Poštnina plačana v gotovini« *tev. 7. Mesečna priloga „N0VE DOMOUUBOtfE PODOBr, V Ljubljani, dne 18. februarja 1925. Leto I. NOVI Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Gram Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništva »Novega Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvn »Novega Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Kako so radikali in liberalci vodili volitve. Pri nas v Sloveniji so se volitve same vršile še dovolj mirno, le na nekaterih voliščih so žerjavovski predsedniki voliv-nih komisij namenoma zavlačevali voKtve, da so ljudje morali po cele ure čakati, [>reden so prišli na vrsto. Politično- iz?o ano ljudstvo, ki se natančno zaveda, da se bori za svoje življenje in za svobodo, pa je v ogromni večini vztrajalo. Vse drugače pa je bilo po Hrvatskem, Vojvodini in Srbiji. Tu so radikali in Pri-bi&evič - Žerjavovi liberalci uganjali tako nasilje, da je to za Evropo nekaj nezaslišanega. Žal, da ne moremo radi pomanjkanja prostora vsega poročati. Prinašamo samo za zgled to, kar izpovedujejo odlični politiki sami. Davidovičev pristaš bivši minister Ku-manudi je izjavil srbskim časnikarjem sledeče: »V nek! občini v okraju Prilep v Južni Srbiji je bil naš varuh skrinjice ob treh popoldne odstranjen z volišča. Vsi varuhi skrinjice po vaseh demokratske in ostalih opozicijskih strank so bili ali s surovo silo odstranjeni ali pa zaprti. Ko nekega čuvarja niso mogli odstraniti, ker je branil svojo pravico, so ga pa ob šestih oddaljili s silo in ko je on omenil, da mora tudi on podpisati zapisnik, mu je rekel predsednik volivnega odbora, da čuvar nima nobenega posla z zapisnikom in zato so ga kratko-malo vrgli iz dvorane. V vseh občinah so bili pozvani čuvarji skrinjic od okrajnih glavarjev in povedali so jim, da ne smejo priti čuvat slcri- kor bodo zaprti. Z vlakov so jemali one, ki so z mano šli v agitacijo, čeprav so imeli legitimacije in celo dovoljenje okrajnega glavarja. V bitoljskem volivnem okraju so morali volivci odpreti roko, ko so jo poteg-"ih iz radikalne skrinjice, ki je bila prva, da pokažejo, da so glasovali za radikale. V varaždinskem okrožju na volišču "odošan, sta bila že v soboto zvečer are- tirana varuha skrinjic Trumbičeve in Hrvatske ljudske stranke, Tomo Vidovič in Mirko Purič. Drugi dan so žandarji štirikrat vrgli iz volivne sobe varuha Trumbtčeve skrinjice Kocjana, da ni mogel prisostvovati štetju kroglic, ki jih je prešteval sam bilježnik Stjepan Škarijot, dočim je ostala komisija odšla večerjat v gostilno. Predsednik volivne komisije dr. Singer je dal varuha Trumbičeve skrinjice vreči iz volivne sobe. — V Kotoribi je tik pred volitvami prišel orožnik v občinski urad, kjer se je nahajal volivni material, s sile odstranil stražnika in strgal uradni pečat na vratih. Potem so orožniki aretirali varuhe skrinjic Trumbičeve in ljudske stranke, da so potem na volišču bili le batinaši. — Isto poročajo od drugod. V Goričanih in v Dubini so zaprli varuhe skrinjic, da so potem nemoteno presipa-vali volivne kroglice. Pozaprti so bili poedini varuhi skrinjic Trumbičeve liste, in sicer ravno v tistih krajih, kjer je Krizman (ki je Žerjavov pristaš) dobil večino glasov. Po izvršenih volitvah v poedinih volivnih mestih so jih vse vrgli z oboroženo silo iz volivne dvorane razen zaupnikov Krizmana, ki so potem na svojo roko sipali kroglice v prvo Krizmanovo skrinjico. Zaradi tega mislijo, da bo moral biti mandat poslanca Krizmana razveljavljen od verifikacijskega odbora narodne skupščine zaradi kršenja zakona in prevare, oziroma kraje kroglic iz tujih skrinjic. Ljudje posameznih volišč vedo med seboj dobro, kako se je glasovalo. Zato naravnost strme nad izidi, ki so jih brali v listih. V nekaterih vaseh so že s stotinami podpisov izjavili pod prisego, da so metali kroglice v eno skrinjico, toda -volivni odbor, iz katerega so prej seveda vrgli vse varuhe skrinjic, je našel v tej skrinjici le kakih deset glasov. Ni se pa tako godilo le z varuhi skrinjic, zapirali so celo predstavnike volivnih komisij same. Razume se, da niso odstav-ljali in zapirali takih komisarjev, ki so pomagali presipavati kroglice iz ene skrir njice v drugo. V Vojvodini nobena skrinjica razen radikalne ni imela čuvarjev, vsi v volivnem lokalu so pa bili radikali Ali je potem čudno, da se je »naštelo« in v zapisniku ugotovilo toliko radikalnih kroglic v krajih, kjer razen občinskega tajnika in žandarja nimajo nobenega pristaša, da so odnesli skoro vse vojvodinske mandate. Poglejmo še, kaj pravi Srb Davidovič o teh volitvah: »V političnem življenju sem že 40 let. Ves ta čas ni bilo takih volitev niti v predvojni Srbiji niti po vojni. Predvojna Srbija, ki so jo sem ter tja brez vzroka nazivall »balkanska«, ni poznala sredstev, ki jih j« Pribičevič uvedel v naši državi. Niti pretepanje, niti razbijanje shodov, niti aretacije poslancev, nosilcev posameznih list, niti zabranjevanje stotinam državljanom iti na volišče, niti načini, ki jih je uporabljal Tisza in jih danes nadaljuje in uporablja njegov učenec, niso bili prej znani. Samo enemu se čudim, da je šla vlada tako pot. Zakaj si ni z gaženjem ustave in zakona brez ozira na državljansko svobodo sedaj napravila večine, zakaj si ni naredila vsaj 200 mandatov, s katerimi bi kolikor toliko mogla delati. Sedaj si pa predstavlja malenkostno večino, s katero ne more de- Do sem l^ot rožica, lilija, čla večino se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila — Gazela" v lati. Fovefcano Število mandatov pa Je Iz volitev odnesla demokratska (Davidoviče- va, op. ur.) stranka. Porast njenih mandatov nam daje pravico, da verujemo, da je politika demokratske stranke našla popolno odobritev našega ljudstva kljub ukrepom, ki jih je vlada sklenila. To je za nas znamenje, da je treba to politiko nadaljevati. Opozicionalni blok, posebno ožji blok je bolj strnjen, kakor je bil do-sedaj. To edinstvo je v politiki Srbov, Hrvatov in Slovencev največji rezultat za ureditev naše države in za ustvarjanje pravega reda v njej. Prepričan sem, da nas te nade ne bodo varale. Vsa nasilja in korupcija so bila kratkotrajna.« Te izjave odličnih srbskih državnikov bivših ministrov Kumanudija in Davidoviča so prinesli srbski, hrvatski in slovenski časopisi. Mi mislimo, da nam jih ni treba razlagati, ker same zase dovolj glasno in razločno govorijo. Mi pa smo po teh volitvah le še bolj potrjeni v tem, da bo treba naš boj brezobzirno in vztrajno nadaljevati, če hočemo državo in stem same sebe rešiti pred propadom in najžaloslnejšega konca. Z veseljem in zadoščenjem moramo ugotoviti, da sc je sedaj pridružilo naši bejni armadi že mnogo večje število Srbov, kot smo jih imt!i sedaj in — kar nas posebno navdaja s ponosom — tudi listo slovensko izobra-žeuslvo, ki ni nafega svetovnega nazora, se jc priključilo SLS v boju za poštenje, rod, zakonitost in svobodo. ŽX av«.. 1 Tcganjanje krščanskega učitelj« h«tja napi c/in se še stopnjuje. Na mero-da.nom mestu — kakor smo že zadnjič javili ;;e je reklo, da .se učiteljstvo preganja zato, kor je kr-čanfko. To se pravi, ker krščansko Živi, krščansko vzgaja in krščansko dela izven šole. Krščanski učitelj je da;., sin slabšem kot zadnji hlapec. Hlap-< se služba 14 dni preje odpove, krščanski učitelj pa dobi ukaz: jutri bodi tam in tam, sicer izgubiš plačo, In to stalno nastavljeni učitelj, ki s« po postavi ne smejo niti. razen če se je kaj pregrešil, kar pa iiiova preje ugotoviti disciplinama preteka > a. '•'asprotiio pa se povsod pomikajo na prv« iu vodilna mesta učitelji, ki so zagrizeni brezverci, sokoli, orjunci. Taki, ki očitno in javno mladino pohujšujejo s svojim življenjem in v šoli ter izven šole seje jo seme neumnega brezverstva, svobo-domiselstva in surovosti. Na drugi strani z vso silo preganjajo po nekaterih šolah krščanske organizacije, dočin« z vso vnemo vsiljujejo otrokom so-kolstvo, katerega namen je mladini iztrgati iz srca vero in čut dolžnosti do Boga. Preganjanje krščanstva po naših šolah, v naši mladini, se je od strani žerja-vovskih ljudi začelo s polno paro,, z natančno določenim načrtom, z jasnim ciljem. Naši ljudje so ob tem delu žerjavovcev, ki prav nič ne skrivajo svojih namenov, na široko odprli svoje oči. Začutili so, da gre tu za njihovo meso in kri; da, še več: ta njihove duše in duše njih otrok. Razkri- stjaniti mladino, to je bil vedno najvišji cilj mednarodnega framazonetva. Potom raz-kristjanjene mladine bo mogoče šele podreti' krščansko družino ter pregnati boga in božje zapovedi iz zasebnega in javnega življenja. „ . Naši ljudje so jasno začutili to nevarnost. Zato se je dvignilo v njih. V St. Vidu nad Ljubljano je ljudstvo soglasno najostreje obsodilo preganjanja krščanstva po naših šolah in sokolsko ter orjunsko pohuj-ševanje naših otrok. Ker niso nobeni protesti — kar je umljivo — nič pomagali, je seglo po samoobrambi. V Št. Vidu se je proglasil šolski štrajk — otroci niso dva dni šli v šolo. Dobro so starši vedeli, da bodo kaznovani, da bodo plačevali kazen, da bodo celo zaprti, da bo podivjano žerja-vovsko učiteljstvo preganjalo otroke same — toda prvi kristjani so dali cel6 svoje življenje za svojo vero in za krščansko svobodo. Duša in večnost je več kot kazen in ječa. Pri tem se .spominjamo, kako so ob času kulturnega boja na Nemškem zapirali ljudi, jim celo prepovedovali udeleževati se službe božje, kako so duhovnike metali v ječe, da je bila cela vrsta župnij več let brez dušnih pastirjev, s kakšnimi ogromnimi globami so lcaznovali škofe — toda katoličani so tako krepko branili svobodo svoje vere in svobodo verskega življenja, da je končno celo veliki in nepremagljivi Bismark moral poklekniti pred neuklonljivo voljo nemških katoličanov. Bila je to najsijajneiša doba nemške verske probude, verske okrepitve in poglobitve, doba, iz katere še danes nemški katoličani kujejo svoj kapital. Zato se ne bojino! Kadar jc bila Cerkev preganjana, takrat je najgloblje pognala svoje korenine, takrat je najkreplceje zastavila svojo rast. In mi, slovenski katoličani, imamo izvršiti na Balkanu ogromno misijonsko nalogo. Bog nas je poklical v to, zato nas hoče okrepiti in poglobiti. • v najnovejše volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trtf 10. aajboljSi in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt Nadomestni deli za vse stroje. J- Goreč, Ljubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji il llvilie, krofi«* ln čtvljarft Ur u vsak dom. Preden si nabavit« •troj, oglejte it to iircdnoit pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenbnrg. ul. 6/1. Brozplafoa pouk, 19 letno lanutvo. m PD-SPGTU jm Pogajanja z Italijo. Te dni se sestaneta v Firenci naša in italijanska delegacija, da rešita nekatera vprašanja, tičoča se obeh držav. Pri tej konferenci se bo razpravljalo tudi o vprašanju narodnih manjšin in sicer naših na Reki in italijanskih v Dalmaciji. Naši ministri, med katerimi sedi tudi dr. Žerjav, so sprejeli vse italijanske zahteve glede italijanskih šol na našem ozemlju. Pri tem pa niso pritisnili na italijansko vlado, da prizna tudi Primorskim Slovencem enake pravice. Velikanska rudniška nesreča v Nemčiji. V noči na 12. februar so se v rudnikih pri Dortmundu vžgali plini, kar je povzročilo silno katastrofo. Pri tem je ponesrečilo mnogo rudarjev. Nekateri so zgoreli, drugi so umrli vsled zastrupljenja s plini, nekatere pa so našli popolnoma raztrgane, število' mrtvih znaša okoli 140. Italijanska opozicija še vedno ni šla v parlament. Volitev, ki jili namerava izve: ti sedanja nasilna fašistovska vlada, se opozicija najbrže ne bo udeležila. Kakor znano, je Mussolini predložil parlamentu predlog novega