[Izhaja, vsak č^i'r'tek' Posamezna številka stapi Din, 1'50 Celoletna naročnina Din 35'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790 Ljubljana, 25. novembra 1937 Izdaja: Konzorcij „Striže .▼ viharj(t“'(A.Tepežj*Urejuje: R. Čujei 'Uredništvo in uprava: Ljubljaria, Miklošičeva, 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč) . teto IV —Številka 8 ... t P 'M' Za prvi december - »V. V/- ‘ ...\ ' i • •, " - , . Ji"’ Svetovna vojna. Nemški meč zmaguje, nobenega znamenja ni o njegovem porazu. Ven-dar pa slovenski, pollfi odpovedujejo, dezerter c'je s^ množe, emigranti beže preko meje z določenimi misijami. .Čimbolj nemško orožje triumfir^, tem {r.dnejše je prepričanje, da poceni nemška zmaga za Slovence pogubo. Ne Hvezniške zmage, ampak Avstrija je pripeljala 5lovencev,do- tega. ' , • ' v , \s Iz prvotnih tajnih krožkov raste gibanje, Postaja večje in večjp in gre 1. decembru naproti. Pot slovenskega naroda je začrtana — ®iajskq deklaracija je zajela ves, narod. Septembra 1918 se je zrušila solunska fronta. oktobra so položili češki in jugoslovanski Polki orožje na italijanskem bojišču. Stotetna Avstrijska zgradba gori na vseh koncih, v Za-frebu je bilo že osnovanj N,ar°dnQ vječe. Dlje 28. oktobra je Avstrija kapitulirala ia 29. okr so proglasili Slovenci v Ljubljani med ®e{jcfpisnim navdušenjem svojo državno samo-stojnost, 'Predsedn^štvo. >>Na^odnega vje^a« v Zagrebu je. nastalo ' najvišja' 'izvršujoča oblast *a .ozemlju ,btyših avstro,-pgrskih j^nih Slpva-*>ov7..v' ' ..... .. . v‘\.. .. fjf, v»r ^ v s v^lji o«' ... nempjcrat^jTno' ^ržavo, Kraljevi ao ^B'ov,*flrvatov ijn Sloy#ncey P o d d i n a s t i j o a r ai d^jo.r d j e^ v i č e v. v novi državi 1>kodo ž ajamčena vsa r. f i.«H,e n.^.A>y s c ,.tvr| k p n \'e sije, . ob' e ?1 s a v i, 'u s t a,y. o p a.ljo i.? d e 1 a.I^a k o n -t u a u t a s„ k v a.l i I j c i r’»n o v e č in o.' • v’ W v ,. % ' V* 1. decembra 1918 se je poklonilo 28 poslancev Narodnega,,^ vjefa .takratnemu v regentu Aleksandru inso^jmu izrazili željo, naj proglasi *edinjenje »Države Slovencev, Hrvatov.in Srr ?°v« s kraljeyiijp SrJ>ijov To je .regent^. Ale-*s&nder kot zastopnjku,SYojeg^ pčeta kralja etra tudi storil^ - \, , : Devetnajstič se; po open velikem zgodovinske® dogodka bližamo ,t; dfecembru. v Takrat j^o bili prepričani, da bo 19 obletnica , vse ePša in zadovoljnpjšd, kakor V . resnici bp. V smo gledali ?voj netivirarti narodni, raz-slovenske napise ria v&eh'javnih poslopja® in na slovenskih' Železnicah s ter. ..sionske tiskovine Vi' svojih Gradih. Sanjali im* .° vc^kih univerzitetnih, poslopjih, o .pogini naši univerzi, o akademiji znanosti in •ttetnosti. Potem smo pričakovali ^stolice za “Vensko narodno zgodovino,' stoli<^> ra Ut j®*lensko vprašanje, za glasbo in telesno Vzgo* • Sestavljali smo že učbenike v slpyenskem UiV Za n *0*e’ kjer bodo le slovenski šoli *** učili, Mislili smo otf 'sorazmerno število p®st v najvišji upravi, -sodstvu in v vojski, j riCakovali smo, da bo država tudi pri nas ? Vestirala državni denar za javna dela in »radbe sorazmerno z odstotkom v Sloveniji p *canega davka itd. itd. Žal naš dom še ni Vsem tako urejen, kakor bi bilo prav in ka- Ob izseljeniški Glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna ni; • o daljo kot seme razsipaš sooj plod. Boš jili kot lastaoke k sebi priklicalaP Kakor golobe prizOala pod krov? /lli jih tuja bo statik 'premamila ih jih nikoli beč k tqbi ne bo? . ‘ i O. Župančič.. Malo je narodov