ltt» 1875. 287 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XL. — Izdan in razposlan dne 16. septembra 1875. 133. Ukaz ministra za bogočastje in uk od 30. avgusta 1875, ° °dpravi Črnoviškega grško-vzhodnega bogoslovnega nčilišča in o ustanovitvi in uredbi grško-vzhodne bogoslovne fakultete na Črnoviškem Franc-Jožefovem vseučilišči- Na podlogi Najvisje odloke od 29. avgusta 1875 zaukazujem takö: §• L Oozdanje Crnoviško grško-vzhodno bogoslovno učilišče je odpravljeno. Na njegovo mesto pride grško-vzhodna bogoslovna fakulteta c. kr. Črnookega Franc-Jožefovega vseučilišča. §• 2. Za imenovano bogoslovno fakulteto veljajo občni akademični propisi in Odbe, ako v naslednjem ni kaj posebnega določeno. j. Posebna določila, ki veljajo za katoliške bogoslovne fakultete, ne uporabijo se na Črno viško grško-vzhodno bogoslovno fakulteto. §• 3. Na Črno viški grško-vzhodni bogoslovni fakulteti sistemizujejo se naslednje edne učiteljske stolice, namreč: a) Za učenje svetega pisma in razlago (eksegezo) stare zaveze; b) za učenje svetega pisma in razlago nove zaveze; c) za dogmatiko ; d) za moralno teologijo ; e) za cerkveno zgodovino; f) za cerkveno pravo ; 9) za praktično teologijo; h) za vzhodno jezike. 60 Drugi učni predmeti, katerih učiti se zapoveduje učni črtež, pridadö se P® eden vsaki izmed sistemiziranih stolic, kolikor to dopusti kvalifikacija posante211' oseb. Po istem oziru lahko se tudi naloži profesorjem, da imajo lekcije o nezap0 vedanih učnih predmetih. Samo, kjer bi se eno ali drugo zdelo nemogoče, bode se za obligatne P° stranske stroke in tiste posebne nauke, za katere bi se zdelo dobro postaviti 2 skupaj 8—9 ur. Y drugem semestru: Svetopisemsko učenje in razlago nove zaveze, 3—4 ure. Y drugem letu: v prvem semestru: Svetopisemsko učenje in razlago stare zaveze (na dalje), 3—4 ur. V obeh semestrih: Svetopisemsko učenje in razlago nove zaveze (na dalje) 3—4 ur, cerkven0 zgodovino in cerkveno statistiko, 7—8 ur. Y t r;e t j e m letu: v obeh semestrih: dogmatiko, 7—8 ur, moralno teologijo, 7—8 ur. V četrtem letu: v obeh semestrih: Praktično (pastoralno) teologijo, s katehetiko, homiletiko, liturgiko in doti<$' nimi vajami vred, skupaj v prvem semestru 10—12 ur, v drugem 7—8 ur, cerk' veno pravo in cerkveni poslovni zlog ali pisava, 5—6 ur. §. 3. Razen prej naštetih predmetov dolžni sov§. ^imenovani študenti poslušati s6, 1. Na filozofijski fakulteti: a) V prvih treh letih en kolegij o filozofiji; b) v vseh osmih semestrih en kolegij o avstrijski zgodovini. 2. Na pravoslovni in državoznanski fakulteti: v sedmem semestru: zgodovino in institucijo rimskega prava. §• 4. Red bogoslovnih strogih preskušenj (rigoroz) določuje, katere kolegije raze11 prej naštetili morajo kandidatjo bogoslovnega doktorstva še izkazati. §• 5. Profesorji bogoslovno fakulteto naj svojo lekcijo uravnajo tak<5, da bod° obiskovavcom v §. 1 imenovanim mogoče, izpolniti svojo tukaj določene dolžnosti* Torej bode kolegije v §. 2 omenjeno vsako leto (oziroma vsak semester) in sicer primerama toliko ur, kakor jo gori določono na teden, ter skrbeti, da ll° bodo nobeno kolizijo v urah med zapovedanimi strokami istoga somestra. §. 6. Razen kolegijev, povedanih v §. 