volivnega zakona, ki omejuje splošno volivno pravico. Proti temu predlogu so nastopili tudi nekateri fašistovski poslanci. Niti mrtvih ne puste v miru. Mestni magistrat v Gorici, na katerem gospodarijo fašisti, je izdal ukaz, da se morajo do konca leta na goriškem pokopališču vsi slovenski nagrobni napisi odstraniti. Proti temu barbarskemu činu je vložil slovenski poslanec dr. Besednjak pritožbo na notranjega ministra. n Skocjan pri Mokronoga. Tukajšnje »K. S. izobraž. društvo« ponovi v nedeljo 22. t ra. pop. ob pol 8. Igro: »Elizabeta, grotinja turinčkac. — Igra je krasna in vredna, da si Jo vsakdo ogleda. Vljudno vabimo tudi prijatelje Iz okolice. — Odb. n V Sori na pustno nedeljo burka »RepoStev« in »Kovačev Študente. n Naklo. Na pustno nedeljo, 22. febr. priredi gasilno društvo v Naklem v »Stari Soli« predpustno burko: »Davek na samce«. Vabimo zlasti okoličane, naj se udeleže smehapolne igre v obilnem Številu. Začetek ob 8. url pop. n r Dobu ponove 22. lebr. veseloigro »Križarska vojna«. Daljnji ln bližnji okoličani, ki mislite kdaj uprizoriti to doslej novo igro, pridite gotovo vsi I Pod spretnim vodstvom mladega, a zato rojenega režiserja Je igra Se enkrat bolj vesela in zabavna ter skoz in skoz naravnost sili k smehu. Začetek točno ob 8., konec okoli 5. RAZNA POJASNILA. Vprašanje. Nameravam dati izpreme-niti rodbinsko ime. Kam je vložiti prošnjo, kako kolkovati in kaj ji moram priložiti. M. F. B. Odgovor. Prošnjo za spremembo priimka je vložiti pri velikem županu (v Vašem slučaju v Mariboru). Prošnjo je kolkovati s kolkom za 5 Din, za dovolitev, da se spremeni priimek, pa je plačati 50 Din takso. HI SMh d Kako se godi našim delavcem v Franciji. S Francoskega nam poročajo naši rojaki: Znano je, da jo sel Zvoncev transport iz Ljubljano 21. oktobra 1924 v Francijo. Naselil se jo v železnem rudo-kopu v Tunjeju. Z lastnikom smo se dogovorili, da dobi navaden delavec po 22 frankov na dan in prosto vožnjo. Pogtxlba se je sklenila za pol leta, da se s tem odsluži prosta vožnja. Pričeli smo delati. Ko pa je prišel plačilni dan, so nas plačali po 13 in pol frankov. Pri vsem tem pa smo še ostali dolžni za bolniško blagajno, podporno društvo, orodje, karbid. Za brano nam ni ostalo kaj. Prestali smo 8 tednov v tej sužno-sti. Prvi je pričel Jožko Sarr.sa iz Velikih Lašč, da so reši teh spon. Imel je veliko potov in stroškov, da se je otresel polletne pogodbe, ki so je je inžener strogo držal, v kolikor je bila seveda njemu v korist in nam v škodo. Ko se je Samsa rešil sam, je hotel tudi nam pomagati. 24. decembra je šel na orozniško postajo, kjer so mu pojasnili, da taka pogodba ne velja. Popoldan ob 4. smo se zbrali pred inžener jem — bilo nas jo 150 — ter zahtevali, da se pogodba uniči. O. inžener se je udal v toliko, da smo pač prosti, toda vožnjo moramo plačati sami. Na to mi nismo mogli pristati. Tedaj je inžener telefoniral po orožnike, ki so nas razgnali, češ, da smo Srbi divjaki. Orožnika s sosedne postajo sta Šamso zvezala x verigami ter odvedla na domačo postajo. Tam ga spoznajo, da so pred par urarni govorili 7. njim radi pogodbe ter so ga izpustili. Mi smo ga radostno sprejeli ter smo skupaj obhajali sv. večer. Polovica nas je šla delat v šume, zakaj v rudokopih ne dobimo dela, ker je aa posu napisana naša pogodba. Pos pa mora bi H čist. Vam pa dajemo nasvet, da so ne podajate v sužnost, temveč ostanite doma, tam je Vaša Francoska. Pozdravljamo vso skupaj Laščani, Robarji in Štajerci. d Gospodarski bojkot »Jutro« poživlja svoje pristaše, naj ne kupujejo pri klerikalnih trgovcih. Ker ima vsako polono dva konca in vsak cekin dve strani, bodo naši ljudje to stvar Čisto dobro razumeli. V podeželskih mestih je dovolj naših ali vsaj nežrjavovskih trgovcev — zato l,,:die, držite se gesla: svoji k svojim. Kupuj redno pri trgovcu, o katerem je zqano, da jo volil slovensko. Gospodinje, pogovorite se med sabo, kje boste kupovale. d Žerjavov! orjnnci so si spletli nadaljnje venoe v svoji povestnici pri teh volitvah. če bi v Ljubljani zmagal dr. Žerjav, je bil pripravljen slamnat mož. ki naj bi predstavljal dr. Korošca, ki bi ga orjunci nosili po Ljubljani ter ga na javnem trgu med sviranjem godbe slovesno zažgali. Za Jugoslovansko tiskamo so bile pripravljene frače s kamenji, s katerimi bi se drobPe šipo do najvišjega nadstropja. — Na Vrhniki so orjunci neki večer počakali gospoda dekana, ki jo prišel z vlakom, mu napravili špalir, vsak jo imol v rokah kravji zvonec ter prižgano latenio. Ko ju stopil gosjwd dekan iz vlaka, so mu zvonili ter vpili, da i štej o smrtni greh. Knko so se or-junski junaki obnašali ob priliki Korošče-vega shoda v Ljubljani, je Hi'k dovolj znano. Pameten liberalec je nc vse to vzkliknil: '1 aki ljudje naj vladajo Jugoslavijo! Zdaj malo preglejte tisto ljudi na deželi, ki so agitirali in volili za Žerjava, ter njihovo življenje, pa si boste s svojo sodbo kmalu na jasnem. d Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je 11. t. m. praznoval svojo sedemdesetletnico. d Najstarejši poslanec v novi narodni skupščini je 80 letni Arso Lazič, Davido-vičev pristaš. d Redka poroka. Diamantno poroko (60 letnico) sta praznovala te dni v Zlato-ličju pri Ptuju Jože Pesek in njegova žena. Stara sta 88 in 87 let. Na svatovščini je bilo tudi 35 sinov, hčera, vnukov In pravnukov. d Obisk slovenskih planin. Julijsko pogorje (Triglavsko gorovje) je lansko leto obiskalo 13.696 hribolazcev, Kamniške planine 13.086, Karavanke 9048 in Pohorje 6508 turistov, skupaj 42.338. d Lepa zima. Govori se, da take zime, kakor leto«, ne pomnijo najstarejši ljudje. A to najbrž ne bo res, kajti gotovo še žive ljudje, ki se bodo spominjali na blago zimo 1. 1872—73, o kateri piše Janez Trdina (Zbrani spisi, X. knjiga, Izpreliod v Belo Krajino, str. 60): »Bralci vem, da se spominjajo blage zime 1. 1872—73. Do februarja nismo imeli ne snega ne mraza. Ta čas se je zdel meni ip prijatelju »jragunnu Ru-dežu kaj pripraven za pot. V društvu še nekaj drugih znancev sva odrinila na Gorjance. V dveh urah smo dospeli do Krvavega kamena. Blizu njega je cvetelo leščev-je. Čez druge tri ure polahke hoje smo sedli pri Sv. Jederti h kosilu. Okoli nas so cvetele marjetice, kurji sled in ae druge rože. To je bilo enajstega januarja na vrhu Gorjancev! Tako zgodnjega cvetja in v toliki visočini ne pomni noben starec, morda niti stara Kuka gora.« d Zdravilo za marsikoga, ki se redi od žuljev poštenih krščanskih ljudi, pa trobi v sokolski in orjunaški rog. — Te dni je prišel v neko zanesljivo našo trgovino v Ljubljani zaveden katoliški mož z dežele. Ko si nakupi, kar je potreboval, vpraša: »Katero trgovino s kolonijalnim blagom, ki je nje lastnik pošten katoliški mož, mi morete priporočiti? Jaz se držim gesla: Svoji k svojim.« Prav tako je prosil-še zo naslove, nekaterih drugih zanesljivo dobrih prodaj&lnlc, ki je imel v njih opravka ... Tako delajo naši zavedni možje. Če bi jih splošno posnemali, bi se kmalu spametovali tisti trgovci, ki so obdani s sokol-sldml in orjunskimi uslužbenci. d NI denarja. Državni svet Je upokojenemu orožniškamu polkovniku Dragiču priznal, da mu je država še dolžna 400 Din ter odredil, da se mu to izplača. Čez eno leto pa je prejel Dragič od vlade obvestilo, da mu ne more plačati, ker ni denarja. Zakaj se nI Dragič priglasil kot Žerjavov agitator? d Davčne eksekucije, ki jih je Koro-ičeva vlada ustavila, se zopet začno a 15. februarjem, d Staro rimsko mesto imenovano Sto-bi, so i/kopali pri Gradskem ob Vardarju. Cerkve so iz 6. stoletja, gledališče je v»-liko starejše. d Ljubljuske mestne tehtnice. Neka posestnica iz ljubljanske okolice je prodala vola nekemu ljubljanskemu mesarju. Dogovorila sta se, da bosta vola tehtala na dveh mestnih tehtnicah. Na uradni mestni tehtnici je vol tehtal 365 kg, na mestni tehtnici na klavnici pa 345 kg torej 20 kg manj. Zadeva je bila javi jena mestnemu magistratu, ki je uradno ugotovil, da je tehtnica na klavnici za 20 kg premalo vlekla. Ker se na tehtnici na klavnici tehta dan za dnem obilo živine in je tehtnica premalo vlekla za 20 kg, nastane vprašanje, kdo bo povrnil Škodo Številnim kmetom In dragim, ki so bili vsled tega silno oškodovani. Nad mestom vladajo seveda Žerjavov! gerentL d Umrla je v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne v Nadlesku pri Starem trgu gospa Alojzija Kržič, soproga starotrškega župana, trgovca in gostilničarja g. Ljudevit* Kržiča. Pokojna gospa, mati sedmih nedoraslih otročičev, je bolehala nad eno leto na neozdravljivi želodčni bolezni ter po hudem trpljenju lepo spravljena s svojim Bogom mirno zaspala. Pokopali so jo 17. t. m. dopoldno s sv. mašo. Naj počiva v miru blaga žena — velespostovani, težko preii-kušeni rodbini pa naše odkrito sožaljel d Umrl je r Novem mesta posestnik In vrvar Josip Avsec, mož poštenjak in zgleden krščanski ode. Naj mu bo Bog večni plačnik! d Požar je uničil v Gaberju pri Celju dve moderno zidani gospodarski poslopji gospe Adele Dečkovo. Zgorelo je tudi veliko sena in slame. d Požar je uniči v Hrastju pri Ljubljani skedenj posetnika Ivana Janeža. Zgorelo je mnogo kmetijskega orodja, trije poljedelski stroji in veliko drva ter stavbenega lesa. d Otrok se je zadušil. 14 letna Helena Podboršek je šla gledat požar v Hrastju. Doma je pustila dveletnega otroka svoj« sestre, ki je spal v vozičku. Ko je ni bilo doma, se je vnela na peči žimnica in je nastal v sobi tak dim, da se je otrok zadušiL d Ljubljanska porota bo v pomladanskem zasedanju sodila 2 uboja in 4 goljufije oz. poneverbe. d Znajo. Američani — tako pravijo —• so praktični ljudje. Tudi ob potih znajo postavljati taka opozorila na nevarnosti, da kaj izdajo. Par primerov: Ob ovinku ciste stoji n. pr. napisano! »Pozor! Nevaren ovinek. Bližnja bolnišnica 21 milj! Bližnje pokopališče 18 milji« Ob prehodu čez železniško progo J« nekje nabito tako-le svarilo: »Čez progo hotel priti je pred vlakon^ kar nič počakati nI znal. A nI se šaliti s tem spakom —• Je vlak docela ga unečkaL« d Pametna pot. Na Švedskem bodo zmanjšali armado za dve tretjini. Službena doba bo znašala 140 do 200 dni Stroški za armado bodo za polovico manjši. Na Švedskem namreč ne vlada dr. Žerjav. d Najmanjša občina na svetn je 20 km od Pariza, šteje vsega s!;upaj 11 prebivalcev. VOJAŠKE ZADEVE. Vojaški vpoklici. Mladeniči, rojeni leta 1904 in starejši, ki so bili potrjeni lani, Imajo nastopiti vojaško službo v sledečem redu: 1. NeborcI: prvi del 20. februarja 1925, drugi del 20. junija 1925 ln tretji del dne 20. oktobra 1925; 2. konjeniki, konjiški pijonirji in telegrafisti, konjeniki kraljeve garde, artile-risti kraljeve garde, ostali artiieristi, vo-zarji, bolničarji in peki okoli 1. marca; 3. pešci, letalci, pijonirji, pontonerji, telegrafisti, reflektorji, železničarji in obrtniki (zauat) okoli 20. marca 1925; 4. Mornarji: prvi del okoli 20. marca, drugi del pa okoli 1. novembra; 5. avtomobilisH okoli 20. aprila 1925. Kdo obvesti rekrute o nastopu vojaško slufcbe? Rrekrute obvesti Županstvo, ki jim mora pravočasno dostaviti pozivnice, v katerih je označen dan, ura in kraj, kjer ee Ima i/oviuec javiti. Prosta vožnja po železnici. Vsi novinci Imajo pravico do prosto vožnje od svoje občine do mesta, kjer ee nahaja vojno okrožno poveljstvo. Vendar ne dobi vsak posamezen rekrut vozovnice, ampak župan, ki spremlja rekrute, prejme eno samo »objavo* za vse rekrute skupaj in se morajo torej vsi skupaj voziti. Neobhodne po$re?jšt'ine rekreta. Vsak rekrut naj se toplo obleče in obuje. S seboj naj vzame kovinasto skodelico, potrebno jedilno orodje, par robcev in brisač, krtače za čiščenje obleke ln obutve ter podobne stvari. Seveda ne bo nihče