f-p,. . i 'i Tir,',.'"/.' Tečaj II. V Gorici 15. avgusta 1864 List 8. Uhaja 15; vsacogj ff Velja s poštnino vred oieica navadno na poli. J^i^-Ji Jjj cn goldinar za celo leto. rv^ r^ rm mm m pm \m m -m Hi .liP CUP ffli :|P fi? ifca " E JL--; 1-LakJ: TiirrcrrHTV ' § Polj-, vinograd, ^ M E S H C NIK £ 3 Lemn kl^e - ^ llora, ir.irjVj £ . :. - |f- • K»epljem naš rod; \ S kruhom za duhom £ Ruda, tupeija ' f Irt ^ Tfbo rele. 'A kmetijstvo, obrtmjstvo jg Pol moj in hod. J $ ., ~> »0B»- ■ ..U.GOSP." in druge Sl&^^s^^Jf^ag deželne zadeve, ter z« izobraževanje ljudstva sploh. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. - ^^se^s-s^--J._ * j '■ j t < • ,?■ % jjf .;:•-•;<.-.•> ...Iz Ajdovščine. ® JuliJa smo imeli v . naši čitavnici malo besedo, klpro se je veliko več ljudi - posestnikov - vdeležilo, kakor smo jih pričakovali. Program,- namen besedin je bil po nekem nenavaden: pogovarjali smo se o — vinorejl Razgovor je bil prav živ in prepričal se" jc vsalitcri, da tukajšnim vinorejcem je zelo mar za rečni (realni') ta predmet. ' J h ■:> Po nasvetu predsednika čitavničnega, g. 'dr. Lavriča, so izvolil« nazoč. (pričujoči) 12 odbornikov, ki imajo" za povzdigo ipavske vinoreje skrbeti. So pa izvoljeni ti-le možaki: Gg. France Kavčič, Eo-r, •'i krepki in pogumni duši. (,, S kruhom za duhom". Vr) Zavoljo ieiia ! duševnega napredovanja tedaj, in, ker premožen človek, premožni na, rod več zamore od revnega, nam je na vso moč skrbeli za materijah,j blagor, in vam posestnikom ne bo menda pretežka ta skrb. Vino j0 namreč poglavitni pridelek noše doline, trta pa je rodovitna, grojzdje je sladko in vina je obilno. Pri vsem tem tožite, do vam vino malo nese, ker kupco ni, in radi se spominjate poprejšnih časov, ko sle svojo vino hitro in drago prodajali; vam so bile vgodne zadnje leta, v kterih je trte po sosednih krojih bolezen zatiralo, zdaj je minila skoraj ta nesreča, in nastopila je še druga okolščina, ki žuga hudo škoditi vam, ako no bote pazili. i Železna cesta namreč pripeljuje prodajavce vina iz drugih dežel. Stojarske, ogerske iu hrvaške vina se pijejo v Trstu, v Gorici in drugod, vina, ki so okusne in hranljive, m se naj hujše vročine ne strašijo, kakor vaše. Hrvati so napravili v Trstu razstavo svojih vin, in kupci si lahko izbirajo, kar želč; noše vina pa zaostajajo. — Vsego tega je krivo, kokor vidimo, poganjanje prodajavccv, to je, konkurencija. Konkurencija je prav ojstra sodnica, ona vse no tanko pregleduje, zameta in zaničuje, kar je srednjega ali slobego, in priznava prednost le dobrini, izvrstnim rečem. - Zavoljo tega po ne smemo obupoli, zokaj konkurencija škoduje le nemarnim. Vrlega, umnega moža pa spodbada k nopredovonju, ona mu je nagib k novemu preiskovanju, in vsled tega izvir novih znajdeb iu ponosnega veselja. Nam je tedaj zadnji čas, da začnemo posluževati se pravih sredstev; zatoraj zložimo se, kakor slavni dr. Toinan svetuje, in napi-njajmo vse moči, do bodemo drugim prodajaveem kos. Ne vgovarjajte, da je zemlja krivo, ker druzega vina no rodi. Možje! Vsakdanja skušnja nam kaže, da je mogoče prenarediti in požlahtniti skoroj vse, kar zemlja prinaša. Menim toraj, da bo mogoče tudi noše vina požlahniti. Ne vgovarjajte, da je tego vročino tukajšna kriva, z oko j na Francoskem in Sponjolskem je vročina še hujši, kakor pri nas; vendar pa narejajo tam vina hranljive, in tako hranljive, do jih po