2 treba bode v primernih razdobjih učiti ge Mednje, namreč: O slovnici (gramatiki) jezika nove zaveze; V v svetopisemskih zgodbah, arheologiji ; °) o svetopisemski hermenevtiki ; d) o zgodovini novega svetopisemskega kanona; eJ o patrologiji ; 0 o zgodovini dogem (verskili resnic) in apologetiki; p o cerkveno-slovanskem jeziku; V 0 simboliki vzhodne cerkve; razlago enega nomokanona (zlasti naj se razlaga nomokanonos XIV titulorum). §• 7. Zastran vseh važnih naukov treba je v primernih razdobjih na fakulteti imeti eQUnarijske vaje (konversatorije i.t.d.), katerih uredbo določuje posebno ustali0 (statut). To ustanovilo sestavi profesorski kolegij (zbor) in minister za bo-&°Častje in uk ga potrdi. §• 8. Redni učni jezik bogoslovne fakultete je nemški kakor na svetnih fakultetah rnoviskega vseučilišča. Tzimek veljâ samo glede praktične teologije — pastirstva, ^tehetike, homiletike, liturgike in dotičnih vaj —, za katere veljata romanski in U8lnski jezik za redna učna jezika. Izimkoma dopušča se zaradi lajšega prehoda, da se izprva samo cerkvena £°dovina, cerkveno pravo in bogoslovni pomočni nauki po nemški učč. §• 9. j. Obiskovateljem bogoslovne fakultete so bode en semester samo tedaj v dobro ,eb ako v enem letu toliko zapovedanih ali nezapovedanih kolegijev poslušajo, 1 pride, če so onakšno razdelé, na en semester najmanj 20 (na četerti in osmi ^Jmanj 12) ur na teden. Pri tem računu pa se štejejo tudi tisti kolegiji, ki jih je na kateri drugi fakulteti poslušal. Priloga B. ^aiasni red presknšnjam grško-vzhodne bogoslovne fakultete e. kr. Črnoviškega Franc-Jožefovega vseučilišča. §• 1. j Tisti studentjo grško-vzhodno bogoslovno fakultete, katori hočejo na pod-°&l svojih bogoslovnih šol posvetiti se državni ali cerkveni službi ali doseči bogoslovno doktor8tvo, morajo konec četrtega in konec osmega semestra podvreči 8° pre8kušnji. §• 2. Preskušnja po dokončanem četrtem semestru je eksegetično- historična, ter se dela : a) Iz svetopisemskega študija in iz eksegeze starega zakona (zaveze); b) iz svetopisemskega študija in eksegeze novega zakona; c) iz cerkvene zgodovine in cerkvene statistike. §• 3. Preskušnja po dovršenem osmem semestru je sistematično-praktična, ter se dela: a) Iz dogmatike; b) iz moralne teologije; c) iz praktične teologije; d) iz cerkvenega prava. §• 4. Ako se kdo pomakne v tretji bogoslovni letni tečaj, da si ni opravil pre' skušnje v §. 2 povedane, šteje se, da se je odpovedal državne ali cerkvene službe, kakor tudi bogoslovnega doktorstva. Pozneje opraviti to preskušnjo se ne dopušča, niti se komu prizanaša. Preskušnja v §. 3 omenjena sme se tudi opraviti po dovršenih bogoslovnih šolah. V redu bogoslovnih rigoroz (§. 12), ki se izdâ, bode določeno, sme li doseženo bogoslovno doktorstvo nadomeščati le-to preskušnjo ali ne. §. 5. Eksegetično-historična preskušnja se zglašuje ali napoveduje pri dekanstvu, a sistematično-praktična pri načelniku dotične preskusne komisije. Prošnji zaradi zglasitve mora se priložiti spričevalo (svedočba) zrelosti in indeks. §. 6. Preskušnja sc dela v tistem jeziku, ki je za dotični predmet preskušnjo redo1 učni jezik. §• 7. Preskuševanci (§§. 2 in 3) so aprobujejo ali s prisodkom „dovoljno“ iz vseh, ali pa s prisodkom „izvrstno“ iz vseh ali posameznih predmetov preskušnje. Reprobacija (prisodek „nedovoljno“) izrekuje se na pol leta ali na celo leto- §. 