pozabil svinčnika, papirja in znamk. Vsak naj si nabavi primeren kovček z dobro ključavnico in se oskrbi z v vsakdanjem življenju neobhodno potrebnimi predmeti. Vprašanje. Jaz sem četrti vojaški obveznik iz naše družine in pojdera letos na nabor. Prosil bi rad za skrajšan rok. Oče Je služil polni rok, en brat je služil kot čr-novojnik, druga dva pa polni rok. Ali bom uspel s svojo prošnjo? I. S. R. Odgovor. Ce sta dva brata neposredno pred pred Vami zaporedoma služila polni rok, tedaj imate Vi pravico do skrajšanega roka. To pa, kakor povedano, le v tem slučaju, če sta oba brata po vrsti služila polni rok in ste Vi takoj za njima. Vprašanje. Oklicano je bilo, da se morajo vsi moški od 20—50 leta javiti na občini v svrho nabave »vojničke lsprave«, ker •e bo ta rabila pri priseganju. Jaz sem pa »talno nesposoben od leta 1921, poprej sem pa služil 3 leta. Sedaj ne vem, ali prijava ln prisega zadene tudi mene. Prosim pojasnila. A. D. T. r Igovor. Županstva so že pred dalj {asom dobila nalog sestaviti sezname vseh Vojakih obveznikov od 20—50 leta v svrho prisege. Radi tega zahtevajo županstva (Daljo glej v naslednjem stolpcu spodaj.) ------- poulični r 2F1PISK! mm* p Načelniki strank sporazuma dr. Korošec, dr. Polič, Pavle lladič, dr. Spabo, Ljuba Davidovič in Nastas Petrovič so imeli 12. t. m. eejo opozicionahiega bloka v Lsl-gradu ter izdali naslednje obvestilo: »Zastopniki vseh strank opozicionalnega bloka so na svojem današnjem prvem sestanku ugotovili, da je že z ozironi na nepopolna in nezanesljiva "poročila o izidu volitev dne 8. februarja 1925, ki ga je vlada dosedaj objavila, ljudstvo v celi državi odobrilo politiko bratskega sporazuma, za katero se bori opozicionalni blok. Stranke opozicijo-nalnega bloka so v glavnem obdržale vse svoje pozicije, demokratska stranka pa je iz poslednjih volitev izšla okrepljena. V srcu Šumadije v kragujevškem okrožju je demokratska stranka dobila mesto enega dva mandata in ravno tako je v podrinjskem okraju ljudstvo obsodilo politiko današnje vlade in Pribičeviča ter mu odreklo zaupanje in dalo tudi tukaj demokratom mesto enega dva mandata. Opozicionalni blok z veseljem pozdravlja te zmage v Srbiji, ker te zmage najočitneje kažejo, da je tudi med Srbi ideja narodnega sporazuma iskreno sprejetu. Iz tega dejstva sklepajo zastopniki opozicionalnega bloka, da bi bile volitve, če bi bile količkaj svobodne, brez strahovitih nasilij in nezakonitosti, če bi ne bilo nečuvenih potvorb, kur se je zgodilo na dan 8. februarja, prinesle popolno zmago politiki narodnega sporazuma.« — Opozicionalni blok se posvetuje dalje. od vseh prisegi podvrženih potrebne podatke, ki jih morajo vpisati v zadevne sezname. Tudi nesposobni se morajo v smi slu to naredbe javiti, ker se smatrajo tudi ti za vojne obveznike. Vprašanje. Letos (lani) sem bil potrjen. Oče mi je pred 5 leti umrl, mati je stara 60 let, 2 brata sta že 19 let od doma. Ali imam pravico do oprostitve ali vsaj do skrajšanega roka? J. š. R. Odgovor. Ako sta bila brata že pred petimi leti popolnoma odpravljena od hiše, kar je treba dokazati z listinami, in če ne plačujete nad 20 Din davka, imate kot hranilec matere pravico do oprostitve. Ako pa brata nista odpravljena od hiše, pa imate pravico do skrajšanega roka, toda le v tem slučaju, če sta oba brata služila polni rok. Vprašanje. Odkar pomnim, berem »Domoljuba«. Lani sem bil potrjen in bom letos vpoklican. Rad bi še naročil »Novca Domoljuba«. Ali ga bom mogel dobivati tudi k vojakom? V. Z. P. Odgovor. Seveda boste lahko dobivali »Novega Domoljuba«. Dokler ste doma, ga boste prejemali kot doslej, ko pa pojdeto k vojakom ali pa če se preselite, pa sporočite upravništvu »Novega Domoljuba« novi naslov b se Vam bo list nato tja pošiljal. Opomba. Na vprašanja v vojaških zadevah, ki so došla uredništvu »Slovenca«, odgovorimo v »Novem Domoljubu«. Veliko vprašanj jo zastalo ln odgovorimo na nje v prihodnjih številkah. p Kako so se vršile volitve. Voditelji opozicije: dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Spaho iu Pavlo Radič so z ozlrom na potrjena poročila, ki eo jih dobili iz vseh delov države, izdali sledečo izjavo: »Poro-čila iz celo države, ki 60 jih dobili zastop-niki opozicionalnega bloka, dokazujejo, da so se volitve 8. februarja t. 1. povsod izvršile po naprej izdelanem načrtu, da mora vlada dobiti večino za vsako ceno, ne gle-do na zakonsko odredbo in volivno svobodo. Predsedniki volivnih odborov na Hrvatskem so bili tik pred volitvami odstavi ljeni, čeprav ima po zakonu o volitvah narodnih poslancev edino državni odbor pravico o tem sklepati. Odstavljen so bili celo sodniki. Namesto odstavljenih je vlada imenovala svoje pristaše. Predstavnikom opozicionakiih list je bilo s 6ilo zabranjeno na dan volitev čuvati opozicionnlne skrinjice. Niso bili pripuščeni na volišče ali pa so bili vrženi iz volivnih prostorov, da no bi prisostvovali štetju kroglic. Tisti, ki 6o niso hoteli sili udati, 60 bili pretepeni ali ubiti. Ogromno število volivcev ni bilo pripuščenih nn volišče. Mnogi so bili od-gnaiti z volišč. Mnogi 60 bili odgnani z volišč vsled napadov od razbojniških Čet, ki so bilo poseb*ej za to pripravljene, od organiziranih vladni!) plačancev in z oelrini streljanjem s strelnim orožjem. Posebno v južnih krajih so morali volivci glasovati za vladne kandidate ali pa jim je bilo zapovedano, da morajo, ko eo izvlekli roke iz skrinjice radikalno stranke, ki je bila prva, pokazati roko, da to videli, da je prazna. Vsa ta nasilja, ki bo bila dosedaj neznana v parlamentarni zgodovini, no bi bila vladi prinesla uspeha, čo bi bili ostali od drž. odbora imenovani predsedniki volivnih cdborov in če bi so ne bile potem, ko so ostale skrinjice brez čuvarjev, izvršile tatvine kroglic Iz teh skrinjic, in če ne bi bili potvorjeni volivni zapisniki. To je bilo tudi izvršeno po vladni naredbi, ki je sama imenovala predsednike volivnih komisij in izdelala zapisnike. Pred volitvami je dala zapreti na tisoče kmetskih volivcev, potem številne kandi-date-poslance in po načrtu preprečevala »hodo In sestanke cclo v privatnih hišah in stanovanjih ali pa jih je z orožništvom šiloma razgnala. Na dan volitev je poslala po pokrajinah tudi vojaštvo, ki je dobilo za njega nedostojno vlogo, da hidi samo, čo tudi mora biti izven in nad politiko, pripomore vladi do večine. No priznamo na temelju vseh teh dejstev zakonitosti mandatov, ki jih je vlada s takimi sredstvi sedaj Iz ljudstva Izvlekla in potvorifa. Z ozirom na to vlada niti sedaj po volitvah nima parlamentarne niti moralne zaslombe, da bi mogla ostati na vladi. Nasproti temu predstavljajo naši mandati ogromno večino volivcev in so kljub strahovitemu nasilju dobili ljudsko zaupanje. Pravilno in v vseh slučajih nosijo moralno odgovornost tisti, ki so v naši državi na tak način izpeljali volitve, daljo a. se imenu}« fina ru)av« kotenina. Izdelana 1» na|-boljicga ameriškega bombaža. — Po trikratnem pran(u poslane snežno bela. V zalogi pri A. fc E. SKABERNE — Lfabllona, Mestni trg 1& pa tudi vsi tisti državni činlteljl, ki so ali storili ali dopustili, da se izvršujejo taki zločini, nasilja in nezakonitosti. Oni so edini pred ljudstvom in pred zgodovino krivi, da je danes uničen ugled države in da je težko zadeta državna ideja v državi sami in v tujini. Vse to bomo skrbno zbrali in pred celim svetom pokazali, kaj so vse državne oblasti in njihovi organi delali pred volitvami, na dan volitev in po volitvah, da bo vsak nosil polno odgovornost in vse posledice. Opozicionalni blok je kljub težki Izkušnji, katero so prestali merodajni čini-telji in vsi bojevniki mirnega sožitja in sporazuma, ostal celoten in veren svojemu programu, pripravljen do končne zmage vztrajati v službi ideje narodnega in bratskega sporazuma.« p Dr. Hohnjec, poslanec SLS, podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora, je vložil pri Lj. Jovanoviču, predsedniku državnega odbora oster protest proti volilnim nasiljem, ki so se vršila. p Volilne številke. Vlada je objavila volilne številke. Po njenih podatkih je dobila vlada 1,045.500 glasov, opozicija pa 1,355.694 glasov. Torej ima kljub ogromnim nasiljem opoizcija večino čez 300.000 glasov. Seveda vsled pristranosti volilnega reda pa ima vlada več poslancev. p Z večino, o kateri trdijo radikali in liberalci, da so jo dobili pri volitvah (kako, prinašamo na drugem mestu), se ne bo moglo vladati. Zakaj pri 315 poslancih imeti samo okrog 10 glasov večine, pomeni vsak dan nevarnost, da vlada pri glasovanju propade. Zato se sedaj ▼ Bel-£rndu na vse strani neprestano posvetujejo, kaj storiti. Stranke za sporazum so še vedno trdno strnjene, za temi strankami pa danes 2e ne stojita samo cela Slovenija in Hrvatska, temveč tudi že velik del Srbije. To bo pokazalo itevilo glasov, če bo prišlo pravilno objavljeno na dan, pa tudi poslancev bi radikali in Pri-bičevičanci — kakor se z gotovoetjo računa — obojni skupaj ne ddbili 80, ko bi se volilo tako, kot se pač ni. Misel sporazuma se je pri teh volitvah tako silno okrepila, da se bodo radikali in žerjavovci čutili prisiljene seči po ie hujših nasiljih kot dosedaj, če se bodo hoteli vaaj za nekaj časa vzdržati na površju. Zakaj ljudski plaz vedno bolj narašča in bo kmalu po- {rabil za seboj tudi večino Srbov. Iz zrna. i ga je vsadila SLS, je zrastlo močno drevo, ki bo kljub ubogim žerjavovcem v doglednem času prerastlo celo Jugoslavijo. Malo posestvo 25 ?gr»*fSi naprodaj radi selitve. Neveste pozor I 150 ona Stroko, e»lo močno belo plat.uo aa rjuhe metor po Din 82*— ie dobi samo dokler zaloga traja v trgovini IVAM SAVNI«, Kit AN J. Na Eahtovo »e poiljojo vzorci. Zoper oslabelost, iT^Vt: bokrvaost naročajte samo Hočevarjevo Aromatično jtoeznato tinktur« po 20 Dia stelcL Po polti od ^ steklenic dalj« *»rao od irdslovalca lekarnarja Hočevarja vrhnoca. »i Tlllflll*lllllTlllTlTiTM n banovini M0TNIK. (Ogenj.) Velika nesreča Je zadela 13. i m. nagega vrlega posestnika Alojzija Ceneelj na Srobotnem it 10, v kribih na štajerski strani. Dopoldne so na ikednjn delali reianice in Sli na to v hišo jest. K« so domači sedeli pri miri, j* na ikednju, najbri vsled kakega neprevidnega kadilca, nastal ogenj, ki Je naenkrat objel celo gospodarsko poslopje in poleg stoječo kaščo. Ljudje sa prihiteli od bliža 1> dalel gasiti, a vodo se morali nositi ▼ škafih ii oddaljenega bajerja. Posrečilo se jim je ogenj ome- i Iti, a zgorel Je žal hlev i skednjem in vsa krma, iašča i vso žitno lalogo, pa tudi skoro vse gospodarsko orodje. Zavarovan je bil jame ia 1100 Din. 3MAKTN0 PBI LITIJL (Dekleta — nevarne državi.) Na Svečnico sjutraj Je prišel k nam v spremstva okrajnega glavarja kandidat demokratske stranke, ki je hotel imeti javen shod. Ljudstvo, ki je ravnokar ivedelo za orjunsko divjanje ob priliki shoda v Unionu v Ljubljani, je dal« duška svoji ogorčenosti, zlasti radi postopanja proti Domoljubu ia krščanskim učiteljem. Tudi g. okrajni glavar, ki j« prav neumestno paival dekleta in iene, naj grejo domu kuhat kavo, j« moral slišati nekaj razkih klicev. Kadi tega hodijo dan za dnevom orožniki po hišah in vznemirjajo poštene ien« in dekleta. J« vse lep« v redu. Teda drznem« «« vprašati: Kaj pa ■ one liberalne gostilničarko, ki i« e tej priliki govorila nekaj o bombah (a naš« ljudi? Kaj pa i erjnaaži, ki aosij« revolverje ia issivajo mira« fante? Kaj pa ■ učitelji, ki p«sa« ▼ no* vodij« šolske mladine po eesti ia jih "če kričati: Doli • Korošcem I? Seveda, to je kaj drugega — tam i« ljudstvo, ta pa gr« m >olikane< državljane. Čudimo pa s« posebno prdrsnoeti naših togoveev, ki podpiraj« to g«njo proti ljudstvu a tem, da imajo brei sramu laposlene ▼ trgovinah aajstrupenejš« orjunee. Seveda, ljudski groši t« dobri — toda ia plačil« ianj« ljudstvo zaničevanj«. V svoji predrznosti pod« U oboroženi nasilneži naš« fante ia može Iz rest ia trga domu — češ, ta sm« mi gospodarji. Ali res mislijo trgovci, da sm« mi odvisni od njih ia ne ravao narobe ia da bom« r«dill kačo aa lastnih prsih? Kolikor bolj s« postavljajo trgovei proti nam, tem tesneje s« bom« strnili kmetje krog svojih zadrug, t katerih sm« saal tvoji gospodje. DOBROVA PBI LJUBLJANI. (Smrtna kosa.) Zadnji čas j« nastal« pri aa« ve« svežih grobov. Tako sm« med drugimi 10. t m. sagrebli Terezije B«tar, roj. Marinka, iz Podimrek«. Bita v 59. letu ia j« zapustila poleg moia š« 8 otrok, I bodo *«!