71. številka.
Ljubljana, vtorek 28. marca.
IX. leto, 1876
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v str o-og er h ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ra četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta S gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole Iranki ran. — Rokopisi se ne vračajo. — C red niš tvoje v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Meščanje!
Osem let je uže minulo, kur v našem slavnem kranjskem glavnem mestu Ljubljani ena stranka sama vlada, in brez vpliva naše narodne neodvisne stranke gospodari z našim davkom. To je ona stranka, ki nij prijazna našim domorodiiim prizadevanjem, ki je sovražna našemu domačemu jeziku in domačej našej šegi.
Meščanje! Vi vsi veste, kaj Vam Je prineslo v tem času gospodarstvo teh ljudij: povišavali so priklade na davek, mestne blagajnice so prazne, kupčija in obrtnija peša, naše deželne koristi se zanemarjajo, za domačo omiko našega roda se ne skrbi, a pač se dela nam škodljiva nemška politika.
* No tedaj! ne volite Vi, ki hočete, da bode tega slabega gospodarstva enkrat konec, nič več onih mož, katere Vam
svetuje od birokratov podpirana stranka, temuč volite spodaj zapisane kandidate naše samostalne meščansko-n ar o dne stranke.
Mi Vam priporočamo za volitev v I. razredu, ki bode četrtek 30. tcgct meseca tc-le gospode:
Henrik Virman, hišni posestnik, I Franc Peterca, hišni posestnik,
Mihael Pakle, hišni posestnik, j Ivail Villiar, hišni posestnik.
Od mekcimsko-naroilmga volilnega odbora.
Deželni zbori.
Štajerski deželni zbor. Iz tiradca 24. marca [Iz v. d op. |
V javnih sejah našega deželnega zbora se dozdaj še nič važnega uy obravnavalo. Vse delo je v odborih ali odsekih, ki polagoma svoje nasvete zboru predložijo. Najimenitnejša predmeta sta deželni proračun in novi volilni red za deželni zbor. Deželni proračun se bode letos ob jednem ves predložil zboru, ne v posameznih oddelkih, kakor prejšnja leta. Prišlo bo tedaj do generalne debate, v katerej bo opozicija priliko imela, da razvija svoje politično stališče. Slišimo, da tudi slovenski poslanci nameravajo udeležiti se pri generalnej debati. Zares, štajerski Slovenci imajo dovolj razlogov se proti sedanjej večini deželnega zbora, ki jim je pač nakladal vedno veče deželne priklade, a niti za njihov duševni napredek, niti za zboljšanje materij al nega stanja nij skrbel.
Kur se tiče toliko potrebne poprave volilnega reda za deželni zbor, je pač deželni odbor predložil novi volilni red, ki pa se od starega le v tem razločuje, da odločbe, ki veljajo za volitve v državni zbor, vriva v volilni red za deželni zbor, in da raztrga one volilno okraje na kmetih, kateri imajo dozdaj po dva poslanca voliti. Sicer pa se niti na pravično zahteve kmetskih občin, zlasti slovenskih zarad večjega števila poslancev no ozira, niti volilno pravo razširja. Vse bi ostalo pri starem. Na slovenskem Štajerji bi sa v mestne skupine uvrstili trgi, ki imajo pravico voliti v državni zbor, v deželni zbor pa je po starem volilnem redu nemajo. V kmetskih občinah pa bi se iz celjskega volilnega okraja napravila dva: Celje-Vransko-Gornjigrad in Konjice-^marje-Laško; isto tako bi Mariborska okolica za se volila, in Slovenska Bi-strica-Sv. Lenart za se. No če deželni odbor kaj boljšega nij vedel nasvetovati, naj bi še ta predlog bil opustil. S tacimi nasveti nij nobena stranka zadovljna. Ustavni odsek bode
bajo celi predlog ovrgel; naj rajo vse ostane, kakor je; čemu zopet kak provizorij ustvarjati.
Politični razgled.
IVotrttiiJc «lt»žele.
V Ljubljani 27. marca.
V ile&elnih h nij bilo posebno važnih dogodkov. Največ r30 govori o vorarlbergakem, kateri ima v obravnavanje vzeti šolsko postavo, ki je konservativna pa se vendar naslanja na nove šolske postave. Nemški liberalni listi sehudujejo močno čreznjo.
Za<j»-eb*k*9 vlada je prepovedala uvažanje orožja v Srbijo in Turčijo.
Viitir»Jc ilrž»w.
O ru*kesn carji gro glas, da namerava odreči se carjevanja, ker čuti, da je njegova nemška politika v protivji z voljo in željo slovanskega ruskega naroda zlasti v orijentalnoj politiki. To bi za slovanstvo jako dobro bilo, ker znano je o nasledniku carjeviču, daje Slovan, in bi drugo koristnejšo politiko začel v Rusiji.
V tie*'vry<>v* iti so Turki tako slabi, da ne morejo tvrdnjavi Nikšiču niti živeža dovesti, ker jim vstajniki pot zasajajo. Vsled tega se bode moral Nikšie najbrž vdati.
VttB'ti imajo pri Nišu na srbskej meji 17.000 mož vojske zbrane.
