f-p,. . i 'i Tir,',.'"/.'
Tečaj II.	V Gorici 15. avgusta 1864	List 8.
Uhaja 15; vsacogj	ff	Velja s poštnino vred
oieica navadno na poli.	J^i^-Ji Jjj	cn goldinar za celo leto.
rv^ r^ rm mm
m pm \m m -m Hi .liP CUP ffli :|P fi? ifca "
E
JL--; 1-LakJ:
TiirrcrrHTV '
§ Polj-, vinograd, ^ M E S H C NIK £ 3 Lemn kl^e - ^ llora, ir.irjVj £	. :.	- |f- • K»epljem naš rod; \
S kruhom za duhom
£ Ruda, tupeija ' f	Irt
^ Tfbo rele.	'A kmetijstvo, obrtmjstvo jg Pol moj in hod. J $
., ~> »0B»-	■	..U.GOSP."
in druge	Sl&^^s^^Jf^ag
deželne zadeve, ter z« izobraževanje ljudstva sploh.
Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška.
- ^^se^s-s^--J._
* j '■ j t <
• ,?■
%<lruž!»a je inoč, združba napredek.
Nekaj zastran vinoreje.	• .
"l »i.'* ** . . 'i' n .. --i.i ■, i v > jjf

.;:•-•;<.-.•> ...Iz Ajdovščine.
® JuliJa smo imeli v . naši čitavnici malo besedo, klpro se je veliko več ljudi - posestnikov - vdeležilo, kakor smo jih pričakovali. Program,- namen besedin je bil po nekem nenavaden: pogovarjali smo se o — vinorejl Razgovor je bil prav živ in prepričal se"
jc vsalitcri, da tukajšnim vinorejcem je zelo mar za rečni (realni') ta predmet.	'	J
h ■:>
Po nasvetu predsednika čitavničnega, g. 'dr. Lavriča, so izvolil« nazoč. (pričujoči) 12 odbornikov, ki imajo" za povzdigo ipavske vinoreje skrbeti. So pa izvoljeni ti-le možaki: Gg. France Kavčič, Eo-<jcn Mujcr, Ani. Deperis, Danjel Godina,-Mojzes Durdnti, Tomaž Mreole. t ranče PolŠaL Ani. Nussdorfer, France Pečenko, Janez Ličen, France' "l A»t- Rastja. — Nadjnti se je ne le, da vrli ti možje važni »nmen dosežejo, temveč da tudi, — kakor se pravi,, domoljubom spodobi, —kar koristnega zvedo, brž razglasijo. Gotovo bodo potem'njih »mena na .vse čase slovele.
h,	- •-.-•./i...... c^uk rti 6m	si i..os .•••k.š o i"
K	■ • •	•'
7. ■ • .-' *:. s - - ' 1 M	" -,60-
Po volitvi jo bilo deklomovanje in pelje. Na3 mladi pevski ibCt napreduje čvrsto; lepa hvala za to vrlemu našemu učitelju, g. Švara-tu+\ Predsednik g. dr. Lavrič jo govoril tako-le:
Slovenski možje!
Vas odbor je odločil današnji večer prav važnemu, občnoko. ristnemu pogovoru; gre namreč za vinorejo krasne naše doline, torej za zadevo, ki živo sega v naše blagostanje, ker vino je poglavitni pridelek tukajšnik krajev.
Po vsi pravici se je pečal tedaj s to rečjo slavni naš domo* rodeč, rajnki gospod Vrtovec, in po vsi pravici zmirom še prevdarjajo to reč nekteri umni gospodarji teh krajev, ter skrbč in se trudijo, da bi vino zboljšali, posebno več let hranljivo naredili.
čeravno namena svojega dosegli še niso, gre vendar čast in hvala takim možem, ki neprenehoma skušnjo in premišljujejo, da bi svoje in občno blagostanje pomnožili. Lo takega človeka ne moremo spoštovati kot vrlega moža, kteri si sam pomagati noče, in le od druzih vsega pričakuje. Podoben jo tak maloletnim, potrebujočim varha in voditelja. Piavno tako maloleten jo narod, ki sam za svojo omiko iu za svoj telesni, materjalni prid ne skrbi. Kdor si pa djanjsko pomagati hoče, bodisi posamen človek, bodisi ves narod, mora posluževati' se pravih sredstev (pripomočkov.) To jo lahko razumljiva resnica. — Kakor vsakdanja skušnja kaže, nam je do zdaj malo koristilo, da so se s to domačo zadevo pečali, dasitudi prizadevno pečali, le posamni umni gospodarji. Ta pot toraj ni prava, in nikdar ne bomo po nji namena dosegli. Deželam namreč in krajem pomagajo lo zedinjene moči, lo družbe, in to zavoljo tega, ker deželo in okraji potrebujejo več, in le zloženo premoženje, združeno bistre glave in moči morejo vstvariti ali več, ali kaj boljšega, celd kaj veličanskega. Dokaz temu so nam vsi časi.
Svobodni Angleži so se od nekdaj že radi združevali, in tudi dandanes ustanovljujejo družbe vsakovrstne, v kakoršen koli namen. Celo vseučilišč so osnovali po združevanji, po asocijacii! — Sicer pa dela in velja davno že. to načelo, ker jo človeku prirojeno. Zato nahajamo družb že v prvohrih časih človeštva, in svobodni narodi sta-
*) O gosp. učeniku Švara-tu smo že mnogo hvale vrednega slisali. Vrerfa.
•--V A - t	• • , .