• pogrešali zlatih iarkov materin« Ija-beiai. Pokojni daj Bog rečni mir, ugledal ia spoštovani druiini pa tolažbo ▼ tej nepričakevaal bridki izgubit 8TABI TEG PRI ČRNOMLJU. Liberalna trdnjava v Starem trgu ob Kolpi j« padla v roke SLS. Nič ni pomagalo maslo, kater« je prodajal nekd« po »Samoupravi« ia drugih liberalnih Ustih. Zdaj pa naj 1« gre še okoli ia š« prodaja sam »roje maslo na glavi, da bo kaj zaslužil sam ii« cigarete, katere mu mora vetan« njegov ne posebno bogati tast kupovati. Od Žerjava in Zupaniča ne more itak nič pričakovati, ker j« dosegel tak polom v Poljanah. — Tistim liberalnim ženicam bi pa radi povedali aa uho: naj nikar več ne uče svojih mož, koko naj govore na shodih proti stranki poštenja in kako naj volijo, kajti njih možje že sami vedo, kaj delaj«, on« pa ne vidijo v politiki š« eno pod pred sebojl — To-rok po volitvak je par surovežev pozno v noč demonstriralo po Trgu pod vodstvom nekega učitelja in po živinsko rjulo. Žalostna jim majka takim učiteljem in njihovim vzgojiteljem! Takih učiteljev ae bomo trpeli ▼ svoji sredi, posebno i« zaradi tega a«, ker pohujšujejo naš« mladine, prepovo-dajejo Marijin« družbo ia Marijin vrtec ia sabra-ajajeja i Mi mIM »Neuk itd. - Haatafaje sredo pa Je p riši* zvečer nekaj fantov poštenjakov iz Predgrada v Trg ter zapelo: »Hej Slovenci...« Ob tej priliki pa so se vsi razgrajači iz prejšnega večera poskrili kakor miši v svoje luknje. — Ob koncu pa kličemo vsem, ki so v Poljanah pripomogli s svojimi kroglicami k zmagi SLS: Čast vam, vrli Poljancl! Vedno naj zmaguje poštenje! — Po-ljancl. KOLOVRAT-IZLAKE. (Volitve.) Nedeljsko volitve so pokazale politično zrelost našega kmetskega in delavskega ljudstva. Slovea-ska ljudska stranka je zabeležila v naši dolini lep napredek. Volilci so s svojimi kroglicami izrekli svoj odločni ne proti orjunskim maniram, ki so sa začele kazati tudi pri naa. S svojim nastopom M zapečatili usodo Žerjavove stranke, katere se b« lotila naduha. Nič ji ni koristilo stotine dopisov, a katerimi je vabila naše fante in može. Nič ni pomagala pijača, katero je vsakdo lahko srkal na Zerjavovo zmago. Zaman je bil popust cene pri blagu za ta dan v trgovini nekega trgovca v Izlakah. Niš jim ni pomagalo strašiti volivce s tlak« ia podobnimi neslanostmi. Ljudska volja je odr klonila stranko bankirjev, ki organisira svoje ljudi proti cerkvi ia ljudskim pravieam. Naša fronta je trdna ia čuječa. Vam pa, volivci, hvala, da se niste dali premotiti raznim sapeljivcem in «to tak« pomagali a glasom k sijajni zmagi SLS. Pomnite, da bo stranka to vedela ia znala eeniti. DOL PBI LJUBLJANI. (Volitve.) Volivna bitka je končana, iaid volitev iz naša občino je časten za stranko kršč. ljudstva in avtonomije Slovenije. — »Domoljub« ni smel čes naša prage, da bi naa informiral, bodril; mi smo pa vseeno videli, kak« ia kaj ter smo storili 8. februarja svojo dolžnost. — Mislili pa sm« si, aai enkrat tudi ljubljanska policija ia ajih »vikši« bero kaj kaj krščanskega v »Domoljubu«, če ga tudi sa pat tednov obdržijo 1« sa se. — K« bodo volitve koa-čane, b« že zopet priromal naš stari znanec, to sme ž« naprej vedeli. Ampak ušteli »e s« pa 1« ti »De-moljubovic »prijatelji« nami*« pri volivnih krogu-tak, ki Jih nt bilo sato al« manj, raje ve« v prvi skrinjici, kakor so oni mislili ia nameravali- — Pse zanimivosti se je vendar!« pripetilo pri teh v* . litrih, ki jih tu »menim« braveeni v razvedril«. Prva, da ni imela nobena skrinjica rasen prve, sva. jega čuvaja. Samostojni kot žerjavovci s« bili pa. zabili pravočasno naznaniti dotične osebe, na daa volitev so pa kar po domače hoteli zavzeti ta časti« mesta. Komisija Jih je š« le podučila, da to seda| r«« a« gre. Ia s« odšli - s dolgim aosom. - Dre-ca s« i« fa pripetila aašema vzornemu šolnik« Turka. M«l je hetel aa večer pred volitvami kril ar« p « n a č i v volivni lokal. Faatjs, ki strašili, m pa tihotapca prestregU ia top« i •bralii. Kaj j« možakar nameraval, v« le aa pa morda šo kd« drugI. - Tu« gospod »olskl ar zornik so po končanih volitvah hoteli si ogleda bojno polje, morda is usmiljenja d« ranjencev, M Jim dostop tudi ni bil dovoljen, sato s« bili hu«, kakor j« njih aavada.___ Največja izbira vsakovrstnega sukna in Materine za moške obleka A. A E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 14 Kupim vsako množino: *»c hrastovega mahu, češmlnove lubje od palic In korenin (skorjo) ter krhljtkovo lubje. Ponudbe na ANI. SHEROAR - Korani* r Trošeife umetnih gnojil. Ker eo umetna gnojila zelo močna, jedka rastlinska hranila, jih moramo pri trošenju enakomerno razdeliti po polju da 60 jih lahko deležne vse rastline in ila tem ne škodujejo vsled njihove prevelike gostoče. Pripomniti je treba, da postane rastlinam škodljivo tudi ono, kar je sicer koristno^ če jim ga dajemo v preveliki meri. Ce so se bila gnojila strdila v kepe, kar se vsled vsrkavanja vlage večkrat dogodi, jih moramo razdrobiti. Posebno dušičnata gnojila je skrbno raztroševati, da ne nastanejo bohotna mesta, ki so nevarna predvsem žitu, ki na takih prostorih kaj rado poleže. Poleglo žito pa ne da veliko pridelka. Trošenje se v praksi izvršuje z roko ali s strojem. Stupanje s strojem je mnogo boljše, ker se pri tem gnojila po polju enakomerno razdelijo in pridejo v korist vsem rastlinam v enaki meri. Toda stroja nima vsakdo. Stroj za trošenje gnoja se izplača le na večjih posestvih, kjer se lahko dovolj izrabi in se vsled tega tudi primerno obrestuje. Zelo priporočljiv pa je tudi za kmetijske podružnice ali strojne zadruge, ker omogoči večjemu številu kmetovalcev, da se ga poslužujejo. Manjši posestniki morajo št tipati z roko. Ročno trošenje gnojil je pač preprostejše in cenejše ter za naše razmere prikladnejše, vsled tega tudi pri nas najbolj razširjeno. Zahteva pa vajeno roke izkušenega sejalca. Kdor zna dobro sejati, bo tudi gnojila dobro trosil. Vendar mu je treba upoštevati gotovo predpise. Umetna gnojila se trosijo pred setvijo ali po njej na zelene rastline, pred setvijo trosimo lahko vsa umetna fnojiln, po zelenih rastlinah pa le taka, i so lahko topljiva in jih že navaden dež sperc v zemljo h koreninam. Med te spadajo predvsem čilski soliter, kalijeva pol in deloma tudi superfosfat. Trositi opnov dušik na zelene rastline ni priporočati, ker jih preveč osniodi, razen ee ga potrosimo na ozimino zelo rano epomladi, prodno ozimina ozeleni. Vzlic temu ni ta vrsta dušičnatega gnojila priporočljiva za trošenje po rastočih rastlinah, ker pri razkrojevanju zgubi veliko dušika. Kadi ga pa trosimo na njive tedaj, čc so zapleveljene z njivsko gorčico ali ogrščico, da z njim uni-Eimo ta plevel. Širina ročnega trošenja je za razna gnojila različna od 2—4 m. Debelozrna-ta gnojila ec trošijo lahko bolj na široko nego drobna, fmozrnata ali pa prašna. Trositi moramo vedno z vetrom, po možnosti seveda ob brezvetmosti, grabiti srednjepolne pesti in izpuščati gnojilo enakomerno iz rok. Pri nekaterih gnojilih, ki so zeJo jedka, je paziti, da ima trosilee zdrave, neisugene roke. dru-fi1 gače lahko nastane kako vretje. To ]C posebno važno pri apnovem dušiku, ki neugodno vpliva pri trosonju ne samo na ranjene roke umpnk tudi na očesne in nosne žlezo ter provzroča vnetje. Da se proti temu obvarujejo, si trosilci navadno nataknejo na oči posebna očala in si nos in usta zavežejo z ruto. In da se koža obvaruje pred slabimi posledičnim tega gnojila," se namažejo z saloni obraz in roke, posebno pa oči in nosnice. Neprijetno učinkuje tudi Tomasova žlindra in živo apno, če prid o na nezavarovano kožo. V splošnem bi torej bilo pri trošenju umetnih gnojil upoštevati sledeča navodila: pred trošenjem zdrobi in pripravi umetno gnojilo tako, da 60 da povsod enakomerno razdeliti. Če je vlažno, ga posuši ali zmešaj s pepelom ali peskom ali suho zemljo, da se lažje trosi. Pri gnojilih, ki so jedka in slabo učinkujejo na kožo in druge človeške dele, namazi si prej z saloni, mastjo ali oljem kožo, natakni ei očala in zavezi si z ruto nos in usta. Gnojila trosi povsod enakomerno, da ne nastanejo kje bohotna mesta, drugod pa slaba rašica. Temnejša gnojila je bolje trositi po snegu, da se pozna, kje se je že trosilo, in da se gnojila z z;msko vlago počasi spravijo v zemljo. Tako potrošena umetna gnojila bodo najenakoineraejše učinkovala. Sadno drevje po njivah. Po Češkem in po drugih tujih državah, kjer je kmetijstvo na višji stopinji nego pri nas, sadc sadno drevje tudi po polju — p o ji j i v a h. Naši kmetovalci pa mislijo, ua sadno drevo ne spada drugam nego na travnato zemljišče. Kako se čudijo, ako sc jim ob kaki priliki nasvetujej da bi poizkusili posaditi nekaj drevja tudi po njivah ali vsaj v posameznih vrstah med njivami. Ljudje v takih slučajih mislijo pa le na običajne sadne goščave, ki so jih vajeni gledati v sadovnjakih pri hišah. Seveda, taki sadovnjaki ne spadajo na njive. Saj se trava no raste pod njimi, nikari da bi rastlo žito in okopnvine. Vso kaj drugega pa je, ako posadimo po njivi sadno drevje v pravih razdaljah med seboj in med vrstami. Le posadite drevje v vrsti po 10 do 12 m narazen in vrste po 15 do 20 m vsaksebi, pa boste videli kako malo vam bo na poti. Senca jo tisti strah, ki sc ga vsakdo najbolj boji. Toda ta strah je prazen. Škodljiva jo samo stalna senca, kakršna je v strnjenih nasadih ali v gozdu. Senea posameznega drevesa pa se premika kakor solnco na nebu. Taka senca škoduje prav malo ali pa nič. Ob hudi poletni vročini utegne biti nekaterim rastlinam celo koristna. Pomisliti je treba dalje, da obširno in temno senco dela le staro drevje z gostim in visokim vrhe««. Ja- i blane in tudi hruške žlahtnih sort, pa bo vedno bolj nizka drevesa z redkim vrhom, zlasti čc jih v to svrho primerno gojimo. Prvih 10—15 let po saditvi senca sploh ne hodi vpoštev. Pozneje pa j0 dohodek otl sadnega drevja brez dvoma večji nego morebitna škoda od senca Kaj pa korenine? Te so nemara na potu pri oranjut Prav nič! Ko začutijo nad seboj odprto zemljo, ki se vsako leto navadno dvakrat preorje, 60 same umaknejo bolj v globino. Pri našem plitvem oranju je pa to še manjšega pomena in so korenin prav lahko izognemo. Pa veje delajo napoto pri obdelovanju. Prav nič, ako sadimo drevje, ki ima najmanj 2 m visoko deblo, ako izbiramo take sorte, ki imajo že po naravi pokončno rast in ako drevje primerno j gojimo. Kanadka seveda ni za njive. Bobovec in razne druge sorte jabolk, zlasti pa hruške imajo tako rast, da veje ne bodo nikdar ovirale dela. Edina resnična ovira so pač deb-I a, ki 6e jih moramo izogibati pri oranju. Pa tudi ta napota ni taka, da bi jo z dobro voljo ne bilo mogoče prenašati, ako pomislimo, da stoji drevje že v vrsti precej na redko in da so zlasti vrste daleč druga od druge. Se snažen je drevja in k p r a v- , l janje sadja bi utegnilo koga moti- f ti. Tudi to je nepotrebna skrb. Drcvjfl snažimo ob tistem letnem času, ko so njive prazne, ali pa ko je ozitnina majhna in brez škode stopimo pod drevo. Sadje pa