V f»uvwi€*inr'r* zbornici je rekel 24. t. m. Gambetta: Republikanci vere ali religije ne napadajo, samo žele, da bi krščanska leca ne bila politična prižnica.
sliifjle&k« kraljica je sprejela naslov „cesarice indijske". Ta naslov je obrnen proti Rusiji in njenoj politiki v Aziji, češ, ves angleški narod hoče svoje posestvo v Indiji braniti, ako bi Rusija meje prekoračila.
Dopisi.
J z JlltttfirlJ«* v Istri 24. maVca. [Izv. dop.] Do pozne ure je sinoči tukajšnji krajni šolski svet razpravljal in reševal jako zanimiv program, katerega celega priobčiti opuščam, ker je po večjem samo lokalne važnosti. Omeniti hočem le da je krajni šolski svet Materijski sklenil, vsled dogodbe, da učitelj g. Fernišek si proč pomaga v kraj kder bi borjšo plačo užival, prositi, naj bi so
šoli v Materiji in Brezovici povzdignili v drugi razred zastran učiteljskih plač opiraje se na to, da tukaj učitelju nikakor nij mogoče s dosedanjo skromno plačico izhajati, akoprem skoro nespodobno stisneno živi in si za to tudi izvrstni učitelj Pernišek proč pomaga, kar bi bilo iz vestna izguba za htfro. Ako-ravno obžalujemo, da je g. Pernišek uže prosil za učiteljsko mesto v Barki, (ker j se nam ne zdi verjetno, da Barke ne doseže in ga tako mi ne izgubimo v kratkem) upamo pač da ga zopet k nam privabimo ako se učitelju tukaj gmotno stanje zboljša. Zaradi mnogobrojne dece sklenilo se je tudi prositi, da se še jedno učiteljsko mesto za tukajšnjo šolo sistem izu je, in to čem prej mogoče, ker prostor ali šolska sobana je več gotova v istem šolskem poslopji. P. učitelj Medja v Brezovici se je tudi bridko pritožil, da se uže šesti mesec h koncu bliža' kar je tam službo nastopil — a dosedsj še mu nij plača nakazana! (Res prijetni položaj mora to biti za ubozega učitelja, kateri se ne more nadejati plače dvornega svetovalca). Omeniti še morem dajo g. Kastelec ud kr. š. sveta podaril novo šolsko tablo za risanje, g. župn. nam. Kraljic, zastopnik cerkve v kr. š. svetu, pa celoletno naročil „Vrtca" za učilno v Brezovici; krajni šolski svet izrekel jima jo zasluženo zahvalo za blagodušni  dar in posnemanja vredni čin.
Ir C*i*fci<lC'i» 24. marca [Izv. dop.] Kakor je uže ,.Slov. Narod" poročal, da namerava „Triglav" napraviti besedo slovenskim poslancem v štaj. dež. zboru na čast, — zgodilo se je tudi to 22. t. ni. zvečer pri „grllnen Anger". Premda je uže nekoliko dijakov odšlo domov na počitnice, vendar se nas je bilo prav lepo število nabralo samih slovenskih dijakov, če tudi počasno, tako, da smo se skraja bali, da bode več druzih gospodov gostov, kakor pa dijakov društvenikov.* Od gg. poslancev so bili prišli gg. V o š nj a k, S er ne c, Herman in Žnidaršič. Počastili so nas tudi s svojim pohodom g. prof. dr. Krek, ki nam skoro vsakokrat to veselje skaže, potem
gg. Ip a vi c,   Žižek i dr.   Po kratkem pozdravu predsednikovem je zapel cel zbor „Na-prej" in potem še mnogo pesen pevsko društvo ki je ta veter iz prijaznosti sodelovalo. G. Veršec je nekoliko govoril o stališči gg. poslancev, njih nalogi in delovanji, ter jim napil „mnoga leta živili!"  in cel  zbor jim je zaklical mnogokratni nživili!H. G. poslance dr. Sernec nam je na srce polagal, naj zvesti ostanemo s v o j e m u n a r o d u, naj se pridno sedaj učimo,   tako,  da bodemo povsod prvi, da  bode  tako  vlada primorana vsa važniša mesta  po  Sloveniji z iskrenimi Slovenci napolniti  ia na  ta način bodemo imeli potem povsod narodne notarje, narodne advokate, profesorje itd.  Dalje nam je razlagal, koliko se je uže stvar pri nas na boljše spreobrnila, da uže naši nasprotniki z nami kot imenitnim faktorjem računajo, da celo možje, ki so prej v nasprotnem taborji bili, sedaj   uže v naš tabor pristopajo;  tako je na pr. g. poslanec Žnidaržič sedaj popolnem naš, in se čuti pra vega Slovenca. — Na to je cel zbor zaklical g. Žnidaržiču gromovit „živio" !
Potem smo se še prav dobro zabavali svoji mej svojimi, ker bili smo sami Slovenci, do polu noči, prepevajo naše domače pesni umetne in narodne. Kadar je pa kateri gg. poslancev odšel, donelo je vedno po dvorani „ živili!"
S tem je sklenilo društvo „Triglav", kakor tudi pevsko društvo svoje delovanje za zimski semester, in obema društvoma se mora priznati, da sti marljivo delovali in popolnem svojo dolžnost storili. Upamo, da bodeti v prihodnjem poletnem semestru z novimi močmi se zopet, resno svojega delovanja prijeli in pričeto vsem v zadovoljstvo nadaljevali.
—k—.
