Grofov jagar. Povest iz domačih hribov. »Prosim gospoda sodnika, da naj brani dobro ime takega dekleta, kakor je naša Veronika,« je zahteval mežnar. Sodnik je švignil z očesom mimo Veronike. Bila je lepo dekle. Okoli mladostnih lic se je vil venec zlatih kit. Dvoje globokih oči je sanjavo strmelo v svet; v. krepkih potezah obraza pa se je z dekliško milobo kosala moška odločnost. Po kratkem molku je rekel sodnik na svoj mrzki način: »Ako se je dekletu zgodila krivica, naj toži! Brez tožbe sodišče ne more ničesar.« »Jaz pa sem zmeraj menil, da je sodišče dolžno, braniti in varovati čednost in poštenje,« se je obregnil mežnar. Sodnik se za mežnarjevo očitanje ni zraenil, ampak je po svoje nadaljeval: »Beseda je o tatvini v šmarski cerkvi. Lavrinc Melhar naj pove, kar ima povedati, naj se brani, če se more!« »Tožba tega dekleta je prazna in ni drugega, kakor neumno podtikanje,« je jezno odgovoril sodnikov sin. »Ne tajim, da me je na pokopališču sre- čala. Bil sem na vasi in sem se po najkrajši poti vračal.« »Pri kom na vasi? Natanko je treba povedati.« »To bom storil, kadar bova z gospodom očetom na samem. Temle ljudem, ki so mi sovražni, pa ne bom vsega na nos obešal.« »Saj vemo, kje je bil!« se je oglasil mežnar. »Na Fužini seveda, v tisti krčmi, kjer se ti zbira vse, kar je nič prida. Pravim: tam bi znali razbojnike najti, ko bi gospod sodnik hoteli.« »V tisti krčmi na Fužini še nisem bil. Sicer pa boste, mežnar, za svojo besedo še odgovor dajali. So še drugi ljudje, ki ne bodo vašega obrekovanja kar tako požrli. Krčma na Fužini je poštena kakor vsaka druga.« »Hoho, nikar je ne zagovarjajte! Saj vsi vemo, kaj se tam godi. Grofov jagar zbira tam lahkomiselno mladino, da pijančujejo, kvartajo in počnejo reči, da nas Bog varuj! Gospod sodnik, ako kmalu ne boste kaj ukrenili, se bo vsa mladina pogubila.« »Jaz o tem ne vem nič. Sodniji ni nihče ničesar naznanil,« je odgovoril sodnik nemarno. »Gospod sodnik, trikrat sem bil pri vas in sem vas opozoril na pohujšanje,« je rekel župnik z resnim in žalostnim glasom; »večkrat sem vas kot dušni pastir prosil, da bi storili kaj. Jeseni naj bi prišli misijonarji v Šmarje. Dokler pa je to gnezdo greha med nami, dokler sme grofov jagar brez kazni ljudi zapel.jevati, tako dni-™ >-";<;iion ne more uspeti.« »Misijon — misijon — take novotarije niso za Ijudstvo; zmešajo ga in razburijo,« je dejal sodnik. Tedaj je vzkipela Veronika, vsa rdeča je postala in zaklicala: »Ali tako? Misijonarji da ljudi mešajo in burijo? Ce pa tam od Fužine proti jutru pritulijo pijanci in se z njimi vlečejo razuzdane ženske, tako da se po vsej dolini čuje in se celo otroci pokonci spravijo, tedaj ne rečete nič. Ali nikar ne mislite, da nad vami nikogar ni! So še višji gospodje, ki imajo uho za naše tožbe. Zna biti, da pripiha kdaj od zgoraj kak tak veter, da bo tudi našega gospoda sodnika vzbudil.« Moški so kar gledali in se niso mogli načuditi, da si je dekle toliko upalo. Sodniku se je poznalo, da ga je zadela. Ostro je zasadil oči vanjo, zinil, pa zopet zaprl usta in potem dejal po svoje hladno in mirno: »Opominjam Logarjevo Veroniko, naj brzda jerik. Mladim ženskam se nič kaj ne poda, če hočejo imeti na sodniji prvo besedo. Te čenče so nas čisto nekam drugam speljale. Razprava se tiče sinočnje tatvine v cerkvi in ničesar drugega.