spravljamo pozno v jeseni, ko so poljski pridelki pospravljeni. Zato jm sodijo na njive lc prav pozne sorte, ki zorijo oktobra meseca. T a t v i n i so izognemo s tem, da gojimo po polju le take sorte, ki iuiajo manj privlačno zunanjost. Sedaj poglejmo pa še prednosti, ki jih imajo taki nasadi. Njive redno obdelujemo in gnojimo. To pa prija sadnemu drevju prav tako kakor poljskim rastlinam. Na obdelani zemlji raste sadno drevje vse lepše, rodi bolj redno in okuenejše, torej dražje 6adje nego na zaledinjenem travnatem zemljišču. Toda ne na 6troške drugih kultur. Dež namreč neprestano izpira v globino redilno snovi, ki so za poljske pridelke izgubljene. To snovi pa prestrežejo korenine 6adncga drevja, ki segajo dokaj globlje i v zemljo. Na njivah, ki so zasajene b sadnim drevjem, imamo dvojni pridelek, zato jo njihova vrednost neprimerno večja. Če je torej tako, zakaj pa se naši kmetovalci tako branijo sadnega drevja po njivah? Zgolj zaradi tega, ker m v navadi in ker 6o polni raznih predsodkov. Kdor pa se otrese sta-rokopitnosti in neopravičenih predsodkov, se bo kmalu prepričal, kako prav je storil. Imamo žo nekaj takih zgledov, pa Dobro in poceni sa kupuje v manulakturnl trgovini A. & E. SKABERNE « Ljubljana, Mestni trtf t* nikogar še nismo Bližali, da bi se bil tesal. Edino upoštevanja vreden vzrok, da «e poljsko sadjarstvo pri nas ne more razširiti tako kakor marsikje drugod, je ta, ker so pri nas v splošnem mala po-lestva z majhnimi njivskimi parcelami. Vendar pa jo tudi v slovenskih pokrajinah na stotine posestnikov, ki imajo večja njivska zemljišča v takih legah in ■ tako zemljo, da bi sadno drevje sijajno uspevalo brez posebno škode za druge poljske pridelke. Gospodarska obvestila* DENAR. g Vrednost denarja 17. t. m. Naš dinar Je v zadnjem tednu zopet malo zrastel ter dosegel v Curihu 8.50 centimov. Tuje valute so na naših borzah veljale: 1 funt šter-ling 291 do 293 Din, ldolar 60 do 61 Din, 1 zlata marka 14.60 Din, 1 švicarski frank 11.80 Din, 1 francoski frank 3.27 Din, 1 lira 2.52 do 2.54 Din, 1 češka krona 1.80 Din, 1 romunski lej 0.31 Din, 1 bolgarski lev 0.34 Din. Za 1 Din dobimo 1156 avstrijskih ali 1190 madžarskih kron. CENE. g Ljubljanska blagovna bom 16. t. ni. Pšenica domača, postavljena v Ljubljano 460 do 490 Din, moka pšenična, slavonska postaja št. 0 700 Din, št. 2 600 Din, št. 5 600 Din, št. 6 550 Din. Otrobi pšenični, drobni, vagon postavljen v Ljubljano 240 Din. Oves srbski, Ljubljuna 340 Din, bučki 860 Din, krompir beli, postavljen na gor. postajo 156, krompir rdečkasti, semenski, postavljen na štajersko postajo 1&5 Din, fižol v Postojno, čiščen: koks 510 Din, ribni-fan 340 Din, mandalon 465 Din. g Tržišče z lesom. Kupčija s stavbnim lesom je še vedno mrtva. Deske I., II., postavljene na mejo 590, 600, 640, trami mor-te, postavljeni na postajo 340 do 350 Din, remeljni monte, na meji 560 Din, okroglice 17 do 18 Din, bukova drva 18 do 19 Din. g Tržišče z žitom. Zadnji teden se je nadaljevalo padanje cen pšenice v Ameriki, dočim tega nižanja pri nas še do sedaj «i opažati. Pričakuje sc, da bodo prihodnji dnevi tudi pri nas pritisnili na cene, ker je naš dinar čvrst. Co ta znatno poskoči, potem je neizogiben tudi znaten padec cen pšenici. — Domneva sc pa, da svetovna cena pšenici v prihodnjih mesecih ne bo preveč padla, ker sc že sedaj širijo vesti o slabem prezimovanju ozimine. Tako javljajo iz Rusije, da so hudi mrazovi vsled pomanjkanja snežne odeje uničili v južnih pokrajinah vso ozimino. Prav tako propada •žetev na Krimu, kjer je po nekoliko toplih o deželi, dočim se je po mestih rabil večinoma domači kvas. V kemijskih laboratorijih carinarnic v Ljubljani in v Zagrebu se je dognalo, da je za dosego enake gonilne moči potrebno še enkrat več tega oteženega kvasa kakor pa domačega. Na podlagi takih ugotovitev sta ministrstvi za trgovino in industrijo ter za narodno zdravje izdali naredbo, po kateri je dovoljeno uvažati kvas samo pri carinarnicah v Belgradu, Novem Sadu, Osijeku Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in Splitu, ki imajo kemijska preizkuševališča. Carinarnice morajo ob vsakem uvozu pošiljati kemijskemu laboratoriju predpisno označeno vzorce ter dovoliti uvoz samo takega kvasa, o katerem prejmejo od laboratorija poročilo, da ima normalno moč vrenja (75 do 85 odstotkov), da ni nalašč narejen z mavcem, kredo, ilovico ali drugim materijalom za otežitev in da nima sestavin, škodljivih za zdravje. Drugače morajo carinarnico zabraniti uvoz. RAZNO. g Zadružno gospodarski tečaji in sicer celodnevni s predavanji o živinoreji, mlekarstvu, kreditnih zadrugah, blagovnih zadrugah ter o kmetski strokovni organizaciji se bodo vTŠill prihodnji teden v sledečih krajih: v Smledniku 25. februarja, v Hrastju 26. februarja, v Št. Jurju pri Kranju 27. februarja, v Komendi 28. februarja. Tečaje priredi Zadružna zveza, ki pošlje na vsak tečaj po tri predavatelje iz Ljubljane. Vsi župni uradi se naprošajo, da a tečajih ljudem oznanijo. Naprošajo se tudi vse izobraževalne in gospodarske organizacije, zlasti zadruge, da med svojimi Slani skrbijo za čimvecjo udeležbo pri teh te-čajih. J g Vremo v letošnjem poletja. Vsakdo se cu li letošnji nenavadno mili zimi in pričakuje s strahom, kdaj se vreme preobrne v sneg, vihar ali deževje. Res je, da si pri nas ne moremo niti zamisliti zime brez snega, in vendar izgleda, da ga bo letos prav u;alo. Kmetovalci pravijo, da navadno sledi topli zimi hladno poletje. Tudi vre-menoslovei so lega mnenja in znaiu meteorolog llennig v Berlinu prerokuje za letošnje poletje hladno in deževno vreme. On pravi: Četudi se pripete izjeme, je vendar smairali za pravilo, da topli 7imi in prezgodnji pomladi sledi vlažno in deževno poletje. Najmanj snega je bilo pozimi 1738 do 173-i in 1,-81 do 1882. V obeh slučajih je sledilo deževno poletje. — Ta napoved je za naše kmetovalce zelo važna, zakaj dana jim je vsaj nekoliko možnost, odvrniti od svojega gospodarstva najhujšo škodo. g Suša v Dalmaciji. Dalmatinski kmet jo že na to navajen, da mu v njegovi kršni zemlji v poletnem času suša uniči setev in večino njivskih kultur, zato pa skuša je-Beni, pozimi iu spomladi izvleči iz zemlje, kar se da.'Letos je pa suša pritisnila po-zinv, kar je izredno. Saj javlja vremenska postaja v Splitu, da je v zadnjih treh mesecih bilo le 60 mm d-žja, dečini jih je navadno v teh me. ei-ih od 1<>0 do LMO mm. Vsled ,iišs so vsahniii celo studenci pri morju, kar se celo v suhih poletjih redkokdaj dogodi, .''-a mnogih otokih ie ljudstvo ostalo brez vode. Zimsko zelje, ki je po celi Dalmaciji zelo razširjeno, se jo posušilo, oziniaie -o sla1 o pognale in so rmene in naprtit . o po škodljivcih. — Tako izgleda letošnja zima v Dalmaciji. te pie! HI® V esosiftl i.i manutolitegMi Srso^irci ; in!. Gerižar „Pri toanki" lana, Sv. Petra cesta št. 29 »> s e F Ljublji katera jo dobila zelj veliko t7birn modnega bli.g;i 7.a !no", ;o in ženske obleke. kotenirio, de-lenov, <• f rjav, oxf ndev; avlieoih. doienastih ln kambrik'.stih mt. Zgo:ovijone otro- ke ob! ikeoza defke i'> do.iik-p, predpasnike, naimodsrno^e tnoSiie srajce i. t. U. po neverjeno nizkih cenah. Pridtite m preprčaite sa! Na d^obnu .Na debelo Važno za kovače! Tvrdka Dom. Čebin, Ljubljana, Wolfova 1 /II Vara dobavi y plombiranih vrečah po 50 kg nafesnejs naiboijjšl angleški kovaški premog m angleški itoarniSkl koks Dvakrat izdatnejii, kakor dornači premogi Kdor poskusi enkrat, ostane stalen odjemalec I Prepričajte se tudi Vi I V vsako hišo »Domoljuba'! "T- SOCUVSTV OVANJK. Že beseda sama pove, da je to ono prijetno čuvsvo, ki nas navdaja pri tem, ko gledamo svojega bližnjega v sreči in veselju in ono neprijetno čuvstvo, ki ga imamo ob njegovi nesreči. Smo pač ze tako ustvarjeni, da čutimo drug z drugim. — To čuvstvo mora mati v otroku gojiti tako dolgo in lako vztrajno, da mu postane dolžnost, ki jo vrši vse življenje. — Iz nepravega sočutja se da mati zapeljati k raznim nepravilnostim pri vzgoji; ker se ji smili, spregleda otroku pravično in zasluženo kazen; bolnemu skrivaj da uprav tisto jed, ki jo je zdravnik prepovedal, ali kratko-malo ne izvrši njegovega predpisa. Materino napačno sočutje ne more otroku ničesar odreči, a tudi ničesar od njega zahtevati, kar bi mu bilo neprijetno ali bi ga stalo n. kaj truda, premagovanja. Nepravo sočutje z, materine strani pa napravi otroka preračunljivega, da na rovaš njene mehkobe in dobrosrčnosti marsikaj zahteva in celo s solzami iu trmo, ker ve, da na ta način bolj gotovo doseže. — Pristno sočutja z nesrečo bližnjega ne rabi besed, nego res le čuti z njim. Tako pristno čuvstvo goji mati v otroku, ako ga navaja spočetka k malenkostnemu delu, ki mu je pa za vzrok 1/. U silil 1 jOii Kt izvirajoča želja, bližnjemu pomagati. K repka opora pri tem delu pa jo materin zgled z vsemi deli telesnega in duhovnega usmiljenja, ki jih otrok vidi, presaja in po svoje tolmači ter jih tudi pomaga vršiti. I\'ad da tudi iz svojega hranilnika, kadar je treba pomagati; spremlja mater k bolniku ali revni družini, ki ji jo treba pomagati. Toda le tihe dobrote, ki prihajajo iz usmiljenega srca in niso preraču-njene za v nanjo hvalo, imajo za vzgojo pravilnega sučuvstvovanja resnično vredno t. Vse druge pospešujejo le samodopa-dajenje in napuh. Sočuvstvo za srečo in veselje bližnjega pa se goji težje, ker se že pri otroku takoj zbudi nevoščljivost. Mati mora otroka poučiti, da se skuša vživeti v razpoloženje bližnjega v vsakokratnem slučaju. Seveda je dober zgled najboljši pripomoček za to. Prisrčno sočutje na tuji sreči in nesreči, ki ga otrok opazuje v družini, usmiljenja polno sožalje pri nesreči ali izgubi, izrazi veselja, voščila in čestitke pri veselih dogodkih, to so sredstva, ki sicer tiho, a gotovo pomagajo vzgojiti pravo sočuvstvovanje. To so tla, na katerih rase in se razvija prelepa cvetka srčno kulture: prava krščanska ljubezen do bližnjega. Ta namreč zahteva ono dobrohotno mišljenje, ki enako ljubezen in dobroto pričakuje pri vseh ljudeh, jo išče in-dela z njo ter polaga temelje za resnično družabno življenje in udejstvovanje. VRTNARSTVO. K delu in znanju gospodinje spada tudi vrtnarstvo. Ker pa brez vrta ni mogoče gojiti vrtnarstva, j« za gospodinjo velike važnosti zelenjadni vrt blizu hiie. Vrt blizu hiie je pripraven, ker ga gospodinja lahko nadzoruje in ker ne zamudi dosti časa, ko hodi po zelenjad in po druge vrtne pridelke. Ostri severni in severovzhodni vetrovi škodujejo vrtnim rastlinam, zato naj inu bo lega taka, da ti vetrovi nimajo dostopa do njega. Mehke, rahle in tople sapice so nam zelo prijetne, a tudi vrtni nasadi in zelenjad jih cenijo, saj pospešujejo njih rast in razvoj. Vrt mora biti odprt solncu. Solne« vzbudi, oživi in prenovi vse sadeže zemlje. Po naših domovih veliko premalo cenimo zelenjadne vrtove. Sadni vrt jc torišče gospodarjevo. V zadnjem času je sadjarstvo znatno napredovalo pri nas. A torišče žene-gospodinje mora biti zeleniadni vrt, ki naj si ga pripravi," če ga še nima. S pridnim obdelovanjem in umno strežbo, si pripravimo in odgojimo nebroj zelenjadi za domačo vsakdanjo porabo. A ne samo tol Koliko lepih denarjev sc iztrži iz vrtov v obližju mest, trgov, železnic in letovišč. Poleg tega pa še koliko prijetnega dela, zabave in veselja nam nudi dobro obdelan vrt. Koristnim sadežem in zelenjadi pa se pridruži tudi cvetje, brez katerega jc vrt preenoličen in pust. Pisano dišeče cvetja pa oživi in oblaži srce in duha. Kako prijeten pogled na zeleno gredico, obrobljeno s pisanim cvetjem! Cvetice potrebujejo veliko manj negovanja, kot pa zelenjad, zato naj zelenjadni vrt ne pogreša cvetja. Domači vrt oziroma zelenjad na njem