^ ictitf vlivali vse pravice svobodnega združevanja, ,kar nam' ime-Pisatelji tistih časov pravijo. — Iz srednjega veka puhamo ^'opo dokazov prav živega združevanja. Razne družbe so skrbele ža , ,v<ki (kupčijski) in obrlnijski razvoj, in z zedinjenimi močmi so na-sidoli veličanske cerkve in mestne poslopja, takšne umetne dela, da se jifn io idaj čudimo. Pretežko bi bilo popisati vse djanja teh družb od nekdanje trgovsko nemške družbe, z imenom Hanza, in ravno tnkošne angleške. imenovane »družba (kompanjia) za izhodnjo Indijo," kteri .ste lako bogati in mogočni bile, da ste svoje lastne vojske na suhem in po morji imele, — do nar majnših izmed njih, o kterih vseh nam v6 zgodovina toliko velikega in koristnega povedati. — GOtovo je tudi, da je svodobno združevanje eden naj važnejših vzrokov, da se je po tedanjem sccUi tako veličmisko razvila kupčija, obrtnija, in narodsko gospodarstvo sploh, da so se tako krasno razcvetele znanstva in lepe svobodne umetnosti. Vse to učč slavno znani učitelji narodskega gospodarstva, in trdijo dalje, da je Angleška, da je vsaka bogata dežela pridobila svoje bogastvo, ne samo po delavnosti in preiskovavnosti po-sainnih svojih državljanov, ampak pred vsim in posebno po djanjski robi združevanjskih pravic.
Da jo to res, prepriča se lahko vsaki oziraje se nekoliko po svelu. Saj vidimo n. p. v Trstu, da skoraj vsaka trgovska družba mnogo več zamoro od nar bogatejšega posamnega moža; tudi vidimo, da so revni tisti kraji, po kterih združevanje medli, in v kterih sleherni lo sam dela in le za se. Tehtno nam dokazujejo to naše okolice. Družb je tod malo, in nihče ne poreče, da so bogati ti kraji,-— Na Tominskem je planinarstvo na niski stopnji, na Krasu gojzdov več ni, in tu pri nas bi vino lahko izvrstno bilo, kakor zvedeni možje pravijo, pa-ni; vendar pa od planinarstva in od živinoreje po gorah skoraj vse živi, vendar bi gojzdi Kras osrečili, in dobre vina to našo dolino o-bogatile, kar sami trdite. Potem takem vprašam: kaj nam jo početi? Menim da, kakor drugim narodom v drugih zadevah, morajo tudi nam v teh naših rečeh pomagali le zedinjene moči, le družbe.
Nas Slovence začenja že sicer opihljavati oživljajoči ta duh; osnovali smo si že nekaj zavodov v dušno napredovanjo, n. p. čitav-nice in zdaj slovensko Matico*) v Ljubljani. — Ali, možje moji, važen pogoj duševnemu napredovanju je telesno (časno), jo materjalno
*) To j«, druitvo, ki bo Majalo slovenske bukve. Yr.
blagostanje ljudstvo, ravno tako, kokor je zdravo, čvrsto telo p0£>r, •'i krepki in pogumni duši. (,, S kruhom za duhom". Vr) Zavoljo ieiia ! duševnega napredovanja tedaj, in, ker premožen človek, premožni na, rod več zamore od revnega, nam je na vso moč skrbeli za materijah,j blagor, in vam posestnikom ne bo menda pretežka ta skrb. Vino j0 namreč poglavitni pridelek noše doline, trta pa je rodovitna, grojzdje je sladko in vina je obilno. Pri vsem tem tožite, do vam vino malo nese, ker kupco ni, in radi se spominjate poprejšnih časov, ko sle svojo vino hitro in drago prodajali; vam so bile vgodne zadnje leta, v kterih je trte po sosednih krojih bolezen zatiralo, zdaj je minila skoraj ta nesreča, in nastopila je še druga okolščina, ki žuga hudo škoditi vam, ako no bote pazili.	i
Železna cesta namreč pripeljuje prodajavce vina iz drugih dežel. Stojarske, ogerske iu hrvaške vina se pijejo v Trstu, v Gorici in drugod, vina, ki so okusne in hranljive, m se naj hujše vročine ne strašijo, kakor vaše. Hrvati so napravili v Trstu razstavo svojih vin, in kupci si lahko izbirajo, kar želč; noše vina pa zaostajajo. —
Vsego tega je krivo, kokor vidimo, poganjanje prodajavccv, to je, konkurencija. Konkurencija je prav ojstra sodnica, ona vse no tanko pregleduje, zameta in zaničuje, kar je srednjega ali slobego, in priznava prednost le dobrini, izvrstnim rečem.	-
Zavoljo tega po ne smemo obupoli, zokaj konkurencija škoduje le nemarnim. Vrlega, umnega moža pa spodbada k nopredovonju, ona mu je nagib k novemu preiskovanju, in vsled tega izvir novih znajdeb iu ponosnega veselja.
Nam je tedaj zadnji čas, da začnemo posluževati se pravih sredstev; zatoraj zložimo se, kakor slavni dr. Toinan svetuje, in napi-njajmo vse moči, do bodemo drugim prodajaveem kos.
Ne vgovarjajte, da je zemlja krivo, ker druzega vina no rodi. Možje! Vsakdanja skušnja nam kaže, da je mogoče prenarediti in požlahtniti skoroj vse, kar zemlja prinaša. Menim toraj, da bo mogoče tudi noše vina požlahniti.
Ne vgovarjajte, da je tego vročino tukajšna kriva, z oko j na Francoskem in Sponjolskem je vročina še hujši, kakor pri nas; vendar pa narejajo tam vina hranljive, in tako hranljive, do jih po morji celo v Ameriko pošiljajo. Tudi na Italijanskem nahajamo sem ter tjo stanovitnih vin, in znano je, da so že Rimljani ljubili stare vina, saj je
«lavni latinski pesnik Iloraci opc! okusno falernsko vino starejše dobe. Potem takem ni kriva niti zemlja, niii vročina; ampak druge napake so krive: ali obdelovanje trt, ali kuhanje vina po stari navadi, ali slaba posoda in neprimerni lirami, ali morebiti kake druge okolščine. Vse to preiskati, napake najti in odstraniti jih, in kaj boljšega vpeljati, gre pa Vam, ki sle zvedeni možje in umni gospodarji. *-
II a j d tedaj, združimo se v ta namen, in pomagajmo si • sami, kajti drugi nočejo in ne morejo za nas skrbeti. Najti pa moramo pravo pot, zakaj, kar je drugim narodom mogoče, mora toliko lože biti nam Slovencem, ki imamo dokaj nar lepših izgledov.