v zgodovini, ki bi imeli tako zgodovino kot jo imamo Slovenci. Sti^ snjeni smo na ta niajhen košček ljubega sv6ta, ki pa še daleč ne zadostuje nam vsem. Ozemlje, kjer so bili n.ekoč Slovenci naseljeni, se je krčilo vedno bolj. Naša zemlja v panonski nižini, na Goriškem, v Istri , in na Koroškem je postala plen tujca 1 Vfedno več so nam trgali, vedno več , so hoteli imeti, dokler vnais niso stisnili v trikot ob Muri, Dravi in Savi. Na lem ozemlju nas je bilo‘ preveč, ''da bi lahko brez skrbi živeli, primorani smo 'bili sprostiti se vezi, ki so nas vezale na rodno zemljo, pogledali smo z, negotovim očesom preko naših ozkih meja —. v tujino. G r en ak je kruh, ki £a re^ettfjina, pa vendar kru'h j e. In .za tem kruhom, ki ga doma ni bilo, je odšlo" nad 600.000 Slovenfcev, ki so danes raztreseni po vseh zemljah, Že ne vŠtejemo tiste, ki žive v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. / '■ •' ... Kaj je.vzrok tako velikega.izseljevanja? Slovenija je zelo gosto naseljena. Povprečno pride na 1 km-’ 7Q .prebivalcev, ponekod, p. pr. v- Slovenski krajini nad 100 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer, kar je sorazmerno z' vso Jugoslavijo zelo veliko. Poleg tega pa je velik del naše domovine skalnat in pokrit z gozdovi in pašniki. Poljedelstva Je sorazmerno zelo malo> Zaradi tega je Slovenija pasivna-Ne prjdela. niti toliko.,., da bi lahko vse Slovence prehranjeyala'. Če upoštevamo, da je mnogo naše zemlje v rokah »modernih grofov« in sličnih izžemalcev, vidimo, da je to stanje še relikti bolj žalostno,. ..kakor bi bilo sicer. ,Toda tudi naša industrijaL kirje žal večinoma v rokah tujcev, nan^ne nudi možnosti, da bi vsi tisti, ki imajo premalo kruha, doma zaslužili toliko, da bi lahko mirno živeli. Zaradi tega. so prir siljenj,^da gredo v tujino kruha iskat. Mnogi ga najdejo, mnogi ne. Kateri ga pa najdejo, ga morajo plačevati s krvavim znojem, kajti tu-jirta ne pozna usmiljenja. o Tako se izselijo v tujino navadno naše najboljše moči, da umirajo daleč od doma pod tujimi gospodarji. Kateri, pa se vrnejo v domovino, sp le senca tistih) krepkih ljudi, ki so z močnimi rokami in polni vere v boljšo bodočnost prestopili prvič naše meje. pomislimo na vse tiste, ^i. jih tujina pogubi in jim odvzame mofalno, versko in narodno zavest, ki so . jo prinesti S( slovenske domačije, pa obenem spodftamp, 'di' nam je tujina Velika n e s r e č a. i :;V' kor bi želeli. Po priznanju in podelitvi vseh kulturnih in materialnih pravic, ki jih naš narod upravičeno zahteva, bomo šli Slovenci k proslavi obletnice narodnega zedinjenja še z veselejšim obrazom. Svoje mlade sile hočemo posvetiti za to, da bo v e s slovanski narod (takrat šele bomo pravo zedinjenje slavili!) združen pa tudi srečen v veliki , in močni krščanski Jugoslaviji. • ■» '...»a •- - s -aei't ' Največ naših izseljencev je v;-ševemi Ameriki, kamof se jih je izselilo okrog 300.000. Živijtf pa več ali manj po vseh večjih ni^sfih, kjer delajo v tovarnah. Tam imajo ŠVoje časopise, šole in razna kulturna in podporna društva. Lahko rečemoj da so izseljenci v USA še na najboljšem, ker jih je veliko in jim USA njihove narodnosti ne zatira. Imajo 4 slovenje dneynike: »^meriška domovina«, Iki izhaja v Clevelandu; »Enakopravnost, tudi v Clevelandu; »Glasi naroda« v Nfewyorku} »ProsVeto« v Chicagu in »Ameriškega Slovenca«, ki izhaja v Chicagu in' sicer, petkrat na teden. Poleg tega imajo še več tednikov in mesečnikov, takb' da 'izhaja vsega skupaj v