ne uspeva, ako ni pridno zamakana. Zato naj se gledn na to, da dobava vode ne dela prevelikih težav. Kjer ni vodnjakov ali ribnikov, naj se na primernem kraju izkoplje jnma, koder se nabira deževnica ali kap-nica. Vrtna zemlja no sme biti pretežka, pa tudi ne prelahka. Zemljo izboljšamo /. obi-lim in močnim gnojenjem in pa z globokim lopaUnjem in prekopavanjem. Težko ilovnato zemljo pa zrahljamo s tem, da ji do-važamo apna. Apno je važen del rastlinsko hrane. Po apnu se redilne snovi hitrej« tepe, ker apno usrkava škodljivo kislino v zemlji. Po apnu postane zemlja lahka in tudi gorkejša. Da apno pravilno zmešamo a zemljo, napravimo na gredicah male kupe » apna in ga pokrijemo s prstjo. V treh do štirih tednih se apno s pomočjo zračne vlage ugasi ia razpade v prah. Ta prah p» raztrosimo po gredicah in ga takoj zakop-ljemo. Lesni pepel je tudi zelo dober po-moček za zrahljanjs težke ilovnate zemlje. Konjski gnoj je suh 11 bogat na dušiku, zato je tudi zelo priporočljiv za težko zemljo, ker jo rahlja in greje. Goveji gnoj je masten in vlažen, zato je priporočljav za lahko peščeni ..emljo. Gnoj ima v sebi fosfo-rovo kislino, dušik in kalij. To so najvažnejše redilne snovi v vrtnarstvu. Poleg hlevskega gnoja pa imamo tudi še umetna gnojila. A ta nikakor ne morejo nadomestiti hlevskega gnoja. Za nekatere rastline so pa umetna gnojila zelo uporabna. Go-moljnice, korenstvo in sočivje potrebuj« veliko kalija. Fiiol, grah in tudi kumare M priporoča gnojit] • fosfatL Za deset kvadratnih metrov zadostuje 5 kg enega ali drugega gnojila, NOVA influenca. Od vseh krajev prihajajo poročila o bolezni, Id je položila že nekaj ljudi v grob. Začne ee navadno s hudim nahodom, kihanjem in kašljem, zdaj te mrazi, zdaj ti je vroče. Če bi ee človek, ko čuti nahod, vlegel in se spotil, bi so ne razvijala bolezen naprej. Tako pa misli vsak: >Oh, kaj! Navaden nahod je,« — in si ne pomaga, hodi naprej po svojih opravkih, gre Le vročega na mrzlo in narobe, je, kar je navadno, dasi mu ne diši itd. — Dokler ga ne strese mraz in ee ne razvije hud glavobol, v rebrih in po pljučih, nekaterim tudi po črevih zbada in boli. Vse jo napeto, razbeljeno, človek ie tak, kakor da bi ga z batom pobili. Želodec se upira hrani in se obnaša jako revolucionarno. Pri nekaterih »e oglasijo tudi neprijetnosti v grlu, nekaj kako * krč glasilke. Iz Pariza poročajo o takom nalezljivem krču. Bolezen je sicer buda, ne bi pa bCa prav nič nevarna, ko bi si vsak ^ravačaano pomagal. 01» zane-aiarjer ju '•* 'utčetku bolezni pristopi ruda pljučnico. Spomro pijeS v ta namen prav hude bezgove čaje in žganje. Ako so razvije pljučnica aH Vaj d-utfeg«, ti bo taka pijača škodila, ker 1 oo povečala vročino. Najbolj nodolžnu pomoč 'e čista voda, bodisi mrzla ali toplu, aH nepremočnn lipov čaj z medom. Glavno ?a Je, da je koža Čista, da moro pot skozi njo. Pri koži, ki je zadelana od blata, ne moro pot ven. Soveda nI to tako blato, da bi ga »tnjal, toda kožine produšnice so Biajhns, prah, ki je vedno v zraku okoli, enovi, ki jih izvrže kri skozi krožine pro-duSnice, se eprimejo in koža Ja zadelana. Glavni potreba jo torej, da so bolnik, ki bi se moral potiti, izkoplje ali vsaj umije po celem telesu. Kdor pride v bolnišnico, mora najpoprej v kopelj. Ko se jo okopal, «o čuti že vsepa prerojenega. Po umivanji* la koparin pride pot šaro od sobe. N« »meč »a pa umivati ali kopat', kadar te zebe. Ako se razvije bolezen do hudega glavobola In zbadanja po rebrib al; pljučih, »okliči zdravnika. Ne jemlj! brez preudar-ra tega In onega zdravila. Domače zdravilo, d ga je naročal dr. Stare ob taki influenci, « večkrat pc malem dobre prave, črne tave. Ne smeš pa metati na kak star »zoc« eikorije. Na četrt litra čiste vode stresi, ko tevre, žlico dobro zmlete kave, odstavi In n®"j) ko je malo postalo. NI treba siliti bolnika z mesno juho, Če mu ne diSL Kadar bo cahteval Jed, mu daj kruhovke, koruznega ali belega močnika, mleka, lipov čaj z mlekom itd. Bolniku, ki ga kuha vročina, Jako odleže, če ga umiječ nagloma po životu z mrzlo vodo. Potem ga takoi dobro odenL Pri sedanji influenci bruha večina bolnikov, takoj po bruhanju jim pa odleže. Ne ciliti z žganjem po bruhanju. Žlička kave, gomiličinega ali ruskega Čaja potolaži želodec. Zelo važno je, da ue vstane bolnik, dokler ima vročino in ga šo boli glava. Zato je dobro, da pride zdravnik in določi, kaj se sme in kaj se ne sme. Koliko dolgih bolezni iti preranih 6inrti bi se preprečilo, če bi poklicali ljudje v boleznih, ki jih spremlja huda vročina in bode, zdravnika! Tako pa sili vsak Bvoje nasvete. Kako se kuha kruliovka, noniaru ne ve vsak. Najboljši je suh črn kruh. Ta se vrže v krop, da se razluiha, potem ?«zbeli malo presnega masla in zli j v razkubo, posoli, deni malo kumine ln majarona h\ vlepi nazadnje jajce. Taka juha da več moči kakor mesna. MIGLJAJI ZA GOSPODINJO. Kakor divji kostanj tako je tudi bršljin Izvrstno sredstvo za pranje in odpravljanje madežev iz volnene obleke. Bršljinovo trte zreži na liiajlmo kose ln vlij na Det perišč teh kosccv on liter Tole vode. feez 24 ur Je aastalu Iz tega mllnnti voda, ki odstra-nja madeže 'ji Jo posebno priporočajo za pranfe barvasto obleke. Senci« odpravlja vse mastne madeže, torei največ madeže, ki nastanejo pri Jedi, no oduravlja oa madežev od prahu, blata voske., smole, kolomaza. špirit omehča trde madeže: smolo, v-> ssi, atearin, kolornaz ln oljnate barve. 'Corpentiiiovo olje so zlasti rabi za oci-omvo madežev cd lak.'. In oljnatih barv. Zoper bolefine i vratu (zlasti pri da-vici) Jo izvrstna sredstvo med. Kavno-taio priporočajo tudi I imuni n sok. Aahod, ki se pojavi pri Influenci (španski) in Je posebno siten zaradi vroč-ničnega razburjenja, aolzenja oči, Je mogoče najhitreje odpraviti, če se bolnik zdrži par dni pijačo iu vseh tekočih Jedil. V1GRKD. »Vigred«, is* lepi dekliški list, je Iz-iel y.a februar. Prinaša zelo bogato vsebino. Priporočair.o jo vsem Blovensklm dekletom. Naroča »e pri upravi v Ljubljani, Ljudski dom. Stane za vse leto 25 Din. Naročajte! j NOVA KNJIGA: MAP. VZGOJITELJICA. j ; Materam in tistim, ki hočejo matere postati, naznanjamo veselo novico, da bo za veliko noč izšla v novi Izdaji knjiga: »Mati vzgojiteljica«, ki je že pred nekaj leti popolnola pošla. Ta knjiga je za vse, ki hočejo bili dobre vzgojiteljice, nujno potrebna. Zato je tudi spraševanje po njej veliko. Cena bo jako nizka. Za tiste namreč, ki naroče knjigo pred veliko nočjo, bo znašala samo 16 Din s poštnino vred. Po veliki noči bo dražja, zato hitite s naročnino. Naročajte po dopisnici na naslov: Uprava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. ZEMLJEPISJA NI TKEBA. Hči uekega visokega diplomata je bila prav dobra učenka, samo zemljepisja ni marala. Njena učiteljica je bila vsa obupana, če jo je vprašala za kakšno nemško mesto In ji je učenka imenovala kakšno francosko reko cli pa ji pokazala namesto Črnega morja Boden&ko jezero. Zato je dala učenki pismo za mater in je mater v njem prosila, naj hčerko pri učenju zemljepisja strogo nadzira. Drugi dan pa deklica spet ni nič znala in je zamenjala London z i-eko Ganges v Indiji. >Ali ni tvoja mati brala mojega pia-nia?« jo rekla učiteljica Jezna. iSoveda ga je, gospodična!" »In kaj je rekla?« >Hekla je, da se ona ni učila nobenega zemljepisja bi da ee jo vendar poročila, da le znala njena sestra še manj zemljepisja in je tudi omožena, da pa Vi še niste dobili iuožu, čeprav ste v semljepisju i zborno podkovaui.< LISJAK. O starem Tullcyraudu in njegovi prebrisanosti kroži vse polno zgodbic. Nekoč jo je pa še prav posebno dobro izpeljaL Da pa to razumemo, moramo povedati, kako je postal Napoleon prvi konzul in s tem go-bpodar Francije. Prejšnja vlada se jo imenovala direktorij in je obstojala iz petih | članov. Zbornici 8 ta bili dvo; ena je štela iiSO članov, dru^u pa 500. Direktorji so so evoji časti prostovoljno ali pa prisiljeni odpovedali; v zbornicah je šlo teže, v zbornici petstolerih so obkladali generala Napoleona s priimki in so mu grozili. Tedaj je za-povedal grenadirjem, naj razžeuejo poslance z bajoneti. Zabavno jo bilo gledati, kako so častitljivi zastopniki naroda hiteli k vratom in kako so skakali ukori okna. Sedaj ni bilo nobene zapreko več, šlo je po Napoleonovi želji; on je postal prvi konzul in J«j imel dva tovariša, 6eveda samo na videz. Izvršil se jo pa ta preobrat 0. Jn 10. novembra 1799. Kmalu nato je potoval Napoleon pa Belgiji, z njim pa tudi njegov minister zunanjih zadev, Talleyrand. Minister je bil * Izredno kratkem času postal neizmerno bogat, In Napoleon ga je vprašal, kako je bdlo to mogoče. >0, prav enostavno je bilo to,« je odgovoril prebrisani lisjak, >8. novembra sem kupil akcije. 10. novembra sem jih pa spet prodal.« češ, s tem, da si ti postal gospodar Francije, se je vrnilo zaupanje v reKaj? — Kaj?« »Da je —• da jo naš Avgust zaznal!« »To si vedel?« Zastokala je. Pogledal jo je, se zganil in je stal brez besed. »Govoril Govoril Povej vse! Vse! Govori! Povej! Takoj! 1'ovej vtel Hočem!« Zastokal je, a ni mogel sprav iti nobeno bosede iz sebe. »Kdaj si zvedel?« Zločinec je stal pred jeznimi sodnikovimi očmi. »Lota! Imej — imej usmiljenje, Lota!« »Odkdaj si vedel ?c »Takoj — takoj od prvega dno!« »Pred dr ovom razprave?« »,!az — da — da — prod dnevom razprave!« Strašen molk. Prav tiho, vražje, jo pi-skal veter okoli lušvega oglu. »Ti! — Ti! — Ti!« Šla je proti njemu, z groznim sovraštvom v očeh. »Povej vse! Vse!« »Po — po krivem — po krivem sem prisegel, Lota!« Ni govorila. Samo poslušala je —I »Po krivem prisegel? čemu?« »Bukovje sem hotel — Bukovje — za — za nas.« »Bukovje si hotel?« Pekla ie to z ubitim glasom. Nato jo šla počasi preko sobe, odgrnila zaveso na oknu, in jo gledala proti Bukovju. Prek je sedel na rob njene posteljo in Je strmel vanjo. Stala je nepremično kot kip, roko so jI visele mri ve ob strani. Po dolgih minutah se je obrnila. Počasi je šla od okra in je stopila k mizi. Tam je snela s prsta tfnti prstan, ga poljubila in potožila poleg rož. »Kaj delaš, Lota?« Pogiedila ga jo z mrtvimi očmi. _ ^ Sedaj je vse končano. Hčere in sestre takih — takih zločincev — ne more poročiti.« • • • Na Bukovju je udarila ura tretjo jutranjo uro. Henrik NagliČ je še ležal bedeč v postelji. V polmraku se je svetlikal srebrn napis na steni: »Očetov blagoslov zida otrokom hiše.« Zaprl je oči in je govoril sam a seboj, kar je moral govoriti. Oni, ki je kriv, leži tam preko, nem in hladen. Njegova uboga duša je sla na drugi svet. Čistim pa pripada življenje. J ega mene razruši; ne jeza prijateljeva, ne sestrina kletev. Na čisto življenje ne pride kletev, tudi ne od žrtvovanih. Tako se je bojeval zopet Henrik Naplič s svojim občutljivim srcem. Dolgo se jo boril zaman. Spodaj je bila ura štiri, nato pet, ne da bi se muke mladega moža zmanjšale. Šele proti jutru je zaspal. Ko je ie dolgo svetil dan v sobo, »e jo Henrik Nagllč zbudil. Pilo je že deset proč. Naglo se jo oblekel in je sel takoj na Za- bukovje. , . , »Zaspal sem, Meta. Kako jo? Kaj dela Lota?« Meta je šla proti omari. »Pismo vam je pustila, šla je v mesto. 2e ob sedmih! Preskrbeti mora žalne stvari. Gospod pa ja v svoji sobi in ne pride nič ven. Tu je pismo! Oh, to jo hudo; kako je otrok zjutraj izgledal.« Henrik je raztrgal ovitek pisma in je bral stavek. Nato se je močno zganil, potegnil z roko preko oči in je stopil s pismom k oknu. »Vi! — Vi! — Vi!--Meta!-- Tu — tu — proč jo šla---proč je šla, Meta!« »Gospod Naglič! Jezus, kaj pravite?« »i!eta, proč je šla! Ne bo so več vrnila! Ne bo se vrnila!« >0 Bog, gospod Naglic, o Bog. Saj nI mogoče — kaj —t. Potisnil jo jo v stran in jo zdirjal po stopnjicah. »Gospod Prek! Odprite!