V	ta namen svetujem;
I.	Da bi izvolili že danas izmed vseh posestnikov naše doline 12 ali 15 umnih gospodarjev, klerim je mar za lastno in za občno blagostanje, iu od kterih mislite, da so bodo zares trudili, da. najdejo pomočkov in sredstev, po kterih bo mogoče tukajšno vino zboljšati in Več let hranljivo narediti. Gledajmo pa posebno na takošne može ki bodo domoljubno tudi razglasili to, kar zvedo.
II.	Svetujem drugič, da naj bi se ta odbor večkrat v letu zbiral, med odbornike iu druge umne gospodarje nove svoje poskušnje razdeljeval; da njij bi dela, sporočila sprejemal, knjige dotičnu kupoval, zvedene može presliševal, in sploh vpeljal vse, kar je potrebno, da se namen doseže. _ '.t . <.:.■■.' ■ -	'••	..'•
III- Ta odbor ima dalje vse pripraviti in izpeljati, kar postava o združevanji zahteva.
Možje! to so moje želje, moji predlogi. Vi pa odločite in sklenite, kar mislite, da bo v prid vam in dragi nam domovini.
V	Ajdovščini 17. julija 1864.
UopŠS. •
'/■	V Kamenjali 26. julija t.l.
. ■	Ipavci, predramile se!
■ Noš ajdovski predsednik .čitavničin, slavni gosp. dr. Lavrič je bil povabil za dan 17. julija ne le čitavničarje, temveč vse poštene domoljube k posebnemu posreloranju zastran vinoreje. Jest sem moral tisti dan. čeravno nerad, doma ostati, ker so me službeni opravki vezali, veseblo me je pa neizrekljivo, ko sem zvedel, da je imel tisti posvet srečen vspeh, da se je namreč poseben odbor v ta namen izvolil, da bi premišljava! in pozvedaval, kako bi se dale našo vina % boljšati in zlasti bolj hranljive narediti. Lep sklep, krasna naloga to! Bog daj srečo 1	.
V tem, ko to sporotujem, ženo me še nekaj druzega, pa sem spadajolega, sprožiti. Nič za zlo, dragi Ipavci, ako vas neke, no sicer nove, pa vendar vedno 5o pogrešane reči spomnim, ter vas na skušnje in besede rajnega našega rojaka, g. Vcrtorca zavrnem, kteri piše.: ,,Ipavci, predramite se! rabite polje za senožeti in komce za trio." — Noben dobromisleči se ne bo predrznel besedi rajnega rojaka prezreti. Vsaki kmet pri nas ima golili pašnikov, pušče .imenovanih, na klerih druzega ne raslo, kakor tje in sem kaka bilčica trave.
Sem gonijo otreTci živino na pašo od zgodnje spomladi do pozne jeseni, da si uboga žival zobe trebi in zvečer bolj lačna domu pride, kot je na pašo šla; ubogi pastirčki pa se pod gorečimi solnčnimi žarki žgejo in pečejo, da se Dogu usmilil — Na polji pa sejejo večidel turšico. Oe la nekoliko pretehtamo dobiček, ki nam ga s turšico obsejano polja da, moramo reči, da se ne more noben kmet ž njim ponašati. Na orali polja, kjer se 20 mernikov koruze pridela (se ve, če je dobra letina), se porabi večidel tretjina pridelka za obdelovavne stroške; ali navadno, smem reči, se skrčijo pridelki na polovico, ker jih znane naše nadloge, suša in huda burja, stiskajo. Na ravno tem polji pa bi se za-meglo, če bi se sejala detelja, kiera 7 let trpi, 50 do 60 centov prav tečne krme (piče) pridobiti; kdo bi hotel tedaj prezreti veliki ravno imenovani dobiček? I Našim kmetovav-cem bi potem ne bilo treba tožili, da jim hrane za žival ia gnoja, —kar je kmetu kruh — primanjkuje.
Tiste gole puščave pa, ki sem jih popred omenil, naj so skopajo in trte nasadž, saj jih je mati natora sama za to odločila. Na takih golih pašnikih, kjer se je popred kakih 3-5 cantov sena vdobilo, bi se zamoglo v kratkem 20 do 30 kvinčev prav dobrega vina pridelati; kmet bi si žainogel s tretjino vinskega pridelka polovico več turšice kupiti, kakor bi jo bil na tistem prostoru pridelal.
Jli ljudski učitelji smo vselej pripravljeni, v nedeljskih šolah o takih rečeh, v umnem kmetovanju, podnčevati; ali kaj pomaga pripovedovati to mladenčem le 16 let starim, kteri nimajo še besedo pri svojih starših. Nič za zlo, vsi smo nauka potrebni. Cez vse bi koristno bilo, ko bi se shajali kmetje od 20 do 50 let stari v posebno nedeljsko šolo (po večernicah), da bi se z učenikom in čast. duhovšino o takih rečeh pomenkovali in podučevali, kar bi gotovo ne ostalo brez dobrega vspeha. Gori imenovani odbor bi imel za svoje delovanje podlago; za Ipavce bi se začela nova doba Buranega kmetovanja" in potem povzdignjena bi bila naša vinoreja.	J?rt Bit H C.
SEMm*
€erls.vesse asa. duliovske zadeve.
