno organizirajo temel.1-ne samoupravne skupnosti, to je TOZD in KS. To je pravzaprav že stara naloga, ki izhaja iz pnre faze ustav-nih sprememb. Kako bi vi ocenili stanje glede tega v občini? »To stanje se v zadnjem ča-su uspešno izboljšuje. Boljši uspehl so bili dosežena na področju gospodarstva, teže pa je na področju Solstva, soclalnega varstva m zdti stva. Vendar se tudl tu pc žaj popravlja. Marsikje so sprejeli dogovore o prip vah, nekje pa so že začeli delom. Mislim, da bo do k« ca leta, do pripraiv na ski ščinske volitve, vse urej« Mogoče je eden od vzroto da povsod še ni vse v re ta, da so priprave za us navljanje temeljnih san upravnih skupnosti potek. zelo počasi.« • V osnutku ustav pr dobivajo svoje mesto kot ; metnben del političnega sis ma, družbenopolitične or nizacije (ZK, SZDL, san kat). Kako boste vi v va& statutu opredelili funkd mesto in položaj teh orga zacij? "KonJcretne rešitve še Sklenjen je dogovor, da i poLitične organizacije prip vijo svoje predloge, ki bc obravnavani in vnešein v nutek novega statuta. Os tek že sedaj predvideva predsedstvu vodstva teh r važnejših družbeno ¦ poli! nih organizacij. Fredlog it Izdelavi in bo seveda obr navan.« • Ali so v dosedanja r mlšljanja pri oblikovai statuta občine vključeni f drugi družbeni dejavniki občdnl, na primer družba politične organizacije.« »Seveda so. Komisija pripravo osnutka novega s tuta je sestavljena tako, so v njej delegati vseh di beno - političnih organiza tako ZK, SZDL, stndikata mladine.« • Ali so njihova izhodt usklajena? "¦ »So. Osnoviia 'zhodl smo obravnavali -. vodi vseh družbeno - politiS organizaoij in so delo vse| Besedilo osnutka novi ob6inskega statuta pripi ljata dve strokovnl skiq in bo narejen do 18. oktot Nato se bo začela razpii v občinski skupščind, kal Je pa še na terenu.« ¦