USA 12. s 1 ti -v e h s kih^l i s tovin.r ev i j,,M ... ■' Tijidi 'Slovenci v Južni Ameriki so V tem ožiru na-boljšem, kakor pd ostali. Imajo dVa tednika; »Sltivenski tednik« in »Novi list, tfer mesečnik »Duhovno življenje«; vsi trije izhajajoč Buenos Airesu. •> •• Veliko ha slabšem kakor Slovenci v Ame-riki, so naši izseljfehci po ' raznih 'evropskih državah, kjer jih živi raztresenlh nad 200;000 Ti nimajo Svojih, časopisov, 'imajo pa, posebno v' Nemčiji, Franciji, Belgiji id na ifolandskem syoja kulturna društva. Vendar pa v teh društvih zelo, primanjkuje delavčev, posebno pialo je inteligentov, ki bi se iz dtimovihe podali med haŠe izseljence iif bi jim olajševali bc|rbP za kruh. Saj ga končno ne služijo samo sebi, služijo iga nam vsem, r^ujejo mnogokrat propada tudi naše domove. 'Kadar 'ni nič^Šar več pri hiši. pride včasih le re^itev ii Francije, Bel-gije ali drugod. Mi ptiZiitljamo, da so 'sž' vsi tisti, ki trpe v tujini, prav za prav žrtvovali za nas, da niso 'Šli samo zaradi sebe, ainpak zatoj da bi se tudi mi lažje prebili sktizi življenje. Če pomislimo, da pošljejo slovenski izseljenci vsako leto domov okrog 200 milijonov dinarjev, šele prav spoznamo, kaj so nam naši izseljenci. Šele tedaj se zavemo^.da brez izseljencev tudi minebimoglita ko živeti, kakor živimo sedaj. Mnogo naših Pred nami je t dvoje perečih vprašanj, ki ju bomo morali , y, najbližji bodočnosti nujno rešiti: .1, kako doseči izboljšanje razmer doma^ da n e b o t r e b a našim ljudem v tujino? 2. Če pat so že naši ljudje v tujini, kako jih obvarovati pr opasti* ki jim grtizi od všeh strani? v«»f Na prvo vpra^^nje je težko^ odgovoriti in Še t^žje gk je praktičn o rešiti. Na vsak načiit bo treba izboljšati naše gospodarstvo in dati našimljudemtuvJ ugoslaviji mož-n o s tpo š t e n e g a z a S1 u žka. ' Drugo vprašanje je prav tako pereče. Kakti moremo želeti; da se bodo tisti, ki od jutr^ do večera trdo delajo, imeli čas brigati za to, na kak način se bodo ohranili v morju tujcev! Zato je nlšfifdolžnost, da teni ljudem pomagdMo, -da žrtvujmo nekaj za svoje brate* ki so-z a r a d i H a ^ |li v tujino in . so potrebni n^še pomočil Vsaka bodrilna beseda jih bo vzdramila, vst^ia slovenska beseda jih bo razveselila, pa naj bo izgovorjena ali zapisana/ ; - -o"1' V teilj ozii1^ ,vjrši'res plodtihosno delp za Slovence ma' tujem «I>ružba sv. Rafaela«, ki skuša vzdrževati zveze ž vsemi Slpv^nci pn-stran našiti meja. Podpreti »Driiil?o sv.Ra-fiela« je dolžnost vsakega zavednega' Slovenca! 1 1 Med vnkše ljudi v tujihl gre zelo malo ^kso-pisov, še‘manjka knjig. Dovolj dela'za društva in posamfezhika; da pomagajo.1^ Pa ne samo knjig ih časopisov, ljudi je treba,- ki se bodo znali žrtvovati! Pravimo, da imamo toliko in toliko brezposelnih učiteljev. Zakaj jih nekoliko ne bi poslali tistim 600.000 Slovencem, ki jih nimajo, pa bi jih potrebovali veliko bolj kot mi! , , Prav tako je potrebno, da jim pošljeinti še nekaj več duhovnikov, ki bi jih tolažili, ki bi jim nudili oporo v najhujših dneh, ki bi tudi v tujini ohranili našega človeka takega, kakor je bil vzgojen doma: ^tovenskega i^ katoliškega. ., Veliko je,yprašanj, ki jibmpranjo Slovenci re^it;, vendar pa je vprašanj stopenjskega. i*: seljenstva eno izmed najb^j perečih in „ najnujnejših. Naše dopiače razmere sp k domov bi propadjio, ker so prezadolženi, maor d^; se ?anje, razen nekaterih izjem, nisipo do-i r *- «— sj,ej zadosti brigtdi?,Zavedajmo se, da je v ve- liki. meri usoda Slovencev