Ik Dunaju. 22. marca. [Izv. dop.] V tukajšnjem društvu „Slovenija" je govoril pri zadnjoj  „besedi"  vseučiliščnik Kragelj o pokojnem našem boritelji dr. Lavriču mej družim sledeče: „Čudno mi je pri srcu, gospodje, spominjati se svojega učitelja, katerega sem tako ljubil in spoštoval, spominjati se moža, ki je celo svoje živenje posvetil le ubozemu, zatiranemu narodu slovenskemu,  moža najčistejšega, najnesebičnejšega domoljubja, moža najtrdnejše volje in jeklenega značaja, spominjati se poštenjaka, s k ako rš ni m  se ne more ponašati vsak narod in vsako stoletje, poštenjaka najblažjega, najplemenitejšega srca, ki je trpel z ubogim človeštvom, poštenjaka, ki je vse svoje delil se svojim bližnjim, da, čudno mi je pri srcu, gospodje, spominjati se — našega nepozabljivega dr. Lav-riča.
(Omenivši nekatere bralcem „ Slovenskega Naroda" uže znane črtice iz L. življenja, nadaljeval je govornik:) Dr. Lavrič je bil tisti mož, ki je prvi začel buditi narod slovenski na Goriškem iz svojega dolgoletnega spanja Toda ne le na Goriško se je omejalo njegovo politično delovanje, temveč segalo je tudi v druge pokrajine mile naše domovine, katero je nepozabljivi pokojnik ljubil tako prisrčno. Ko so se začeli pred desetimi leti po Slovenskem taborji snovati v dosego politične neodvisnosti in narodnih pravic, ko so si ne kateri narodnjaki na svoj prapor zapisali zlate besede „zjedinjena Slovenija," takrat je bil dr. Lavrič prvi, ki je se svojo zgovornostjo neustrašeno pod milim nebom zahteval pravice slovenskega naroda, zahteval vpeljavo slovenskega jezika v urade in šole, širil na
rodno idejo. V tem smislu nij le govoril po taborjih, temveč priobčeval tudi članke po slovenskih časopisih. Kak vpliv so imeli taborji na vzbujo našega naroda, vam Je znano, gospodje; ljudstvo se je začelo zavedati in izpoznavati, da smo 81ovenci nArod, da nij razločka mej Kranjcem, Goričanom, Štajercem in Korošcem, začelo je izpoznavati, da so nam po krvi in duhu sorodni še drugi narodi, mogočni slovanski narodi. In narod slovenski je iz dna svojega srca zaklical: „Zivila Slovenija! Živili Slovenci!" In sin naše domovine se nij več sramoval biti Slovenec. „
Nič manje  nij so vplivale  na narodovo vzbujo čitalnice po našej domovini, in oče čitalnic jo bil naš dr. Lavrič. Po njegovej inicijativi se je osnovala prva čitalnica na Goriškem v Tolminu, katerej je bil on prvi predsednik ; cvela je za časa njegovega predsed-ništva čitalnica tolminska, kakor nikdar pozneje, v njenih dvoranah so se čuli največjega domoljuba goreči govori,  odmevali se izurje nih pevcev doneči glasovi.   Po njegovej inicijativi so nastale tudi skoro vse druge čital niče po Goriškem; kjer mu je bilo mogoče, je sam nastopil in ljudstvo navduševal in budil k strajnemu delovanji. Mlade diletante je učil sukati se na deskah, učil jih lepo dekla-movati.   Nij se bal niti zamude časa, niti stroškov, nij se ustrašil družin zaprek, kjer ga je n&rod potreboval. Osnovane čitalnice je podpiral, kolikor mogoče,  s knjigami in časniki.   Zaradi mu je bilo ljudstvo tudi hvaležno in mu izkazovalo svoje največje zaupanje s tem, da  so ga skoro vse primorske čitalnice imenovale častnega uda.   Sinemo ga tedaj po vsej pravici imenovati očeta čitalnic.
Ko je bil pred šestimi leti voljen za deželnega poslanca, je v deželnem zboru začel v slovenskem jeziku govoriti; imel je iz prva velike sitnosti in zavire, a vse je premagal Kajti Italijani so mu žvižgali in se mu smijali, a on je le neustrašeno nadaljeval, dokler se nijso njegovi nasprotniki popolnem priva dih, slišati iz njegovih ust le slovensko besedo. Da, celo to je dosegel, da sta mu i predsednik in vladni zastopnik na njegove interpelacije zmirom le v slovenskem jeziku odgovarjala. Volili so ga tudi v deželni odbor; toda, ker so v njem imeli Italijani večino, in ker tedaj nij mogel uspešno delovati za blagor slovenskega ljudstva, se je rajše svojej službi odpovedal, kakor da bi bil na mestu, kder slovenskemu narodu ne more nič koristiti.
Dalje je bil dr. Lavrič prvi in jedini odvetnik na Slovenskem, ki je izklj učljivo v slovenskem jeziku pisaril in sicer iz zgolj ljubezni do naroda svojega. Hotel je nam priboriti jednake pravice, kakor jih imajo drugi narodi, in priboril nam jih je deloma, hotel je našim nasprotnikom dokazati, da se more tudi znanstvo v slovenskem jeziku pisati, in, če jih tudi ny prepričal, vsaj dokazal jim je.
Posebne zasluge ima dr. Lavrič kot prijatelj in podpiratelj slovenske mladine. Na goriškem gimnaziji je z vladnim privoljenjem predaval 5 let deklamatoriko; pozneje pa so mu to dovoljenje vzeli, ker so ga nekatery?ri vladi črnili, da mladino zapeljuje, da jej pre dava o „svobodi", o „narodnosti", o „poli-tiki" itd.