« Udarci njegovih pesti so odmevali po hiši. Iz sobe se je začulo neko stokanje. »Odprite! Razbil bom vrata! Prav zares bom razbil vrata!« Vrata so se odprla. »Tu — pismo! Šla je proč! PISe, da se noče poročiti! No bo so več vrnila! To je blazno! To je popolnoma blazno!« Prek je strmel z bledim obrazom !n Široko odprtimi očmi v razburjenega mladega moža. »Govorite vendar! Recite vsaj besedl-coj, Veste, da je šla preč in da se ns bo več vrnila?« Prek je težko zadihal. »Da!« »Vi veste? In mi niste ničesar povPotain pa adravatvujte, gospod Prek. Jaz nimam tu ničesar več opraviti.« »Henrik! Gospod Naglič! Počakajte šei, počakajte še malo! Grozno je, biti tako sam. In pot> m — imam prošnjo, ki mi jo je naložila še Lota.« »Kaj?« je vprašal Henrik kratko. Prekov obraz je bil ognjeno rdeč In solze so mu stopile v oči. »Kakšna prošnja?« je silil Henrik. »Kupite — kupite od mene moje posestvo. Za jx>lovično ceno vam ga datn.< Sol;:e so tekle možu po obrazu in vidolo se je, s kakšno silno bolečino in s težkim premagovanjem jo spravil besede iz sebe. »Vaše posestvo? To hoče Lota?« »Dal Obljubil sem ji to. In če tega ne storim, je ne bom nikdar več videl.« Henrik ni bil zmožen, da bi takoj kaj rekel, šele čez nekaj časa je vprašal: »Zakaj hoče to?t »Zato ker — ker ste vi radi na3 — ho-čem reči, radi našega ubogega Avgusta bili toliko oškodovani.« »A takol In mogoče tudi zato, ker me je zapustila kar tako, brez slovesa. Zato naj dobim posestvo za polovično ceno. Odškodnino naj torej dobim.« Grenko se je zasmejal. NI šla samo brez slovesa od njega, ampak ga je celo razžalila. »Gospod Prek, vašega posestva ne maram, da, svobodno lahko zadihate! Niti zastonj ga nočem! Še zastonj je predrago, če je Loto pekla vest, potem bi morala vedeti, da je mogoča samo ena odškodnina, in to Je ona sama. S posestvom mi nI nič pomaga-no. Nasprotno! Če hočete vi Bukovje, za sramotno nizko ceno, ga lahko dobite, kadar hočete. Danes ali jutri, čim prejo, tem boljše!« I^rav lahen, zmeden sijaj je švignil preko oči starega krčmarja; pa je takoj zopet ugasnil. »Bukovje? Poceni? — Kaj ponmfrnl Prepozno jol Ne gre več!« »In vam Lota nI povedala, kdaj vam bo pisala?« »Da! Najpreje v enem letu! Dal sem j! s seboj tisoč mark. Doklor bo to zadostovalo, ne bo pisala.« »Torej z Bogom, gospod Prek! Pa dobro se imejte!« »Počakajte šo malo, prav malo še.« »Ne! Nimam Časa. Ze predolgo sem bil tu. Z Bogom!« šel je po stopnjicah navzdol. Trdno se je držal za držalo, in so j« vendar skoraj opotekal. MAŠIM RODBINAM priporočamo o«Jo do- ' amlo Kolin*ko cikorljo, izvrstni prietatelc z» kavo. SPREJMETA SE~D~\rA~U"ČETTČA" ediun za kovača, drvtfl za villtnl mita. PREVODNIK, Bistrica, p. Podbrezje, GotM-Ao. Lanene tropine, kakor tudi OTROBE in MOKO za krmo dobita najnižjih cenah pri »Gospodarski zvezi«, L|«bl|«aa. Javna dražba M vrSI t NEDELJO, L marca ob i. ari popo«^* (v »lučaja slabega vremena «n teden posnel«) * BEVK AH pri VRHNIKL — Na dražbi bo posestvo, Id aeri od M do 30 oralov, bila I« gospodarska poslopja. W Fantovski večeri v pismih. m. Dragi slovenski fantje I Ali ste že kedaj pomislili, koliko lepih šeg in navad je bilo nekdaj med našim ljudstvom, ki je do danes ostal od njih samo še lep spomin ali pa — grda spaka? Ali ste že pomislili, kako pomembno bi bilo za naš narod, če bi take lepe stare spomine zopet oživotvorili, gde spake pa iztrebili iz svoje srede? Vidite, sem spada tako imenovano »narodno blago«. Tako narodno blago so na priliko lepe, častitljive, stare narodne noše. Kako veličastna slika je morala biti takrat, ko je še skofaj vsa fara prišla ob nedeljah v narodnih nošah častit v cerkev svojega Bogal Sedaj so narodne noše redke — večinoma nam je ostal od njih samo še — lep spomin. Toda današnja mladina med nami spoznava, da je nar. noša nekaj tako častitljivega, da bi se splačalo — nanovo jo oživiti. Seveda take reči ne zmore en sam, treba je skupnosti, treba je organizacije. Saj veste, kako je na svetu, posebno še dandanes. Brez organizacije ljudje še uboga jme ne dajo več. Pravijo: če dam naravnost beraču v roke, bo gotovo zapil. Če dam organizaciji za dobrodelnost, recimo Vincencijevi družbi, bodo tam kupili beraču kos kruha ali pol hlačnice — tistih reči menda ne bo zapil... Dandanes gre torej svet le z organizacijo nekam naprej. Brez nje bi šlo prav vse rakovo pot. Hvala Bogu, da se je našla tu- di za oživitev starih narodnih noš pri nas organizacija. »Dekliške zveze« so Bi postavile med drugim tudi prav posebno to nalogo: Narodne noše morajo zopet po-j stati bolj številne, bolj domače med nami I Sicer je res, da obleka ne naredi človeka. Res je pa tudi, da se mišljenje človekovo prav hitro spozna na njegovi obleki. Pa mi povej, prijatelj, komu boš prisodil več pristnega, domačega, skozi in skozi slovenskega duha: tistemu, ki gre k maši v slikoviti obleki nekdanjega gorenjskega Janeza, ali onemu, ki od daleč više gosposki nos nad kmečkim Janezom, sam je pa od nohtov na nogah pa gori do zadnjega lasu ves »širni« (hudir ga vedi, če sem to šmentano besedo prav zapisali) Vidite, tole se mi je zgodilo oni dan zvečer. Bral sem o Dekliških zvezah in o narodnih nošah, pa mi je postalo toplo pri srcu. Stopil sem k oknu — mesec je vzhajal in zvezde so sijale. Toplota okoli mojega srca se je še nekaj stopinj dvignila. Odprl sem okno in sem v mogočnem požirku potegnil vase sveži zimski zrak. Takrat se jo pa zganilo za oglom in razgrajajoča tolpa pijanih fantov se je pripodila po cesti... Na mah sem zaprl okno, zakaj taka mrzlota mi je objela srce, kot bi se tri Sibirije vlegle nanj. In sem vzkliknil: Da bi se našla organizacija, ki bi oživila tudi lepe, častitljive, poštene nekdanje fantovske večere! Tudi tisti večeri so bili velik kos narodnega blaga, spoštovanja vrednega narodnega blaga. Oh, kako so se v naših dneh izprevrgli! Koliko manj resničnega, od srca prihajajočega fantovskega veselja je sedaj na svetu. Še vriski fantov na vasi so vse drugačni, da njihovega petja še ome* njam ne. Saj nI čudno! Kako naj odkritosrčno zavriska fant, ki mu je srce polno gnusobe, ki so mu usta pravkar bruhala iz sebe kletvino in umazanijo, ki mu je pred kratkim steklo obilo alkohola po grlu? O, ves razklan je njegov vrisk — in če se trudi, da bi bil pristen, če se mu posreči, da je čisto po predpisih r.a zunaj, se mu pa vsaj to precej pozna, da je neodkritosrčen, prisiljen. In vendar je tako silno škoda onih zares fantovsko mladostnih vriskov, iz katerih je nekdaj odsevala vsa prekipevajoča mladeniška duša. In tista bujno kipeča pesem iz nekdanjih fantovskih večerov — kam je šla? Novi časi so prišli in so jo vzeli, na njeno mesto so postavili gnusno — kvanto. Iz nekdanje fantovske druščine so ncvi časi naredili marsikje druhal, ki jo sestavlja truma mladih starcev, uživanja nečednosti željnih in nad umazanostjo se nastajajočih. O, da bi se obnovili med našo mladino oživljajoči sveži in osvežujoči fantovski vriski, da bi zopet vzcvela med nami blagodejna fantovska pesem! Toda nihče ne bo obnovil vsega tega, dokler se ne bo obnovila na slovenski zemlji ona idealna fantovska druščina, ki je bila nekdaj dika slovenskih vasi, ki je pa danes, žal, marsikje že nepoznana reč. Vi, ki ste mladi, obnovite to druščino, čeprav nočete, da bi prišel med Vas tudi ■• ■••i prijatelj star fant. * # Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani že pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaj o nad 200 milijonov kron. N m M M M K N « N N K K K Sovračfvo in ljubezen. (Dalje.) Zgoraj jo s tresočimi »e rokami prižgala svetilko. ~ Ko je zasvetila luč, jo zastokal: Nato je holei nekaj izpregovoriti: >.\8 morem vzdržati, — moram ti povedali, duši me, tako grozno mu je straii, — Lota — jaz — jaz sem vsega kiivk Gledala ga je, kot da ne razume. »Lota, vedel sem, vedno sem vedel.« >Kaj? — Kaj?« »Da je — da jo naš Avgust zažgali« »To si vedel?« Zastokala je. Pogledal jo je, se zganil in je stal tirez fooscd. »Govoril Govoril Povej vsel Vsel Govori! Povej! Takoj! 1'ovej vsel Hočem!« Zastokal je,a ni mogel spraviti nobeno bosede iz sebe. »Kdaj si zvedel?« Zločinec je stal pred jeznimi sodni\o-vimi očmi. »Lola! imej — imej usmiljenje, Lota!« »Odkdaj si vedel ?< »Takoj — takoj od prvega dno!« »Pred dr ovom razprave?* »,;az — c!a — da — pred dnevom razprave!:: Strašen molk. Prav tiho, vražje, jo pi-skal veter o'coll lilšrega ogla. »Ti! — Ti! — Ti!« Šla je proti njemu, z groznim sovraštvom v očeh. »Povej vsel Vse!« »Po — po krivem — po krivem sem prisegel, Lota!; Ni govorila. Samo poslušala je —I •>Po krivem prisegel? Čemu?« »Bukovje sem hotel — Bukovje — za — za nas.« »Bukovje si hotel?« Pekla je to z ubitim glasom. Nato je šla počasi preko sobe, odvrnila zave1 o na oknu, in jo gledala proti Bukovju. Pre'< je sedel na rob njeno posteljo in Je strmel vanjo. Stala je nepremično kot kip, roko so jI visele mrtve ob strani. Po dolgih minutah se je obrnila Počasi je šla od okra in je stopila k mizi. Tam je snela s prsta rfnti prstan, ga poljubila in položila poleg rož. »Kaj delaš, Lota?« Pogiedala ga jo z mrtvimi očmi. 5-Sedaj je vse končano. Hčere in sestre takih — takih zločincev — ne more poročiti.« • • • Na Bnkovju je udarila ura tretjo jutranjo uro. Henrik Naglič je še ležal bedeč v postelji. V polmraku se je svetlikal srebrn napis na steni: »Očetov blagoslov zida otrokom hiše.« Zaprl je oči in je govoril sam s seboj, kar je moral govoriti. Oni, ki Je kriv, leži tam preko, nem in hladen. Njegova uboga duša je šla na drugi svet. Čistim pa pripada življenje, lega t g Vel » 1®UUi r i »j- — -- • w ne razruši; ne jeza prijateljeva, ne se.tnna kletev. Na čisto življenje ne pride kletev, tudi ne od žrtvovanih. Tako se je bojeval zopet Henrik Naj UC s svojim občutljivim srcem. Dolgo so jo boril zaman. Spodaj je bila ura štiri, nato pet, ne da bi se muke mladega moza zmanjšale. Šele proti jutru je zaspal. , _ . Ko je že dolgo svetil dan v sobo, se jo Henrik Naglič zbudil. Bilo je že deset proč. Naglo se jo oblekel In je šel takoj na bllU>Zaspal sem, Meta. Kako jo? Kaj dela Lota?« Meta je šla proti omari. »Pismo vam je pustila, šla je v mesto. Že ob sedmih! Preskrbeti mora žalne stvari. Go?pod pa ja v svoji sobi in ne pride nic ven. Tu je pismo! Oh, to je hudo; kako je otrok zjutraj izgledal.« . . Henrik je raztrgal ovitek pisma in je bral stavek. Nato se jo močno zganil, potegnil z roko preko oči in je stopil s pismom k oknu. »Vil — Vi! — Vi!--Meta!-- Tu — tu — proč jc šla---proč je šla, Meta!« > Gospo d Naglič! Jezus, kaj pravite?« »Meta, proč je šla! Ne bo so več vrnila! Ne bo se vrnila!« >0 Bog, gospod Naglič, o Eog. Saj ni mogoče — kaj —t. Potisnil jo jo v stran in jo zdirjal po stopnji;,'ali. »Gospod Prek! Odprite!« Udarci njegovih pesti so odmevali po hiši. Iz soba se je začnlo neko stokanje. »Odprite! Razbil bom vratal Prav zares bom razbil vrata!« Vrata so se odprla. >Tu — pismo! Šla je proč! PISe, da se noče poročiti I No bo se več vrnila! To je blazno! To je popolnoma blazno!« Prek je strmel z bledim obrazom 5n široko odprtimi očmi v razburjenega mladega moža. ^Govorite vendar! Recite vsaj besedico!, Veste, da je šla proč in da se ne bo več vrnila?« Prek je težko zadihal. »Da!« »VI veste? In mi niste ničesar povcv dall? Pustili ste, da je šla? Pustili sto me, da sem spal? človek!« Dvignil je pesti proti njemu. Prek se jo sključil skupaj. »Radi Avgusta! Saino radi Avgusta,« je zastokal. »Kam?! Kam je šla?« »Henrik, no vem! Daleč proč hoče Iti. Jaz pa naj prodam posestvo in naj pridem potem za njo!« »Kam naj pridem za njo?« »Ne vem. Sele pozneje mi bo sporočila, ja rekla. Bo šele poiskala kak kraj.