—	20 julija je imela, kakor smo že uuikrat napovedali, pomočna družba ia bolne duhovne letno sejo. Zbralo se je bilo 29 mestnih mašnikov. Na dnevnem redu ni bilo nič posebnega. Pohvaljen je bil z večino glasov nasvet upravnega odbora, da naj bi se poslalo sv. Očetu papežu, kakor že uno leto 600, tako zdaj spet 200 goldinarjev. (Popravek. V poslednji list se je vrinila nepovoljna pomola. Po popravljenih pravilih je pristopnina za duhovne po njih starosti odločena. Do 30. leta starosti plača mašnik, ki na novo pristopi, 5 gold. a. v., do. 40. 10 gld., do 50. 20 gld, od 50 naprej 40 gld. a. v. — Kar se ss. maš po smrli tiče, ni po novih pravilih nobenega razločka med duhovnimi in neduhovnimi družniki; bere se za vsacega enako po 12 ss. maš.)
—	Namesto sedanjega klobuka, ki sa hoče podreti, dobi zvonik (turen) lukajšnš Velike cerkve v kratkem novega, in sicer na osem voglov narejenega, z bakrenimi (kot-lentmi) ploščami Kritega. Preudarjeni stroški zoašajo o. 2500 gold. — Zvonovi pridejo Eei le' poile ca vrsto.
t
— Zadnji izpraznjeni kanunikat so podeli Kj. eksc. prevzv. nadškof spiritnilu v bogosl. semenišči, prč. g. dr. Dominiku Caslellani-u, ki se je dal 6. t. m. vmestiti. — i. d. I. m. je nastopil službo novi korni vikar g. Jak. Visintini, poprejšnji nadškofov domaČi kaplan in protokolist v nadšk. kanceliji. — Investen je bil 1.1, m. (z imenovanima vred) tudi podlurenski kurat, g. Jem. Štrekelj. — Na mesto bolebnega g. Ani. Kragelj-na, ki jo začasno v pokoji, pride za provisorja v dolenjo Tribušo g. Jan. Kuštrin, pom. v Tominu; na njegovo mesto pa g. Ani. Hcalica iz Libušine. — Došel je te dni z Dunaja, dognavši preskušoje, novi doktor sv. pisma g. Karol Etg. Valussi. — Šempaska fara je do 30. t m. razpisana.	'
m'uge <lomače vesti.
i "
—	16. julija opoldne je bil v dvorani deželue hiše noči mestni župan, gosp. dr. Alojzi Višini slovesno t mesten. Govorila sta po prisegi prav izvrstno ia primerno nar popred ces. kom., bar. Kubeck, potem novi župan, kterega načelo menda je: „ Vladi, kar jo vladinega ; ljudstvu, kar jo ljudskega." Zvezda vodnica mu bo postava; meščanom hoše biti-oče. — V imenu mestnega starešinstva ga je ob kratkem ogovoril 1. cdj., dr. Della-bona. — Popoldne je igrala mestna, banda v občnem vrtu, zvečer pa pred stanovališšea županovim. Novega župana spošiujo vse mesto.
—	Z nar višim sklepom od 19. jul. 1.1. je podelilo Nj. veličanstvo g. Jožefu Schdpfu, fajmoštru rodiškemu (v tržaški škofiji, na Krasu), udu naše kmetijske družbe, za vspešno in zgledno njegovo prizadevanje za povzdigo kmetijstva zlati zaslužni križec s krono; onaašnjemu kmetovavcu Janezu Babiču pa za občnokoristno in izverstno kmetijsko delovanje sreberni križec za zasluge.
—	22. jul. je bil tukaj tajnik kmetijske družbe hrovaške, prof. zagrebške realke, - gosp. P. Zoričič. — Poslala ga je imenovana družba gledat, kako pri nas svilo (žido)
motar&o (.vlačimo). Ogledal je dotično napravo pri g. B. Lenassi-U, Ritterjevo motavnico v Podgori itd.; drugi dan je šel v Oglej, Ritterjeve kmetije razgledat. (Hvala lepa v imena » čitavuice za „Gospodarski list.")
—	Naš rojak, feldcajgm. grof. J. Coronini je bil od 23. jul. dc 2. avg. na svoji grajšini r. Št. Petru pri Gorici.
—	Tudi nas je čez dolgo let obiskal in počastil (od 28 — 30 jul.) slavni vzreje-nec goriškega gimnazija, slovenski prvak, gosp. Matevž Cigale.
• — 11. sept. bo, kakor smo iz časnikov posneli, blagoslacljanje nove tukajšns proteslanške cerkve, Sozidana je ta, od zunaj prav čedna cerkvica, menda veči del s pripomočki Gustav-Adolfovega društva (ki ima namen podpirati protestante v katoliških krajih); potrošenih je bilo va-njo okoli 3G000 gold.
—	Krasno novo realno-šolsko poslopje, mestnemu vrtu nasproti, v kterega dvorani so bo ludi mestno starešinstvo shajale, pride te dni pod streho. To bo pač lepota novemu mestu.
—	17. t. m. bo dražba (kant) zastran prez/ilanja in poprave dežel/m hiše (na starem trgu, kjer se d. zbor shaja). Preudarjenib je v ta namen 14.704 gld. 58 i. Lice prezidanega poslopja bo veliko lepši memo sedanjega. Tisti prizidek pri zvoniku poderejo, in ker je žo vse poravnano, da se tudi znana hišica pod turnoiu, in proti ulici štrleča bližnja kapelica (Velike cerkve) poderete, ostana (zdaj obzidani) zvonik od 3 strani prost.
—	Davno že nismo imeli tacega viharja z dežjem (po leti), kakor 10. t. m. zvečer in po noči.. Škode je storil š« precej. Toča, hvala Bogu, ni bilo.
—	Nj. eksc. prč. naš nadškof And. Gollmatjr so blagovolili poslali za „Slovensko 3Ialicou v Ljubljani 100 gold. a. v.
—	Voli:ve po občinah so v nekterib okrajih že opravljene, v drugih se bodo dan na dau začele.
©gled po sveiu.