8. Kandidatje, ki so pri eksegetično-historični preskušnji bili na pol leta re-probirani, smejo se v predmete tretjega leta začasno pod tem uvetom vpisati, da pri ponovljeni preskušnji obstanejo. Kandidatjo, ki so pri eksegetično-historični preskušnji bili na celo leto 55ft' vrneni ali reprobirani, imajo dolžnost, v tem letu obiskovati kolegije iz predmetov preskušnjo ter morajo pri tem držati se števila ur, katero je potrebno za vra-čunjanje semestrov drugega letnega tečaja. §• 9. Ako se kateri kandidat v drugo reprobira, treba ga je vselej na leto dni krniti. Več nego dvakrat se preskušnja ne more ponavljati. §. 10. O uspebu preskusnje je kandidatu izdati svedočbo, in zapisati tudi v indeks °pombo o njej in o roku za ponovitev preskusnje, ako bi se postavil. Rok ponovitvi preskusnje naj se poočiti tudi v svedočbi. §. 11. Sestava preskusne komisije in navodilo za-njo se uravnâ s posebnim ukazom. §. 12. Uredba strogih preskuŠenj za bogoslovno doktorstvo se po nasvetih procesorskega zbora določi s posebnim ukazom. Priloga C. Vhodna določila k ukazu od 30. avgusta 1875, o odpravi črnoviškega grško-vzhod-Qe£[& bogoslovnega učilišča in o ustanovitvi in uredbi grško-vzhodne bogoslovne fa' kultete na Črnoviškem Franc-Jožefovem vseučilišči. §• 1. Profesorjem Črno viškega grško-vzhodnega bogoslovnega učilišča, ki se kot *£dni ali preizrednl profesorji pozovejo na grško-vzhodno bogoslovno fakulteto brnoviškega Franc-Jožefovega vseučilišča, bode se gledé vseh pravic in iško vin pžečih se njihove nove službe, na učilišči dovršeni službeni čas vračunjal takö, Kakor če bi bili v isti lastnosti prebili na kakem c. kr. vseučilišči. §. 2. Študentom, ki so na podlogi akademično veljavne svedočbe zrelosti bili sprejeti na črnoviško grško-vzhodno bogoslovno učilišče, bodo se ondukaj redoma ^°vršena šolska leta vštevala v študij bogoslovne fakultete na (Jrnoviškem vse- u0ilišči. Ti študentje smejo se torej precej vpisati v predmete prvega višjega bogoslovca tečaja letnega; toda dolžni bodo tiste zapovedane stroke prejšnjih let, katerih ‘dso obiskovali na bogoslovnem učilišči, kolikor bode mogoče pozneje na fakul-te« poslušati. §. 3. , Ako takšen student grško-vzhodncga učilišča (§. 2) ni dostal preskusnje on-^ckaj potrebne k redni dovršitvi letnega tečaja, to zavisi od razsodila profesor-®*ega zbora, ki naj so izreče po svojstvu slučaja, če mu je vpis v prvi višji fakul-tetr»i točaj dopustiti brozuvetno ali pa samo proti temu, da se podvrže sprejemni Skušnji. Študentje, ki bi se bili brez akademično veljavne svedočbe zrelosti spr°je 1 na grsko-vzhodno učilišče, smejo se na fakulteti vpisati samo za preizredne p° slušavce ter pravice rednih poslušaveev zadobiti samo, če to minister za bog'0 častje in uk izrečno dovoli. §. 5. Študentje, ki so redoma dovršili grško-vzhodno bogoslovno učilišče, smeJ° se na podlogih svojih ondukašnjih Šol tedaj pripustiti k strogim preskušnjam na bogoslovni fakulteti, če so bili na prej omenjeno učilišča vsled akademično veljavne svedočbe zrelosti sprejeti. §• 6. Tak student iz zadnjega leta bogoslovnega učilišča, kateri v šolskem letu 1874/5 ni obstal preskušnje potrebne k redni dovrŠitvi leta, sme to preskušnjo v šolskem letu 1875/6 ponoviti pred dotičnimi strokovnimi profesorji fakultete. Dostano li to preskušnjo z uspehom, tedaj se vzame, da je bogoslovne uK na grško-vzhodnem bogoslovnem učilišči redoma dovršil. (§. 5).