« »Potain pa adrav&tvujte, gospod Prek. Jaz nimam tu ničesar več opraviti.« »Henriki Gospod Nagličl Počakajte J«*, počakajte še malo! Grozno je, biti tako sam. ln poMn — imam prošnjo, ki mi jo je naložila šo Lota.« ., . ., »Kaj?« je vprašal Henrik kratko. Prekov obraz je bil ognjeno rdeč ln solze so mu stopilo v oči. »Kakšna prošnja?« je silil Henrik. »Kupile -- kupite od mene moje po-oestvo. Za polovično ceno vam ga dam.< Soke so tekle možu po obrazu in vidolo se je, s kakšno silno bolečino in s težkim premagovanjem jo spravil besede iz sebe. »Vašo posestvo? To hoče Lota?« »Da! Obljubil sem ji to. In čo tega uo storim, je ne bom nikdar več videl.« Henrik nI bil zmožen, da bi takoj kaj rekel. Šele čez nekaj časa je vprašal: »Zakaj hoče to?« »Zato ker — ker ste vi radi nas — hočem reči, radi našega ubogega Avgusta bili ' toliko oškodovani.« »A tako! In mogoče tudi zato, ker me je zapustila kar tako, brez slovesa. Zato naj dobim posestvo za polovično ceno. Odškodnino naj torej dobim.« Grenko so je zasmejal. NI šla samo brez slovesa od njega, ampak ga je celo raz žalila. >Gospod Prek, vašega posestva ne maram, da, svobodno lahko zadihate! Niti zastonj ga nočem! Šo zastonj je predrago. Čo je Loto pekla vest, potem bi morala vedeti, da je mogoča samo ena odškodnina, in to jo ona sama. S posestvom mi nI nič pomaga-no. Nasprotno! Čo hočete vi Bukovje, za sramotno nizko ceno, ga lahko dobite, kadar hočete. Danes ali jutri, čim prejo, tem boljše!« Prav lahen, zmeden sijaj je švignil preko oči starega krčtuarja; pa je takoj zopet ugasnil. »Bukovje? Poceni? — Kaj pomapal Prepozno jot Ne gre več!« »In vam Lota nI povedala, kdaj vam bo pisala?« »Da! Najpreje v enem letu! Dal sem jI s seboj tisoč mark. Doklor bo to zadostovalo, ne bo pisala.« »Torej z Bogom, gospod Prek! Pa dobro se imejte!« »Počakajte šo malo, j>rnv malo še.t >Ne! Nimam Čara. Ze predolgo sem bil tu. Z Bogom!« šel je po »topnjieah navzdol. Trdno se je držal za držalo, in so je vendar skoraj opotekal. NAŠIM RODBINAM priporočamo oaSo clo- ' ainto Koliodko cikorijo, Izvrstni pridatek z« kavo. SPREJMETA STBvTucTnTA eden za kovati, drvgl za v »1)4 nI milu. PREVODNIK, Bistrica, p. Podbrez|e, Gor«n|si«o. Lanene tropine, kakor tudi OTROBE bi MOKO za krmo dobit. P» najnUjib cenah pri »Gospodarski zv.zl«, Lfabl|aaa- Javna dražba •• vril t NEDELJO, L marca ob t. ari popofcfo* (v t1ača|a slabega vrum.ua *n t.den po*n.|») * BEVK AH pri VRHNIKL — N« dražbi bo v»» pos.it vo, Id aorl od 30 do 30 oralov, Ufa to gospodarska pealepja. 961 Fantovski večeri v pismih. m. Dragi slovenski fantje! AII ste že kedaj pomislili, koliko lepih šeg in navad je bilo nekdaj med našim ljudstvom, ki je do danes ostal od njih samo še lep spomin ali pa — grda spaka? Ali ste že pomislili, kako pomembno bi bilo za naš narod, če bi take lepe stare spomine zopet oživotvorili, gde spake pa iztrebili iz svoje srede? Vidite, sem spada tako imenovano »narodno blago«. Tako narodno blago so na priliko lepe, častitljive, stare narodne noše. Kako veličasbia slika je morala biti takrat, ko je še skofaj vsa fara prišla ob nedeljah v narodnih nošah častit v cerkev svojega Boga I Sedaj so narodne noše redke — večinoma nam je ostal od njih samo še — lep spomin. Toda današnja mladina med nami spoznava, da je nar. noša nekaj tako častitljivega, da bi se splačalo — nanovo jo oživiti. Seveda take reči ne zmore en sam, treba je skupnosti, treba je organizacije. Saj veste, kako je na svetu, posebno še dandanes. Brez organizacije ljudje še ubo-gajme ne dajo več. Pravijo: če dam naravnost beraču v roke, bo gotovo zapil. Če dam organizaciji za dobrodelnost, recimo Vincencijevi družbi, bodo tam kupili beraču kos kruha ali pol hlačnice — tistih reči menda ne bo zapil... Dandanes gre torej svet le z organizacijo nekam naprej. Brez nje bi šlo prav vse rakovo pot. Hvala Bogu, da se je našla tu- di za oživitev starih narodnih noš pri nas organizacija. »Dekliške zveze« so si postavile med drugim tudi prav posebno to nalogo: Narodne noše morajo zopet po-ftati bolj številne, bolj domače meti nami! Sicer je res, da obleka ne naredi človeka. Res je pa tudi, da se mišljenje človekovo prav hitro spozna na njegovi obleki. Pa mi povej, prijatelj, komu boš prisodil več pristnega, domačega, skozi in skozi slovenskega duha: tistemu, ki gre k maši v slikoviti obleki nekdanjega gorenjskega Janeza, ali onemu, ki od daleč više gosposki nos nad kmečkim Janezom, sani je pa od nohtov na nogah pa gori do zadnjega lasu ves :>šimk (hudir ga vedi, če sem to šmentano besedo prav zapisal!) Vidite, tole se mi je zgodilo oni dan zvečer. Bral sem o Dekliških zvezah in o narodnih nošah, pa mi je postalo toplo pri srcu. Stopil sem k oknu — mesec je vzha jal in zvezde so sijale. Toplota okoli mojega srca se je še nekaj stopinj dvignila. Odprl sem okno in sem v mogočnem požirku potegnil vase sveži zimski zrak. Takrat se je pa zganilo za oglom in razgrajajoča tolpa pijanih fantov se je pripodila po cesti... Na mah sem zaprl okno, zakaj taka mrzlota mi je objela srce, kot bi se tri Sibirije vlegle nanj. In sem vzkliknil: Da bi se našla organizacija, ki bi oživila tudi lepe, častitljive, poštene nekdanje fantovske večere! Tudi tisti večeri so bili velik kos narodnega blaga, spoštovanja vrednega narodnega blaga. Ob, kako so se v naših dneh izprevrgli! Koliko manj resničnega, od srca prihajajočega fantovskega veselja je sedaj na svetu. Še vriski fantov na vasi so vse drugačni, da njihovega petja še orne« njam ne. Saj ni čudno! Kako naj odkritosrčno zavriska fant, ki mu jo srce polno gnusobe, ki so mu usta pravkar bruhala iz sebe kletvino in umazanijo, ki mu je pred kratkim steklo obilo alkohola po grlu? O, ves razklan je njegov vrisk — in če se trudi, da bi bil pristen, če se mu posreči, da je čisto po predpisih r.a zunaj, se mu pa vsaj to precej pozna, da je neodkritosrčen, prisiljen. In vendar je tako silno škoda onih zares fantovsko mladostnih vriskov, i/, katerih je nekdaj odsevala vsa prekipevajoča mladeniška duša. In tista bujno kipeča pesem iz nekdanjih fantovskih večerov — kam jo šla? Novi časi so prišli in so jo vzeli, na njeno mesto so postavili gnusno — kvanto. Iz nekdanje fantovske druščine so novi časi naredili marsikje druhal, ki jo sestavlja truma mladih starcev, uživanja nečednosti željnih in nad umazanostjo se na?lajajočih. O, da bi se obnovili med našo mladino oživljajoči svoži in osvežujoči fantovski vriski, da bi zopet vzcvela med nami blagodejna fantovska pesem! Toda nihče ne bo obnovil vsega toga, dokler se ne bo obnovila na slovenski zemlji ona idealna fantovska druščina, ki je bila nekdaj dika slovenskih vasi, ki je pa danes, žal, marsikje že nepoznana reč. Vi, ki ste mladi, obnovite to druščino, čeprav nočete, da bi prišel med Vas tudi prijatelj star fant. Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svote nrostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred volno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 200 milijonov kron. K K M M m m N m M N m N N N N Franc Iz o. 2. Ustanovlj. i. 1885 Na debelo'. S a drobno! — Velika iabera za vsak lotni t-aa! Za iz- dolavodomHoib tov- . liov 1 h st in črni. ru-av in i'rni zopot. V/MENGA n vrtnarsko obrt sprejmem — FRANC SUŠNIK, trgovski vrtnar, KRANJ. 448 s uuBanaBmKEasBBmua ZBOisnai HBS^^aaKsaa Priporoča so trrdka a I R.ffllEEiAUC.L Dbljasa 1 Li&Dorjevo ti. ■ Medena u!. • PreiS SKoIijo j i pri nakupu i sušenega in I fe ?ga za moške obleko. | Zahtevajte cenik Mi vzorčno knjigo. NaiboljSI Šivalni stroj Je edino le Josip Petelinc-a znamke Crilzner ln Aft!.4>7 ra rodbino, obrt ln Industrija tjufci;3Jia Hi-n KrtfcriiMej« sfcruer.it;,, c? tolfl Psali « r£:;t,'-j fcre:?;j*efj. v.cktu tsranciji, Delavn.cra sen popravlin ti »Cilko Jsictta Si3 Kj msis j Ust: i*asiti±e po c«.i .»g«$ia»iii. Ustanovljena leta 1913. — Delniška glavnica zcaia 3,000.000 Dir. v zlatu. 99 Splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljub? sni sklepat 1. požarna zavarovanja; 2. živ-tjenska zavarovanja; 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti Škodam vsled tatinskega vloir.a; 5. tran-»portna zavarovanja; 6. zavarovanja proti Škodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. — Družba ie prevzela od »Giaske vzajemno zavarovalnice« in od zavarovalni!) družb »Feniksa (požarni oddelclc) in »Franko-Hongroise« vet njihov kupčijski obstoj v naži državi, — Najnižje tarife. — Takojšnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE« ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta št 15. TeEefsn 571. Nad 120 milijonov kron sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih lelih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih iu druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridile k meni, da jo uredim, ako se sploh da. - Dr. Ivan CF.RNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cc;la št. 6 (Ljudske posojilnico poslopje). Potem se ne tožil temveč poskušaj: LEKARNARJA FELLERJA > ELSAFLUID«. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Mttči li Te revmalizerr, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku Ti bo trljanje z Elsailuidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje kot francosko žganje, najbolje sredstvo tc vrste! Z zavojnino in poštnino vred stane: t paket 3 6 dvojnat. ali 2 spec. stekl. 62 Din 2 paketa s 6 dvojnat. in 2 spec. stekl. 96 Din 3 paketi z 12 dvojnat. in 2 spcc. stekl. 130 Din 6 paketov z 18 dvojnat. in 6 spec. stekl. 2-10 Din Naročila naj se natančno naslove na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Sttibici Donji, Elsatrg 16 — Hrvatska, B | Za dopolnitev paketa sc priporoča: Etsa- g g 11 krogljice, milo odvajalno sredstvo z do- 11| brim uspehom. Elsa - ribje olje krepi i I slabe otroke in odrasle. Najcenejši nakup mcdrceev, 3tii«2h vioiko «SU vanov, otofinan ter vseh tapetniških izdelkov. Prodaia tudi žimo, afrik in blago za žimnice po najnižiih cenah,— Se priporoča SlaacIoM Sever, spce'jama zaloga tapetni;k h izdelkov, Ljubljana, Gcsposveiska cesta 6. nnir,Vun ''J**. _ — * popolni" ZAT<5 V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI Mufccisclšc strešno brllfc! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 prele VIDIC-KNEZ tovarno na Viču in Brdu nudi,io v poljubni množiui, tRtoj dobavno, najboliša preizkušeno modole strojnikov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcov (biber) ln Na željo sa pošlja takoj popis in ponudba! mmmissmm^mmmemi^tiih mumiiMiaii" n Minm i m m\im.....i......HaMKa^asMro«)^^ _______ Zadružna gospodarska banka d. d. Telaf.on št. 57 In 4-70. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.: Gosoobanka Račun poitae£a čekovnega urada za S.ovooIJo — , v, , , . .... ... ... _ _ Bt tl.il« Rcčuti ;io'lr.f ,;5. čekovnega urada v Zagrebu it, 39.0U0 v lastni palači (vls a v's hotela ,,Union"). ------------1 ' al. J9.t)ii0 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Spili, šibeaik, Ekspozitura: Biesl Kapital £ai rcaerve skupno nad F£ 6ofooo.ooo -, vJujj© nesaS M. §oo,ooo.ooo -' - —V-------- M Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombavdira vrednostne papirje, dajo v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje I vize, rpreiema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuj« vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji t! tuje valute in devize, Araerikanski oddelek: Direktno zvezo z ameriškimi bankami. — Urejavanjo ameriških zapuščin. &w Poo3}J!aš£en prodaialec sreči« Dištavne razredno loterije. "UK3 Izdaja konzorcij »Domoljuba?. Odgovorni urednik Josip Groželj v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tisknrnn.