Dansko-nemške vojske je konec. Cesar ni mogla londonska konferencija, menda zato, ker je bilo preveč kuharjev, doseči, se je to dni na Dunaji samo naredilo. Okoli srede tinega mesca namreč je bil poslal kralj danski za prestauek'vojske prosit. Avstrija in Prusija sle bile pripravljene dovoliti ga s liin, da pošlje brž pooblastence, da se zastran pravega miril pomenijo, Prestauek vojske je bil sklenjen za 12 dni (t. j. od 20. do 31. jul). 26. julija se je začela na Dunaji konferencija* pa sam.o med našimi, pruskimi in danskimi pooblastenci, in 1. tega mesca je bilo že podpisano premirje za 3 mesce irr bile so dogovorjene poglavitne reči zastran zatrdnega miru. V teli naprejšujih členili ali dogovorih se je zavezal danski kralj (razun nekterih. družili določb), da prepusti ves Slesvaj, Holstnjn in Lalienburg Avstriji in Prusiji, naj storite s temi vojvodstvi, kar hočete. Pogajanje za prati mir se ni še začelo. — Tisti dan poprej pa, ko so je bilo prvo premirje začelo (19. jul. ) so naši s pomočjo Prusov 2 otaka, Fohr in Si It, na zahodni strani od Slesviga posedli. — Velik hrup so bile zagnale male zavezn.e vlado iu ljudstva nemške, ker je bilo 21. jul. 6000 Prusov mesto Rendsburg (v Holštajnu), v ktc-rem so bili že od začetka dansko-nemških homatij Saksonci in HanoVerci, kot oddelek zavezne nemške armade, za posadko, zato posedli, ker so se bili Prusj in Hanoverci par krat enmalo stepli. Očita se Prusoin, da delajo z nemško zavezo, kakor mačka z mišjo. — 25. jul. je bilo 50 let, kar so na Angležkjmprvi hlapon (lokomotivo) poskusili (t. j. I. IS 14). — Med Francoskim iu Spaujskun so gore, Pirenejske imenovane. Te gore so zdaj za železnico predrte; predor je 3 '/,, lil ije dolg, 400 čevljev, n id ' morjem. 15. jul. je drdral pivi hlapon skoz, iz Španjskega na Francosko. — V Kirlovcih (doljnih) se je začela 4. t. m. srbska (ilirska) narodna skupščina (zbor). Zbranih je k. 73 poslancov greške vere (uezedinjencov), med njimi 12 škofov razkolmških. Volili so narpopred patriarha (ki j"e poglavar vseh nezediujencov tistih krajev); pozneje se bojo .še o drugih zadevah posvetovali. — 15. avg. (veliki šmarni dan) postavijo na vrh zvonika sv. Štefanu na Dunaji novega cesarskega orla (alicilo) s križem. Turn sv. Štefana je 7 S seženjev (klafterjev) visok. 30. sežn. pa je bilo pred 3 leti, zato, ker so bili razpadljivi,- \podrtih, in do 30 jul. t. I. na novo sozidatiih. Novi orel s križem vred je 9 čevljev visok, iz 2500 delov umetno zložen, tehta 3 cente iu pol; za pozlačenje so p itreb.ovali 500 cekinov. —. 17. t. m. ima priti kralj pruski na Dunaj. Zdaj je žf dalj časa v gaš^ajuskih toplicah lia Salcburškem. — IS. t. m. se odpre velika razstava, kmetijskih pridelkov in ohrtnijskih izdelkov v Zagrebu, veljajoča za vse Ilrovaško, Slavonsko in za Dalmacijo. 20.000 gold. je' dovoljenih tistemu odboru, ki ima z razstavo rožnega blaga opraviti.
Današnjemu listu je pridjana posebna iloklada.
V mena iglavnega odbora, Andrej nnrmicj odbornik, odgov. vrednik.
V Gorici, nat. Pater notU.	.•-.'•
- <il -; Ustna obravnava
glavne scie c. k. kmetijske družbe goriške 30. maja 1864 v Gorici.
(Posnete k)
Pričujoči:
Pl. go?p. 'Gcidon bar. Kiibecli, namestn. svetov., kot pooblastenec Nj. eksc. c. kr. Namestnika tržaškega, protektorja družbinega. — Pl. gosp. V t!h grof. Pace, deželni glavar. — Pl. gosp. Aleksander žl. Cluricini, predsednik c. k. kmetijske družbe. — Potem	•
Pooblastenci teli - le kmetijskih družb :
Gosp. Konstantin dr. Cumuno, poslanec vrtnarijske družbe v Trstu: gosp. Karol Vigili t i le z Ruphik, namestovavec družbe zoper trpinčenje živali v Trstu; gosp. Heklor, t it. Riller, oamestov. kmetijske družbe laške v Vidmu; gospOd Jož, Kollcr, poobl. c. k. kmetjike družbe krajnske; g. Jernej Radica poobl. kmetijskih družb stajurske in hrovaške; gosp. Frid Del/abona uamestov. c. k. kmetijske družbe tiroljske. Cc. kk. kmet. družbo dunajsko, Ivovsko, novojičinsko je zastopal naš predsednik gosp. Aleks. žl. Clarictni, in linško gosp. tajnik Frid. Parkar.	. V . • <
Izmed podlružnic naših so^bilo poslale svoje načelnike te-le: Tržaška gospod citeza d r Lorenzutli ta\ gradiška gosp. Jož. F. Del Torre-ta; kainpolonška gosp. Ani. dr. Sacorgnani-ta; komenska duh. gosp. Val. Dolijaka. '	"	. .