« Tedaj je stopil pred sodnika birič in javil, da sta Bunaj dva moška, ki prinašata v tej zadevi važno sporočilo. »Naj prideta!« je velel sodnik. In že sta odprla duri — mojster Gašpar in njegov popotni tovariš, grofov jagar Anza. Ko je ta zagledal sodnikovega Lavrinca, kako stoji zvezan v kotu, se je na glas zasmejal. »Ti-ti se mi nikar ne smej!« je zavpil Lavrinc. »Tebe tudi dolžijo, da si bil sinoči zraven, ko so šmarsko cerkev okradli.« Grofov jager je ves zagorel in žila na čelu se mu je nabreknila. »Kdo me dolži? Predvčerajšnjem sem odšel in me dva dni ni bilo tu,« se je zadrl srdito. »Mir!« je zapovedal sodnik in vprašal uradno: »Kdo ste?« »Haha, saj nisva kaka tuja svetnika,« se je zasmejal Gašpar in postavil svojo kramo k zidu. »Naju bojo gospod sodnik menda vendar poznali. Saj so že prav imeniten dežnik pri meni kupili.« »Najsi sodnik koga tudi pozna, sodnija nikogar ne pozna. Vsakdo mora povedati, kako se piše in kaj je.« »A tako! Tedaj naznanim častiti sodniji, da se pišem Gašpar Petrač; v Dobrovljah delam dežnike, ki so prva in najpotrebnejša reč za slehernega človeka — kajti to je res in to se ve, brez strehe človek nikamor ne sme. Z menoj pa je Janez Kresnik, po domače Anza, grofov jagar v šmarski planini.« »Odkod prihajate?« »Če se že moram spovedati: prav od doma iz Dobrovelj prihajam; tam sem zjutraj ob treh vstal, ob štirih pa sem šel na pot. Od Sel sva hodila s temle Janezom Kresnikom skupaj.« »Odkod pa vi?« se je obrnil sodnik na grofovega jagra. .. . »Bil sem v mestu pri svojem gospodarju, gospodu grofu; nekaj sem mu nesel,« je odgovoril mla^i mož. »Sinoči sem se podal nazaj in sem vso noč hodil.« »Ali imate priče?« »Katerega hudirja pa kaj briga?« je zarobantil grofov jagar. »Brez prič ne velja na sodniji nič.« »Pa nič! Če jaz sodniji nisem potreben, meni sodnije ni treba.« Zasukal se je in hotel oditi. Toda Gašpar ga je ustavil in dejal: »Počakaj, Anza! Jaz sem priča, da si bil predvčerajšnjem v Dobrovljah pri moji sestri Cenci črez noč; Cenca je namreč Anzana vzredila in mu je za mater. Da si bil včeraj res v mestu, to bo izpričal gospod grof. Da si me danes zjutraj blizu Sel došel, zato sem spet jaz za pričo ... Zdaj pa se bomo drugače pomenili. Gospod sodnik, midva sva roparja videla; na poti sem sva ju srečala.« »Kje? Kdaj?« je vprašal sodnik, ne da bi kazal le trohico kakega iznenadenja. »Med Rutami in Gorenčami — pred kakimi tremi urami.« Zclaj je možic na dolgo in ši"oko pripovedova., Irako sta r očala onadva potepuha m potem našla ticto reč na cesti, in jo polo^l pred sodnika na mizo. •Mežnar je takoj sepel po niuni najdbi, tucli Veronika in gospod žur>nik sta jo natanl'o pogledala — in kar kmalu-so vsi v en glas vzkiiknili: »To je kos Mari.iine tenčice! — Res! — Vsak g3 spozna. Priseči moiem.