Da so to samo hudobni napadi in ne sramna obrekovanja, mi nij treba omenjati, gospodje.   Pač pa nas je zmirom spodbujal, pridno učiti se, da bodemo mogli kedaj koristiti svojemu narodu.   Dijake, odhajajoče na
univerzo, je kolikor mogoče z novci podpiral; podpiral je nekatere ves čas njih univerzitetnih studij — v tem ko se njemu samemu nij baš predobro godilo — nadejaje se, da bodo kedaj koristili našemu nanulu.
Zaradi njegovega največjega domoljubja in največje eneržije so ga tudi njegovi nasprotniki zelo spoštovali; slavili so ga v liberalnem italijanskem listu „L' Isonzo", in ga stavili svojim uradnikom in poslancem v izgled, ime-novaje ga „slovenskoga Garibaldija".
Njegovo blago, plemenito srce nij moglo prenašati, da njegov bližnji zraven njega trpi, se joče in solze briše. Zaradi tega je pomagal vsakemu, kdor je pri njem iskal tolažila, kolikor mu je bilo mogoče. ,,Sebe je slekel, da je druge oblekel."
In vse to nij delal, da bi Bi slave in časti pridobil, nij delal, da bi mu križce pripeli na prsa, nij delal, da bi mu hvalo peli po časnikih, delal je iz neomejene ljubezni do naroda in bližnjega.
Gospodje! Če se bodemo spominjali v javnem živenju našega Lavriča in ga posnemali, če bodemo tako nesebično in neumorno delali za blagor našega naroda, kakor on, če njemu jednako svojej domovini posvetimo vse svoje moči, vse svoje živenje, tedaj pride kmalu čas, ko bodo milejše zvezde nam sijale, pride čas, po katerem si tako hrepenel, a ga Žalihog ne dočakal, nepozabljivi ranjki; in ko bode naša slovanska domovina mogočna in cvetoča!"
Iz %tt|rr<kt»tt. 25. marca. [Izv. dop.] Pred petimi tedni je bila situvacija na slovanskem jugu ta, da ste Srbija in Orna gora vstašem obečali, da jim bodete spomladi, na pomoč priskočili, bodreči njih na vztrajnost, na daljnje klanje in na daljnje prelivanje svoje krvi. Taka situvacija je bila pred petimi tedni, ko je mene slučaj zanesel v neki zabiti, od sveta pozabljeni kraj hrvatskega primorja. Tam sem čobel pet dolgih tednov. Ta celi božji čas nijsem videl ne jed-nega velicih političnih časopisov. Čulo se je jedenkrat tam v našem kraji, da se prirejuje v Senju velika vojniška bolnica, katera vest se pa nij obistinila. Drugokrat je plovila dolž naše obale oklepna fregata „Kustoca" z 800 možmi v Dalmacijo, loj dni parobrod „Jupiter" je pa za njo prtljago vozil. To je vse, kar sem tečajem petih tednov o jugoslovanskih zadevah čul in videl..
Iz primorskega krša in gruša me je zvezda zopet v moj Kanaan pripeljala. Ali kako sem se začudil, naidši na slovanskem jugu isto situvacijo, katera je bila pred petimi tedni. Srbija in Črna gora obečujete tudi denes ravno tako, kakor pred petimi tedni vstašem svojo pomoč, bodreči njih na vztrajnost, na daljnje klanje in na daljnje prelivanje svoje krvi.
Denes se vidi, da je bilo odlaganje vpjne od strani Ornegore in Srbije na spomlad samo pretveza. Spomlad je tu, a vojne še nij. Če so mogli vstaši celo zimo prevojevati, zakaj ne bi bili mogli to izvosti tudi črnogorska in srbska vojska, ki ste preskrbljeni z vsem modernim vojniškhn komfortom. In kaj so Črnogorci in Srbi res tako omehkuženi, da trebajo samo spomlad za vojevanje! Ob zimi so je sigurno ravno toliko vojin izvojevalo, kakor po leti. Kot jeden sami primer naj služi prusko-francoska vojna od jeseni 1870 1. do spomladi 1871 1. Pretveze, nič kakor same pretveze od strani Srbije in Črnegore.
Če je vstaji v Hercegovini in Bosni res sojeno, da se bo brez Črnegorsko in Srbske pomoči v svojej krvi utopila, se bo to nad Srbijo in Črnogoro hudo maščevalo. Izstavimo, da vstaši denes, videči nevspešnost daljnega borenja orožje polože : kaj se bo zgodilo V V Trebinji, v Goranskom, v Nikšiču se bodo precej turški topovi proti Črnogorskej meji obrnili. Turška ima na svojem rovašu veliko črnogorskih naglavnih grehov zarezanih. Ojačana in moralično vzdignena, po premaganji vstaje, bo od Črnegore račun, bo od nje „danak" zahtevala. In potem se bo morala Črna-gora sama proti celej turškej, po zrnati opi-janjenej vojski braniti. Valjda Črnogorci še nijso pozabili 1. 1858, ko Omer-raše na njegovem maršu na Cetinje nijso obustavili črnogorski sokoli, ker denes masa odločuje, nego ukaz velevlastij. Črnagora naj se tedaj ogleda, preden pusti vstajo ugasniti. Spominjam se, da je nedavno Črnagora vstašem dala poroditi, naj samo še do Jtirjevega pričakajo. Ali nij tudi to pretveza V Katera država, kateri narod, kateri vojskovodja svetu dan napove, kedaj bo na svojega sovražnika udaril! — Črnogorski „Gjurgjev danak" je v vojnoj umetnosti jako naiven.