morji celo v Ameriko pošiljajo. Tudi na Italijanskem nahajamo sem ter tjo stanovitnih vin, in znano je, da so že Rimljani ljubili stare vina, saj je «lavni latinski pesnik Iloraci opc! okusno falernsko vino starejše dobe. Potem takem ni kriva niti zemlja, niii vročina; ampak druge napake so krive: ali obdelovanje trt, ali kuhanje vina po stari navadi, ali slaba posoda in neprimerni lirami, ali morebiti kake druge okolščine. Vse to preiskati, napake najti in odstraniti jih, in kaj boljšega vpeljati, gre pa Vam, ki sle zvedeni možje in umni gospodarji. *- II a j d tedaj, združimo se v ta namen, in pomagajmo si • sami, kajti drugi nočejo in ne morejo za nas skrbeti. Najti pa moramo pravo pot, zakaj, kar je drugim narodom mogoče, mora toliko lože biti nam Slovencem, ki imamo dokaj nar lepših izgledov. V ta namen svetujem; I. Da bi izvolili že danas izmed vseh posestnikov naše doline 12 ali 15 umnih gospodarjev, klerim je mar za lastno in za občno blagostanje, iu od kterih mislite, da so bodo zares trudili, da. najdejo pomočkov in sredstev, po kterih bo mogoče tukajšno vino zboljšati in Več let hranljivo narediti. Gledajmo pa posebno na takošne može ki bodo domoljubno tudi razglasili to, kar zvedo. II. Svetujem drugič, da naj bi se ta odbor večkrat v letu zbiral, med odbornike iu druge umne gospodarje nove svoje poskušnje razdeljeval; da njij bi dela, sporočila sprejemal, knjige dotičnu kupoval, zvedene može presliševal, in sploh vpeljal vse, kar je potrebno, da se namen doseže. _ '.t . <.:.■■.' ■ - '•• ..'• III- Ta odbor ima dalje vse pripraviti in izpeljati, kar postava o združevanji zahteva. Možje! to so moje želje, moji predlogi. Vi pa odločite in sklenite, kar mislite, da bo v prid vam in dragi nam domovini. V Ajdovščini 17. julija 1864. UopŠS. • '/■ V Kamenjali 26. julija t.l. . ■ Ipavci, predramile se! ■ Noš ajdovski predsednik .čitavničin, slavni gosp. dr. Lavrič je bil povabil za dan 17. julija ne le čitavničarje, temveč vse poštene domoljube k posebnemu posreloranju zastran vinoreje. Jest sem moral tisti dan. čeravno nerad, doma ostati, ker so me službeni opravki vezali, veseblo me je pa neizrekljivo, ko sem zvedel, da je imel tisti posvet srečen vspeh, da se je namreč poseben odbor v ta namen izvolil, da bi premišljava! in pozvedaval, kako bi se dale našo vina % boljšati in zlasti bolj hranljive narediti. Lep sklep, krasna naloga to! Bog daj srečo 1 . V tem, ko to sporotujem, ženo me še nekaj druzega, pa sem spadajolega, sprožiti. Nič za zlo, dragi Ipavci, ako vas neke, no sicer nove, pa vendar vedno 5o pogrešane reči spomnim, ter vas na skušnje in besede rajnega našega rojaka, g. Vcrtorca zavrnem, kteri piše.: ,,Ipavci, predramite se! rabite polje za senožeti in komce za trio." — Noben dobromisleči se ne bo predrznel besedi rajnega rojaka prezreti. Vsaki kmet pri nas ima golili pašnikov, pušče .imenovanih, na klerih druzega ne raslo, kakor tje in sem kaka bilčica trave. Sem gonijo otreTci živino na pašo od zgodnje spomladi do pozne jeseni, da si uboga žival zobe trebi in zvečer bolj lačna domu pride, kot je na pašo šla; ubogi pastirčki pa se pod gorečimi solnčnimi žarki žgejo in pečejo, da se Dogu usmilil — Na polji pa sejejo večidel turšico. Oe la nekoliko pretehtamo dobiček, ki nam ga s turšico obsejano polja da, moramo reči, da se ne more noben kmet ž njim ponašati. Na orali polja, kjer se 20 mernikov