Razun teh je bilo še 15 družili udov km. družbe pričujočih. — Tajuik: gosp. Frid. Parkar.	....:.„'
1. Potem ko so bile navadne formalnosti (šege pri takih sejah) opravljene, je go-toril in dokazaval predsednik ti. Claricini poprej sploh, kako je polrebuo, da se domače kmetijstvo podpira, potem pa se je lotil razlagati, da nar veči zlo ali nadloga, ki nam tare kmetijstvo, ni pomanjkanje denarja, niso davki, ni toča ali kakoršnn bodi uima, ampuk nekaj drnzega, namreč: razkosljanjc zemljišč. Potegaval se je torej z uneto besedo za ^laganje (združevanje) in okrožecanje zemljišč po primeri.ih zamenjavah. — 2. N'a to sa prebere dopis- deželnega odbora, s kterim naznanja, da jo bil sklep deželn. zbora zastran ftmetijske šole, ki se ima napraviti, na Dunoji dokončno in zatrdno pohvaljen. Rečeno je nadalje v deželno-odbornem pismu, da naj izbere kmelijska družba izsred sebe troje .mož, da se vdeležijo pomenkovanj zastran učbenega načrta in sploh vsega, česar je treba, . da so šola s prihodnjim novembrom (o vseh Svetih) ^ačne.
3. Tajnik bere sporočilo, v kterem je vse razloženo, kako je glavni odbor od 21. cept. lansk. leta (t. j. od tominskega zbora) do te letošnje glavne seje službo opravljal. — Izmed reči v odborovem sporočlu omenjenih, je prišel na pretres in sklepanja nasvet zastran italjanskega koledarja, ki ga družba izdaja. Sklenjeno je, da naj prevzame tiskarske slroške (založništvo) imenovanega koledarja' tiskar, vreduje (spisuje) pa da naj ga glavni odbor.	••	.. . •
Sklenilo se je na dalje, da naj se razstava kmetijskih pridelkov za poddriižnice .kanalsko, tominsko in bovško, ki bi se imela po sklepu tominske seje (21. sept. 1. I.} 'ftos napravili, odloži za prihodnje leto.
4. Ravnavec vrta in brajde fposknšališča) km. družbe, duh. g. Andrej Parletič priobčuja (neznmija), v kakem stanu da sta; omenja, da je lani toča vse pobila in storila, da so vse .poskušnje s semeni iz raznih kmetijskih iu vrtnarijskih naprav spodletele, govori med drugim o dveh sortah nekega zgodnjega krompirja in o jeruzalemskem in himalajskem ječmenu .tur hvali ga, da je lansko leto druge žita prekosil. Kar se tiče svLodov (kavalirjev) je rekel, da ne grejo nifc kaj po godu, da so komaj stroški splačajo; samo macedonsko se-
me da obeta boljšega pridelka. Sicer pa da kaže letos v kmetijski brajdi vse prav lepo,' JI koncu pravi, da djanskega poduka ua vrtu (februarja iu marca mesca,- podučeval je g. vodja-sporočevavec sam) se je marljivo vdeleževalo, razun pripravljancov učiteljstvemh in bogoslovcov (scnvnarislov,) mnogo družili Ijuli vsacega stanu, tudi prav iz datjnib krajev.
Kratkemu gosp. Pavletičevemu sporočilu pristavi predsednik, da na poskušališču družbinem ju več kmetijskih strojev (inašin), ki jih laška kmetijska druiba videmska tam hrani, pa da, žali Cog, km-tovavci milo zanje marajo. — Naznanja slednjič, da je tam doli tudi zaloga sicilijinskega žepla, dobro mletega.
5. Tajnik bere končni račun I. 1863 (glej spodej). Zbor potrdi dohohke znašajoče 2123 gold. 5 s., in stroške, znašajoče 2118 gold. 35 s. Potem takem ostanejo v denarnici konec I. 18G3 4 gold. in 70 s. — Potrjen je bil tudi preudarek za 1. 1864, v kterem jo nastavljenih dohodkov 2324: 70 gold., stroškov 231 1:76 gold. tako, da bi ostalo konec 1. 1864 12:94 gold. gotovega denarja v kasi.
V odborovem sporočdu so bile temu računu nektere opazke pridjane. Zastran teh opazk se je vnelo posvetovanje, iz kterega poglavitne reči semkaj postavimo. Pri dohodkih je bilo sklenjeno, da naj se deželnemu zboru zato, ker jo letno dotacijo na 500 gld. povišal, zahvalnica pošlje. — Nasveta odborovega, da naj bi se vsi letninski zneski (dolgovi), ki so stareji ko 3 leta, izbrisali iu no več tirjali, ni hotel zbor potrditi; skenilo se je, da naj se vse tirja in pobira, kakor se tičo. — Pri stroških jo spornnd družnik 'gosp. Jem. Ra-dica, da bi bilo prav, ko bi se stroski za italijanski časnik znižali s tim, da bi samo enkrat na mesec izhajal. Razlagal je na daljo, da preteklih let je družba vselej toliko prihranila, da si je dvakrat več. zemljišč nakupila, kakor ji jih je bila izprva cesarica Marija Terezija podarila, vse te prihranke da poje zdaj časnik. Gospod Radica-ta ni nihče podpiral.