« Ta hip je prihitel krčmar cd Zlate krone in treščil kar pred sodnika: »Gospod sodnik, okradli so me. Dva tujca sta prenočevala pri meni, moški in ženska, kramaria baje. Ker se danes ziutraj dolgo nista prikasala, sem šel za njima gledat. Pa sta jo že prej popihala in sta pobrala, kar s^a mogla: prte s postelj, srebrn križec s stene, svečnik in, zdi se mi, tudi denarja sta neka.i ukraSla.« Vse skrižem so začeli vpiti in na kraju kraja .ie bilo očitno, da sta krčmarja okradla prav tista potepuha, ki sta ju srečala Gršpar in Anza. Sredi hrušČa je zagrrael sodnikov glas, ki je zapovedal: »Mir! Vsako besedo je treba prav postaviti in zapisati. Ko to opravim, bom poslal protokol gospodu mestnemu sodniku, da ta ukrene, kar se mu zdi prav in potrebno.« »S protokolom še muhe ne boste ulovili, kaj šele kakesra tatu, hahaha,« se je zasmejal grofov jagar. »Gospod sodnik, potuho dajete potermhom,« se je jezila Veronik?. -^-'^. bi, da bi bilo zdaj kaj drugega bolj potrebno, kakor da tratite čas s svojim protokolom.« Vmes se je oglasil sodnikov sin, ki je še vedno stal v kotu: »Menda je zdaj jasno, da sem nedolžen. Nočem delj ko razbojnik tu stati.« Sodnik je mignil biriču, naj Lavrinca razreši; ta se je urno pobral pri durih ven. Medtem je postal hrušč večji. Sodnik je potrkal po mizi in dejal s povišanim glasom: »Sodniji ni treba nasvetov. Sodnija sama r^.jbolj ve, kaj je treba kdaj storiti.:; »Ce nam sodnija ne pomore, si bomo sami pomagali,« je zagrmel mežnarjev bas. »^ojdimo!« Kakor na povelje so vsi vstali in hrupno odšli iz dvorane. Ko je prišla Veronika mimo grofovega jagra, se je radovedno ozrla i.an_ • ko pa je zapazila, da je njegov rogled srepo zasti"—1 vanjo, je zardela, pobesila oči in odhitela. Sodnik je mrko gledal za odhajajočimi, v delu pa se ni dal zmotiti, ampak je s pisarjem dovršil protokol. V trgu spodaj pa so vabili ljudi, naj grejo za potepuhoma. Kar hitro se je zbral šop mož in fantov, ki so se razdelili in udarili za zločincema. Preiskali so vso dolino in prišli daleč tja do meje, toda ne sledu niso našli. Potepuha sta izginila, kakor da sta se v zemlio vdrla in nikdar ju nihče več ni videl, ne čul kaj o njih — ne zdaj, niti pozneje kdaj ne. # * * Uro hoda za Šmarjem, tam, kjer zavije pot v Šmarsko planino in dalje gor na Hude peči, kjer je grof redil svojo divjačino, je bila krčma Na Fužini. Stala je tu iz onih časov, ko so tod še fužinarji živeli in kovali. Zdaj so zahajali vanjo pastirji in lovci ter kramarji, ki so prihajali čez Sleme. V samotno. sredi gozda skrito krčmo pa se je zatekala tudi lahkomiselna mladež, ki je tu pijančevala in uganjala svoje norije. Nekega večera konec septembra je bilo Na Fužini zopet vse živo. Iz hiše je udarjal duh po žganju, vriski so doneli in godba, ropot in cepet, vmes pa hrešč ženskih glasov. Notri v prostorni pivnici se je sukalo kakih dvajset fantov in pol toliko razposajenih v-;nsk. Ker je bilo plesalcev več ko plesalk, je ta ali oni fant plesal sam, pa je prežal, da je drugemu ugrabil dekle in se zavrtel ž njo in skakal, dokler mu je drugi ni spet prevzel. Vmes so krolili in uganjali burke. Bili so večidel kmečki iz šmarja, nekaj pa jih je bilo tudi mestno ohiečenih; med temi je bil sodnikov Lavrinc, krojač Murko in urarjeva Rezika iz Kaple. (Dalje sledi.)