In Srbija! kaj bo s Srbijo, če se vstaja sama v sebi zgrudi? — Turčija se ne bo za Srbijo brigala. Srbija bo brž ko ne dar na-šej Ogerskej za tiste usluge, ki si jih je nasproti Turčiji za ugašenje vstaje pridobila. Magjari uže dolgo preže na njo. — Srbstvo vidno propada. Jedno Kosovo je Srbstvo preživelo, druga ne bo več. Tu ne pomaga šovinizem, trkanje po prsih, češ, jaz sem Srbin, kolnenje na prokletoga dušmanina, na „kukavico" Turčina. Vse to ne bo Srbijo rešilo, nego jedino samo akcija.
Domače stvari.
— (Sijajna gloveuska zmaira v LJubljani.) Tri včerajšnjej volitvi za tretji razred v mestni občinski zbor ljubljanski smo zjedinjeni slovenski narodnjaki sijajno, z veliko večino zmagali kljubu vsemu pritisku in kljubu temu da so Nemci in nemškutarji „vse žile napeli" kakor so v svojem oklicu obetali. VoUeni so kandidatje slovenske narodne stranke gg. J. II o rak s 1A4 glasovi, J. Jurčič s glasovi, Iv. 141f itn s 15* glasovi in J. Ilegali s 150 glasovi. Nasprotniki so imeli: Gvvaitz 113 glasov, Polegegg 109 glasov, Achtschin 108 glasov in Habit 106 glasov.
— (Iz Novega mesta) se nam piše Denes 26. marca je umrla tukaj gospa, Logarjeva, soproga c. k. sodnijskega svetovalca, po kratkej bolezni. Kanjka je bila vrla doinorod-kinja in podpornica narodnih zavodov, kakor Vnatice slovenske, čitalnice novomeške i dr. Pogreb bode 28. t. m. po polu dne. liodi jej zemljica lehka!
— (Slovensko gledališče.) Videti je bilo, kakor bi hotolo občinstvo odškodovati slovensko Talijo za zadnjo očividno malomarnost, — toliko so je bilo zbralo poslušalcev pri zadnjej letošnjej predstavi dramatičnega društva. In tudi pri igralcih so je očividno pokazala resna volja, zadostiti vsem terjatvam in izbrisati tako deloma marsikatero prejšnjo slabost, ter napraviti gladki pot prihodnjim beneticam. Lemoinejeva igra „Materin blagoslov" ne zasluži zastonj svojega dobrega glasu, kar se tiče mnozih efektnih momentov, in je
ako dopadala občinstvu.   Gospodičnu P o d -
krajškovej  (Marija)  čestitamo  iz celega srca k sijajnemu vspehu, kojega je dosegla se svojim globoko čutenim in vendar v vseh prizorih zmernim in razumnim igranjem. Simpatična njena osoba prišla je ta večer popolnem v veljavo, in burno ploskanje je veljalo često, opravičeno deloma tudi njej, ne samo njenej igri. Vrlo jej je na strani ostala gospa O d i-jeva (Chonchon), koja nam je ta večer odkrila take strani svojega  igralnega talenta, kojih do sedaj —  odkritosrčno  rečeno — se nijsmo poznali.   Radi se strinjamo v pohvali,  njenega igranja   z   vsemi poslušalci posebno kar se tiče lepo izvršene pesni v tretjem dejanji.  Pri tej priliki omenjamo, da je komponiral g. Stockl uloženo pesen,  koja si je pridobila občno dopadajenje.   Itak gratuli-raruo gospodu Kocelj u (Kotnander); — ni-česa nij manjkalo v značaju, kojega je predstavljal, in s tem je dovolj ivtčeno. Gospod Jeločnik, kojemu gre dvojna hvala vzlasti za to, ker je vselej  izvrsten in radovoljen sode-lovalec pri predstavah dramatičnega društva, opravičil je tudi tu zaupanje, kojega stavimo vedno v njega. On ve vselej elegantno nasto piti.   Gospodičina L ed ar j e v a, (Markiza) je včasi malo zgrešila napeto in zmerjeno aristo-kratično damo, pa bilo je morda še bolje tako ker ono postano lehko komično. G. Kaj zel (Pierrot) je varoval strogo ozke meje svoje naloge, in akoravno je morda velik del galerije pričakoval kaj druzega od njega, prestopil vendar nij   nikdar — v Čast mu bodi rečeno — krog mu tu odmerjenega značaja. Ravno tako je g. Trnovec (Loustalot) prejel pri  odprtem odru zasluženo pohvalo in privoščili bi jo bili itak gospodični Namrotovej (Marijeta). Gospodu Jekovcu (Jaquot) bi svetovali drugikrat malo več pazljivosti, da nas ne bo osrečil zopet z izrazom kakor „petdeset „„šritov"" je bilo", in kojemu bi priporočili malo menj lesenosti in malo več harmonije.
Narodno-gospodarska stvar.
Ljubljanska planjava.