Tu je došel iz Olomaca po telegrafu ta-Io prijazni pozdrav: „ Družba olomuška pozdravlja 'častiti zbor (goriški) vpijoča: Živi kmeiijski napredek"! — Pri ti priči je letel odgovor v Olomuc. —-
Čuvaju Karolu )liiller-ju je bila plača od 60 na 100 gold. povišana, zlasti zato, ker ima z razpošiljanjem italijansk. in slov. časnika veliko opraviti. — Živo pomenkovanje seje vnelo zastran povišbe stare takse (1 cekin =» 4 gold. 30 kr' konv. den.) za diplom, kedar kdo družnik postane. Predsednik je hotel, da naj bi bil gl. odbor poobla-sten, da bi smel, ne glede na adžjo, v novem deuarji 4 gold. in okroglih 70 soldov tir— jati, Govoril jo o tem narpopred dr. Defacis, ki je hotel, da naj bi se plačavalo v prihodnje: za diplom 5 gold., letnine 3 goldinarji. — G. J. Radicct pravi, da zbor ne more nič skleniti o dr. Defacis-ovem nasvetu, ker sega v pravila in bi se bil imel poprej nt dnevni red deti. Ravno te misli je tudi predsednik, ki želi, da bi se ta reč gl. odboru prepustila, da jo za prihodnjo občno sejo na dnevni red dene. — Družnik g. dr, Doliak podpira po načelu dr. Defacisa, ter pristavlja, da povišba ss kaže tudi zato primerna, ker udje zdaj časnik dobivajo, kterega stroški gotovo niso v navadni letnini zapopadeni. Sicer pa, ker bi se sklep o povišbi pravil dotaknil, je on te misli, da ne kot povišek letnine, ampak ket posebno plačilo za časnik, naj bi se udom 3 gold. na leto naložili. — G. Jo i. Koller se je tudi za povišek oglasil, samo da je hotel, da naj bi so poprej poddružniee poprašale. (V tem ga ni nikdo podpiral.) — G. poddr. načelnik Del Torre je menil, <Js bi se morala tudi naročnikom ital. lista, kteri niso udje družbini, naročnina povišali. Na to je del predsednik vse te razne nasvete, na glasovanje ter se je z veliko večino to-Ie sklenilo : 1.) Da taksa za diplom bo za naprej povišana na 4:70 gold. a. c.; 2.) let-nina se za zdaj ne poviša; 3.) da bojo plačatali družniki, povrh dosedanje letnim (2 :10 g.) še 90 soldov pod imenom donoska za en iztisk (italijanskega VrJ družbinega časnika (v teh 90 s. so stroški za razpošiljanje in pošto že vrajtaai Vr.) 4.} To pla-čavanje po novem se bo začelo s i. januarja 1865. —	•
6. Ker so nckteri družniki v Trstu dvomili (eviblali), ali smejo Tržacanje in jitrijani biti prati, redili udje naše družbe (in ne le dopisujoči), je zbor enoglasno rmodil, da to, da je dandanašnji avstrijisko Primorje razdeljeno na 3 različne dežele, Utrih vsnktera ima svoje posebno zastopstvo, nima nič opravili s starodavnim področjem (objegom) c. k. kmet. družbo goriške, klora obsega, kakor takrat, ko je bila ustanovljena, tako tudi zdaj rse primorske dežele.
7.	Prišlo so na vrsto sporočila poddružnic. Načilnika tržaški in kampolonški sla brnla sama svojo sporočila; tominsko, bovško, kanalsko, komensko in briško jo pa brat tajnik.
Tržaški poslanec vitez dr. Lorcntulli je prinese! s sabo in med sporočevanjem razdelil medalje, ki so jili bili dobili naši goriški razstavci o lanski razstavi tržaški.
8.	Razpoloženo je bilo nekoliko prav lepili, velikih in, rodovitnih (belih) pe's z vit. Hektor Ritterjevih zemljišč (pri Ogleji), nekaj domačega bombaža, pridelanega na posestvu Kj. eksc. gospod feldcajgmajstra grofa Coronini-a v Št. Petru (pri Gorici), iu en snop nekega (detelji podobnega) zelišča za pičo, ki ga je bil prinesel g. Fr. Ličen iz Rihen-bcrga, in ki raste prav rado tudi*celo po puščali. Gosp. Dol-Torre-tu jc bilo naročeno, da naj ga presodi.
Vit. Rupiiik, poslanec tržaškega društva zoper trpinčenje živine, položi na mizo nekoliko iztisov mesečnega časnika, ki ga društvo izdaja.
9.	Poddružnica kampolonška je bila podala nasvet, da naj bi se zopet vpeljala stara navada, po kteri sc je dan za začetek vendime vselej odločeval. (Kar se je namreč trtna bolezen začela, so to opušča, in vsaki gospodar začne trgati, kedar hoče). Družn. Dottori pravi, da to bi zdaj nič več ne pomagalo; brez pravo postave da je vsa zastonj, ljudje da so dandanašnji že preveč razvajeni; poslednji« priporoča glavnemu odboru, da naj raji že lani začeto kmetijsko postavo dožeae ter deželnemu zboru predloži. G. Dotlori-a podpira deželni glavar g. grf Pace. Zbor sklene, da naj so ta zadeva za zdaj opusti.
10.	Bilo jo na vrsti sprejemanje novih družnikov. Gl. odbor je nasvetoval za častnega uda Nj. eksc. gosp. vit. žl. Schmerling-a, državnega ministra; sprejet je bil z zavpit-jcm. Sprejetih jo bilo na dalje ša 50 druzih udov; častna 2, dopisujačih 12, pravih 36, izmed kterih imenujemo gg. bar. Gv. Kiibecka, c. k. namesto, svet., okr. predst. za okol. gor. itd.; g. Paske. Revoltella-ta, vit. več radov, kupč. v Trstu; Cičigoja Jak., prof. gimn.na Reki Andr. Jeglič-a, dežl. računarja v Gorici; i\'au-a Natala, pos. v Koboridu; Andr. Merkeljna duh. v Solkanu; Hahorčiča, posestnika v Sežani; Alojzija Kranjec-a fajm. v Volovskem (v I-stri.) Ant. Keber-ja, duh. pom. v Podmevcu.
11.	Živa debata (pretresauje) se jo vnela zastran zdravnikov za živino. Sprožila je bila to reč nar poprej poddružnica monfalkonska, želečj imeti za svoj okraj posebnega živinskega jdravnika. Glavni odbor, kteremu jo bilo naročeno, da naj so za to reč pri deželn. zboru potegne, je Spoznal za dobro, poprej pozvediti, ali ne čutijo znab ti tudi drugi okraji enako potrebo, kakor monfalk., ter se je bil do okrajnih gosposk in poddružničnih načelnikov obrnil s prošnjo, da naj mu naznanijo, kako je kaj z živino v njih krajih, ali želijo zdravnika, ali no. Nektere okr. gosposke in poddružnico šo se brž oglasile. SP'0'1 80 posname iz njih sporočil, da zdravnikov bi bilo sicer želeti, to da občinska denarnice bi ne mogle stroškov za-nje po nikakem trevzeti; sicer pa da je živina sploh prav zdrava; v Sežani da je že en živinski zdravnik. 2 okrajni gosposki ste pa oigovorite, da ni treba živinskih zdravnikov. Prevdarjije vsoto razlaga poročevavec misel glavn. odbora, rekoč, da današnji zbor bi ne imel druzega poleti, ko skleniti, da naj si odbor prizadeva, da se živinski zdravniki na kmetih po posebnosti vpeljejo, in kjer bi to ne bilo mogoče, da se saj izučeni in potrjeni živinozdravni kovači (Curschmiede) postavijo, ki bi naj navadniši bolezni zdravili. — Na to prosi dr.