koruze pridela (se ve, če je dobra letina), se porabi večidel tretjina pridelka za obdelovavne stroške; ali navadno, smem reči, se skrčijo pridelki na polovico, ker jih znane naše nadloge, suša in huda burja, stiskajo. Na ravno tem polji pa bi se za-meglo, če bi se sejala detelja, kiera 7 let trpi, 50 do 60 centov prav tečne krme (piče) pridobiti; kdo bi hotel tedaj prezreti veliki ravno imenovani dobiček? I Našim kmetovav-cem bi potem ne bilo treba tožili, da jim hrane za žival ia gnoja, —kar je kmetu kruh — primanjkuje. Tiste gole puščave pa, ki sem jih popred omenil, naj so skopajo in trte nasadž, saj jih je mati natora sama za to odločila. Na takih golih pašnikih, kjer se je popred kakih 3-5 cantov sena vdobilo, bi se zamoglo v kratkem 20 do 30 kvinčev prav dobrega vina pridelati; kmet bi si žainogel s tretjino vinskega pridelka polovico več turšice kupiti, kakor bi jo bil na tistem prostoru pridelal. Jli ljudski učitelji smo vselej pripravljeni, v nedeljskih šolah o takih rečeh, v umnem kmetovanju, podnčevati; ali kaj pomaga pripovedovati to mladenčem le 16 let starim, kteri nimajo še besedo pri svojih starših. Nič za zlo, vsi smo nauka potrebni. Cez vse bi koristno bilo, ko bi se shajali kmetje od 20 do 50 let stari v posebno nedeljsko šolo (po večernicah), da bi se z učenikom in čast. duhovšino o takih rečeh pomenkovali in podučevali, kar bi gotovo ne ostalo brez dobrega vspeha. Gori imenovani odbor bi imel za svoje delovanje podlago; za Ipavce bi se začela nova doba Buranega kmetovanja" in potem povzdignjena bi bila naša vinoreja. J?rt Bit H C. SEMm* €erls.vesse asa. duliovske zadeve. — 20 julija je imela, kakor smo že uuikrat napovedali, pomočna družba ia bolne duhovne letno sejo. Zbralo se je bilo 29 mestnih mašnikov. Na dnevnem redu ni bilo nič posebnega. Pohvaljen je bil z večino glasov nasvet upravnega odbora, da naj bi se poslalo sv. Očetu papežu, kakor že uno leto 600, tako zdaj spet 200 goldinarjev. (Popravek. V poslednji list se je vrinila nepovoljna pomola. Po popravljenih pravilih je pristopnina za duhovne po njih starosti odločena. Do 30. leta starosti plača mašnik, ki na novo pristopi, 5 gold. a. v., do. 40. 10 gld., do 50. 20 gld, od 50 naprej 40 gld. a. v. — Kar se ss. maš po smrli tiče, ni po novih pravilih nobenega razločka med duhovnimi in neduhovnimi družniki; bere se za vsacega enako po 12 ss. maš.) — Namesto sedanjega klobuka, ki sa hoče podreti, dobi zvonik (turen) lukajšnš Velike cerkve v kratkem novega, in sicer na osem voglov narejenega, z bakrenimi (kot-lentmi) ploščami Kritega. Preudarjeni stroški zoašajo o. 2500 gold. — Zvonovi pridejo Eei le' poile ca vrsto. t — Zadnji izpraznjeni kanunikat so podeli Kj. eksc. prevzv. nadškof spiritnilu v bogosl. semenišči, prč. g. dr. Dominiku Caslellani-u, ki se je dal 6. t. m. vmestiti. — i. d. I. m. je nastopil službo novi korni vikar g. Jak. Visintini, poprejšnji nadškofov domaČi kaplan in protokolist v nadšk. kanceliji. — Investen je bil 1.1, m. (z imenovanima vred) tudi podlurenski kurat, g. Jem. Štrekelj. — Na mesto bolebnega g. Ani. Kragelj-na, ki jo začasno v pokoji, pride za provisorja v dolenjo Tribušo g. Jan. Kuštrin, pom. v Tominu; na njegovo mesto pa g. Ani. Hcalica iz Libušine. — Došel je te dni z Dunaja, dognavši preskušoje, novi doktor sv. pisma g. Karol Etg. Valussi. — Šempaska fara je do 30. t m. razpisana. ' m'uge