(Iz italijanske knjige inženirja R. Vincentini-ja.)
„Ne bi izpolnjeval obljube, ko bi ne govoril posebno tudi o ljubljanskoj planjavi. Ogle-daval sem jo dvakrat, in morem reči, da sem jo tu in tam tudi posamezno natanko preštudiral.
Tudi ravno tako imenovana roka (Ljubljanica) znana mi jo in prehodil sem jo od izvira do ustja, v katerem se izliva okolo 2300 metrov pod Zalogom v Savo.
Ljubljansko planjavo, katera je najdaljša mej vsemi, katere sem poprej obravnaval (meri namreč -10.000 oralov), preteka namreč ravnokar imenovana reka skozi celo dolgost, ter jej je tudi določeno, da se vsi potoki visočje ravnine iztekajo v njo.
Imenovana planjava je obmejena z zatoki in rige napravljajočimi gorami, razen na končnem kraji mesta Ljubljane. Na tej mejnej črti so holmci, kateri so bili gotovo v starodavnem Času jeden z drugim skleneni, tako, da so iz te ljubljanske ravnine ustvarjali jezero,
V onem času morala je nepotrebna voda odtekati na onih nizkih krajih, kder se na jednej strani holmec sedanjega grada z onim drugim holmcem združuje, kateri se razpenja kot nadaljevanje Siškine gore, ter tako na-pravlja naprej molečo rigo. Na ilrugej strani pak, kder se imeuovani gradov hrib s konci sosednjih hribcev združujo.
V tisto jezero so se izlivali mnogi studenci več ko 50 na številu, od katerih je večina, posebno oni pri Vrhniki, (Lubija), kateri je bil naj izdatnejši in v zvezi s potoki prej omenjene ravnine Ložke,  Pivske, Cerkniške,
Logaške in Planinske, kakor so še dandenes ▼ vednej dotiki, ker od tamkaj dotekajo.
Na ta način se je razlivala nepotrebna voda starega ljubljanskega jezera v skoro gotovo takratno jezero savske ravnine ker je ta bila nižja nego ljubljanska ravnina.
Pozneje namreč, ko so se vode satske ravnine nazaj odtegovale, ko so si z globokej-šim izpiranjem pridobile hitrejši odtok, so gotovo savskej reki pripomogle do pristnejšega odtoka, tako je gotovo tudi reka Ljubljanica svoj tek skušala regulirati s pomočjo kacega predora.
Sploh je pa očividno, da se je ta predor nikder drugod, kot na jednem ali druzem gori imenovanem kraji in skoraj gotovo na onem kraji naredil, kder je bila zemlja lažja za iz-podjedanje ali izpiranje.
Ker je naravni teren one nižnine, katera je mej gradom in konci Šiškine gore, bil veliko lažji za vedno izpodjedanje, zavzela je reka Ljubljanica denašnji tok, ob znožji grada, kder je bil najglohočji kraj ono kadunje.
Na tem kraji začeli so zidati sedanje mesto Ljubljano, pri tem zidanji imoli so pak^ tadanji naseljenci tako malo razuma, da so zidali poslopja ob kraji reko in s tem prisilili reko v nekov nepravilen tok, kar je naredilo jako občutljivo nepriličnost za celo ravnino.
Ljubljanska ravnina nij bila od tedaj ni-kakoršno jezero več postala pak je razpro-strano močvirje, katero je okuževalo zrak cele okolice.
Da je bila ta ljubljanska ravnina neke-daj v starodavnih časih jezero, svedoče razen glinenega razšotorenja, katero se po celej ravnini razprostira tudi najnovejši izkopi gosp. Perucija, stavbe na koleh  pri Babnej gorici.
Mogoče je, da so v predzgodovinskih časih tu živeli ljudje, kateri so bili vajeni na jezerih bivati. Ta jezerska bivanja popušče-vala so se skoro gotovo stoprav inej brončno dobo, to so pravi, tačas ko se je moralo oskrbovati z boljšimi hranilnimi sredstvi in se začelo približevati poljedelstvu.
Močvirno stanje te ravnine je trajalo dalje časa, predno so je začelo misliti primernih pripomočkov poiskavati, ter slabo hidravlične okoliščine tedanjega časa zboljšati.
Pred kacimi 2O0 leti dognali so idejo, da so za Gradom izkopali vodotok. Ta misel je bila jako modra, in čuditi se mora vsak, če se sliši, kako so jej ugovarjali tudi izvrstni hidravlikarji tedanje dobe.
Ta ideja pa je vendar prodrla in napravili so vodotok, ter je ravnini jake koristi dajal, in sicer take, koristi, katere so stoprav potem čislali, ko je ta kanal zaradi tega doživel nekoliko modifikacij.
Iz svojih tedanjih, če tudi le sumarično dognanih studij, moral sem so osvedočiti, da ta ravnina, kljubu vodotoku, popolnega zboljšanja še nikakor nij dosegla, da v časih je izpostavljena povodnji, in sicer tako, da je na nekaterih njenih delih še vedno glen ohranila močvirska narava.
Iz tega zasledujem, da se mora struga Ljubljanice popraviti, in tudi to je resnično, kajti v celej njenej daljavi toka je nekoliko napak, katere bi se odstraniti morale, kar bodem pozneje dokazati skušal.
(Daljo prih.)
/sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Sevalosciere dn Barry
30 let U7.p je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna lirami, pri odraščenih i »trooib brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na Živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljeuje, zaprtje, prehlajenje, ne spim je, slabosti, zlato £tlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, Bhnjsanje, bledičico in pre-ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, uego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-/cga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora,
*dra\ilm *;h svetnik* Dr. AngelBtoina, Dr. Shorelands, Mr. (Jaiupbena, prut. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatke ■tuart, Markize de Brehai. a umogo druzih imenitnih OBob, ne razpošiljava ua pus.bro jHhtevanje /.astnnj.
Kratki izkaz iz 80.000 rjrii'evaloT. Spričevalo št. 73. >7 1
Na Dnu -.i i, ia • prila 1372. Tnttio je vže sedem ues ch , od »r sem bil v bremi-nem stanji. Trpel sem - l p mi ■:■ '• iča: nicii.b bok•Cinah, in su er tako ia b 'm od dne do dne i iuuov g nil, in to zuprefilo je dolgo e;s* moje študije. Cul »ena od Vase čndapolne Kevslesciere pri' el Bern jo rabiti in tagOtovtm Vas, da se čutim po mesečnem i žitku Vkše tečne in okusne Ke a lestiere popo ni m zdrav, tako. da brez uhjuia- iega tres uja moreni zopet piBati. Zaradi teg* priporočam Vhem bol m to p'iinerno prav ce? 6 >n okunno hrano, kct Lgjboijši pripom ček, ter ostanem Vaš ndani
O a b r i e 1 T e s t h n e r. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetnik bilo jo moje stanje hujsanja in bolečin Bako vrsto sedem let sem strašno. Nijscm inogU niti citati niti pisati, tresle so so vse čutnice na culein životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter som trpela veduo na razdraženji čutuic, katero me jo sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poehusili so vse, brez da bi mojo bolečino zlajšali. V polnej obupnosti poskusila seui Vašo KevaleBciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčuo hvaležnosti in popo.nega spoštevanja.
Markize de Brohan.
Št. 75.877. Flor. Kbllerja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duši.ika, omotici in tiščanji v prsih.
Št. 65.716. Gospodični de Jiontlotiis na nepre-bavljeuji, nespanji in hujšanjL
Uevaleaciere je i krat tečne j ia, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več ua oeni, ko pri zdravilih.
V pietacuUt ^aiioah po pol fanta 1 ^>ld. 50 kr, 1 tal S gold. 50 kr., 2 %nta 4 gold. 50 krn 6 rim tov J.C gold., 13 funtov :i0 gold., 24 iuntov .iti gold. - Reva.lesciore-Biiicaiten v puiioah in Revalesciere-Chocolatee v prahu iS ta» 1 gld. &0 kr., 24 zju 2 gl ia ..... 4,i :an .■ gi. 5C kr., V prahu xa 120 car 10 gi Prodaje: Dn Rarry A Comp aa Uuuajl. W»ll« fl«chgs»aae it. i\ kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih m »pnoetijskih trgovoih. indi razpotiiija du-tujska hil» na vse kraje po pofitnib caisajuijoab ili po-.r-etjjh. V IJnblJtml iId lazih J. Svoboda, lekar pri n zlatem orla", v Reki pri lekarju J. Pro damu, v Celovcu pri lekarju Biru>acherju, t S|»Ijetu pri lekarju Aljinoviču, v Trsta pri leaurju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Roccn in J. Hirschu, v Zadru pri Androvičo. (352
Anatheriiiova ustna voda in zobni prašek
. i z de lj uje 1mat»wiel Ficcaii, lekar na du~
4\ najskej cesti v Ljubljani. Tudi najboljši in naj-
a cenejši pripomoček za čiščenje ust.
j 1 škatljica zobnega praška      .      .   40 kr.
m 1 steklenica ustne vode    .     .     .60 kr.
Dunajska borza 27. marca.
Uvimo telegrafično »»oročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   67 *M. — kr.
Enotni dri. doig v urobMi 71   „ — ,
18ft0 dri. posoji.o       ... 111   „ —
Akcije narodne "'Mik*) 880   „ — ,
Kreditne ikcije    .... 161   , 30 ,
London....... 116   , 50
Napol......... 9 32
C. k. cekini ft    . 46*/a .
Srphrn 102 10
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige:
-A..  lESoim-srni in pojesti:
1. Erazem Tatenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Meta lloldeiiin. Roman, francoski spisal Viktot- Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. Kantoreica. Roman s pogorskega zak otja. Češki spisala Karlina Svutla; p. .slovenil Fratijo Totnšičr velja........50 kr.
4. I"r\I polju 1». Novela, spisal J. Skalec. — Na črui zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal //. Kiviire, poslovenil Davorin Jlnutnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Labottlatje, poslovenil Daeorbt Hostnik, velja     .       .      .      86 kr.
XjIstimi v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Životopifije, sp. Raj? Boi. — Prwiorn, Prešerin alt Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Macliiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Ratu je, sp. dr. Celeatin. — Trst v o z grozdjem na Kaskem, sp. dr. J. Vošnjak. — trgava bode? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja       ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi, Sp. Paulua.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih minul ni h pesni j. Spisal prof dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše? „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
Zaradi preseljevanja na Dunaj
prodam prostovoljno prav po ceni: svojo jako dobička pridobitno hišo z lepim vrtom
vred v kolodvorskoj ulici,
parni stroj s kotlom od La Chapolle iz Pariza, ra/lično transmisijone, stojala in jormonno plošče, razi eno hišno in fabrikno u odjo itd. Dalje v prejšnjej Kreneijevej etacuni v Mpital-
»kej ulici po Čudovito ni/kej ceni nove in tudi
uže rabljeno v
Šivalne stroje
uujboljrše kakovoati in sicer:
Vteelilcr A \\ IInoii se mizic i in stojalom 3i) gl., koniplitni se zapiralno shrambo 38 gl., g
potem kakor zuiirun:
Prave Elias Hoie in L6we.