*) Drugi pot kaj več o Djem. Vr.
— 7<y —
Doliak za besedo (er dokazuje, da vsa (a reč spada pod oblast deželnega zbora-, torej naj bi se kmetijska družba ž njo ne pečala, ampak deželnemu zastopslvu samo željo naznanila da naj ono poskrbi, da se, če in kjer bo treba, živinski zdravniki postavijo.
Družnik g. Dolrori, spoznavši, da ni mogočo —vsaj za zdaj — po vsi deželi pravili živinozdravnikov postaviti, pristopi nasvetu, da naj bi se, ker ni drugači, živino-zdravni kovači vpeljali. — Dolžnikoma dr Saeorgnani-u in vit. žl. Hitlerju niso po volji živinozdravni kovači, češ, da to bi bili le mojstri-skaza, le mazači, ki bi več škodili, kot pa koristili. Zoper vpeljnnje kovačev se oglasi tudi g. Del-Tone, rekši, da sej precej skušenih kovačev-sa-moukov že imamo, in da uni, izšolani, bi gotovo ne bili veliko bolji od sedanjih praktikarjev. — Vitez Lorenzulti meni, da poslednjo vprašanje (zastran kovačev) bi se ne ime-lp na dalje pretresati, ker ni na dnevnem redu. Predsednik mu pa razloži, da to je v zvezi z uno zadevo, zastran pravih živinskih zdravnikov, in da razloček med temi in unimi si je treba misliti tako, kakor med doktorjeai-z travnikom in kirurgom (ranocelmkom). — Grofu Puce-Ui sc zdi primerno opomniti, da so bile občinske zastopstva ie enkrat od vi-ših vprašane, kaj zastran zdravnikov za živino mislijo, in da on, kot župan topoljanski, je odgovoril tako, kakor načilnik poddružnice kampolonšlfa (*dr. Savorguani ; glej zgorej). — Gosp. r. Riller po Spirati, od gosp. Ko\/erja, nasvettije, da naj bi sc o živinskih zdravnikih posebi, in o kovačih zopet posebi glasovalo. — Zastran vprašanj i, ali naj bi kmetjska družba deželni zbor prosila, da bi poskrbel, da so na kmetih eden ali več živ. zdravnikov, po tem, kakor bi potreba zahtevala in kolikor bi pripomočki prepuščali, postavi; je ves zbor pritrdil. Kar so pa liče izučenih kovačev, kot namestnikov - za silo-, je bilo po večini glasov sklenjeno, da naj se. tudi postavljajo, ter glavnemu odboru naročeno, da naj stori v tem oziru, kar se mu primerno zdi.
13.	Tajnik bere sporočdo glavnega odbora glede vprašanja: ali bi bile namesti kmetijskih družb kmetijske zbornice primerne in koristne, ali ne. Zbor je prejel in potrdii nasvet odborov, kt.iri se glasi tako-le: ,,Pošlje naj se visocemu m nisterstvu "za kupčijstvo in narodno gospodarstvo pisana razložba (memoria), v kteri naj bo dokazano, da prid kme-tijstva iu gospodarstva avstrijskega, zdaj, malo da- ne, samemu sebi prepuščenega, tirja, da ie napravLza kmetijske zadeve posebno ministerslco in da se ustanovijo in uravnajo do sledno tudi primerne niii zaslopslra (organi), s literih pomočjo bi ministerstvo svoje opravila opravljalo."
14.	Enoglasno jo bil tudi potrjen priigram za obhajanje drulbine stoletnice (1865), ki ga je bil gl. odbor načertal in predložil. Določeno ja torej: o.) da se tla kovati spominska medalja : h.) da se da na svetlo zgodovinsko - statističen spis, obsegajoč, kar sa tiče naše kmetijske družbo in kmetijskih zadev deželnih; e.) da se napravi kmetjska in obrtnijska razstava (za ves obseg kmetijske družbe); d.) naročeno je glavnemu ~odboru, da n:j se brž loti priprav, glede ne čas, zaloge (denar) in slovesnosti, ki so imajo napraviti, da bo stoletnica' prav veličastna.
Družnik g. Slaccari nasvetuje, da noj bi se v večni spomin stoletnice nekoliko stipendijev za prihodnje (uboge) učence nove kmetijske šolo ustanovilo, in v ta namen med udi družbinimi m drugimi, ktere ta reč mika, denarji nabirali Tudi ta predlog je izročen glavnemu odboru v natančniši preudarek in spolnitev.
15.	Ker je bila kmetijska družba dunajska po dogovoru z oudašnjim društvom t» živalstvo in rastlinstvo naznanila, da ima na prodaj zbirke poljedelstvu škodljivih žuželk, (uuoesov) nasveluje g. Mticcari, da naj si jih naša družba, zlasti za rabo v kmetijski šoli, naroči. Prof. G a tli podpira ta nasvet, rekoč, da on (kot vodja deželnega muzeja) nabira ravno tudi v ta namen noše domače škodljive zaželke.
S tim je bilo razpravljeno vse, o čemur se je imel zbor razgovarjati; torej ja predsednik ob 2 urah popoldne sejo sklenil.*
* K temu zapisniku gre 6 prilog.