Prsi za srajce za polovično ceno, potem se nekaj oksford snovij, shirtinga, šivank itd.
Hi skoiaj ne liode nikdar več došla tako ugodna prilika za luko mali zuenek kupiti gu-lovo dobri Nivalui si roj. Tedaj vabim vse, kateri nameravajo si kedaj omisliti kak šivalni stroj, da me počaste z njihovim zaupanjem, ter se priporočam z odličnim spoštovanjem (71—2)
Woschnagg.
Mej mnozimi anonci, posebno za uro in zlato blago je mnogo tacib, ki prebivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bodo svarjen za svojo lastno korist pred kupovanjem, kjer firma prodajalcev no ga-Irantira zadostno. Vso ure in drugo zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditetel
Neverjetno, p resnično!
r/o IH iii 19 »*l prava angleška,sro-Aitt J-vr 111 gl. brna Ci|jnder ura s
Krimerno verižico in medailonom, etuijem, ključ-om in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Ravno iste krono-časomerne ure fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50.
Samo 18 ali 25 gl. KWJ3£
anker-ura, savoneta z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi še verižica in garancijni list. Kflinn 1 f>*l Prava angleška srebrna -*0 fs m ognjo-pozlačena kro-nometer-ura z verižico vred, z usnjatim etuijem in garancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl.
les-remontir-ura, najmočnejšega kalibra s kristalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl.
vega srebra in ognjo-pozlačena, poleg vratna verižica in garancijni list. K»ilWt SžO «*l pr»vaangleška fino ognjo-rOHlalU i»*vr (»—, i» pozlačena srebrna krono-meter-ura z dvojnim plaščem, fino emailirana, poleg tudi še fina verižica, medailon in garancijni list.
Samo 18 ali 20 in 25 gl.
najfinejša srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjati etiu in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. ST^TS
kijučka za naviti, poleg verižica in medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. t?
za dame z dijamanti.
Samo 30,35 in 40 gl. j$Su
srobrna remontir-ura z dvojnim plaščem, garantu ana in patentirana.
Samo 23, 25, 27 gl. 22»,"™-
rižico, medailonom in garancijnim listom.
Samo 35, 45, 50 gl. gg^-g
anker-ura s kristalnim steklom.
Samo 60, 75, 100 gl. ^
ura s kristalnim steklom. 105 in 115 gl. z dvojnim plaščem.
Samo 200 - 300 gl. m Z:
nometer z remontimim dvojnim plaščem in kristalnim steklom. Razun tega pak šo vsake vrste drugod od ka-cega druzega auoncirane ure in gotovo cenejši.
Atelier za popravljanje.
Stare ure, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo so, ter onovo. Cene popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld.
Zlatnina.
Od c. kr. kovničuega urada na Duuaji kot pravo izkušeno.
Prstani.
Prstani za dame gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. 1'fstani h pečatnikom za gospode gl. 8, 10, 11, i2
do 20.
Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8.
%latc verižice? za ure.
Verižice, kratke s ključkom gld. L , 20, 25, 30,
35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolgo z gladkim ali facijoniranim paha-
čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, TO, 55, 60, 65,
70, 80 do 150.
Zlati medailoi.il
za gospode in dame. S pravimi kameliji gl. 14, 16, 18. 20, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
%late garniture.
liruže in uhani gl. 18, 20, 24, hO, 35, 40.
8 pravimi kamonji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do
20".
Z dijamanti in brilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200
Zlati uhani.
Lečneči za otroke gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3 so ali
brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli se ali brez kinča, gladki
ali pa se pravim kamenjčkem ali pa v obliki
suliee gl. 12, 15. 18. 20 do 30. Bontoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, 1(0
do 500.
Zlate gumbe za kemlsefte In manšete.
Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14,
18, 20.
Zlate brože.
Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. 12, 15, 16 do i o.
Zlati Križići.
gl. 6, 7, 8, 9, 10. 12.
Se biseri ali dragocenimi kamenjčki gl. 8, 9, 10, 12 do 26.
Zlate prsne Igle.
V različnih oblikah, Jokey, Sport itd. od gld. 5 do 30.
Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.
Zlati brazletl.
Gladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26,
30 dO 60.
Se pravim kamenjčkom ali biseri gld. 30, 36, 40,
50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500.
izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali prinošiljntvi novcev. Na sahtevanje razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržano vrača denar nazaj.
■OH Mojo cene bo vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevata dob.čka le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele novo ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri sta. o ure ali staro zlatnino za novo Izmenjati žolč, so uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (26—9)
Philipp Fromm,
fabrika nt ur iti zlatnine, Rothenthurmstrasse štev. 9, nasproti "VVollzeUe, DUNAJ. \aj se ne pozabi naslov.
Izdatdj in urednik Josip Jurcić.
Lastama in tisk „l.arodne tiskarne".