odvisna .od onih 600^.000, ki. sp d$Ji ,v ‘tuji svet krioha iskat'.. *Naši izseljenci pa naj bodo. pr^ričaoi^.4« nanje vendarte nismo , pozabili, še ,več,: tp kajr smo doslej zanemarili,, bomp s toliko vztrajnejšim delom v bližnji bodočnosti popravili go dobrih,, lj^di bi uničila beda! In končno, kdo bi plačeval težke davke, ki -tarejo našega kmeta!, ttdo bi.,tvegal, poslati svojčga-sina v šole,,če se ne. bj zt^j žrtvovala brat ali sestra v Franciji? * > v. Vse to nam da misliti, da je na eni strani izseljenstvo zanasvelikasreča. Toda če Sličice iz „raja“ Kako iivl Stalin? Stalin je po rodu Georgijec iz Tiflisa, kjer je hodil v šole, da bi postali duhovnik. Mati Katarina je dala sina v semenišče, da bi dobil dobro vzgojo. Iz tega vidimo, da je bila njegova mati dobra in verna žena. Stalinovo pravo ime je Jožef Džugašvili. Za svetovne vojne je bil znana osebnost med revolucionarnim svetom ter si je nadel ime »Stalin«. V Moskvi je pridobival ljudi s svojimi ognjevitimi govori. Kljub mnogim izaprekam je po Leninovi smrti prevzel vodstvo komunistične stranke, razvil svojo oblast in zavzel prvo mesto v Sovjetski Rusiji. Ko je Leninova vdova Krupskaja objavila pisma svojega moža (v enem je pisal: »... Ne soglašam s tem, da bi naznačil Stalina za svojega naslednika. On je neizprosen, nepriljuden in neznosen, nelogičen in nima druge strasti, kakor željo po oblasti...), ji je Stalin zagrozil s smrtjo. Z grožnjami je dobil od nje vsa pisma in jih sežgal, S prvo ženo, ki mu je bila zvesta družica, je imel dva otroka. Nato se je ločil in se porodil z mlado Georgijko Nado Alzluevo. Svoje tirade na Kremlju ima razkošno urejene. Pravijo, da se Stalin kot velik brezbožnik zelo boji smrti. Celo jed, ki jo uživa, da najprej poskusiti drugim, potem jo šele zaužije. Ima svojo telesno stražo, ki se je sestojala »prva iz kozakov, sedaj pa iz 3000 Georgijcev in je dobro plačana. Štiri vrata vodijo do diktatorjevega kabineta. Diplomati imajo dostop le skozi ena. Kadar gre incognito v gledališče, ga neopaženo spremlja cela četa njegove telesne garde in tajne policije. Zadnje čase se v javnosti malo pojavlja. iPred njim ne smejo slaviti zaslug nikogar, še manj pa mu sme kdo kaj svetovati. Zdi se, da njegova popularnost upada in da nima mnogo iskrenih prijateljev. Tako živi ta tiran, ki ne pozna usmiljenja, čredi svoje stalne straže med zidovi, daleč proč od ljudstva, ki trpi, gladuje in umira od lakote in naporov v »sovjetskem raju«. Porast prisilnih delavnlc-taboriit Sledeča statistika nazorno kaže poostritev boljševiškega terorja zaradi gospodarskih in notranje-političnih težkoč: Leto <št. tab. obsojenci prejšnji poklici 1922 2 5—6000 oficirji, uradniki, duhovniki 1927 50 140.000 meščanski poklici 1930 90 1,500.000 meščanski poklici, »kulaki« 1932 140 2,500.000 večinoma kmeti 1936 250 6,500.000 kmeti in delavci »škodljivci« itd. Samo od leta 1932 do konca 1936, torej v prvih štirih letih druge »petletke«, se je zvišalo število prisilnih taborišč za 80 odstotkov, število Obsojencev pa za 160 odstotkov. 2ene kot teiakinje V Sovjetski zvezi mora tudi žena vedno v večjem številu opravljati tudi najtežja dela. Po uradni sovjetski statistiki dajejo 39% vseh delovnih moči v t^žki industriji ženske. Kmet — siromak V letih 1929-33 je izvedlo pet Judov (Kaga-novič, Jagoda, Bauman, Krinicki in Jakovljev Epstein) kolektivizacijo sovjetskega poljedelstva. Danes je samostojen kmetski stan dejansko uničen. Posledice agrarno-političnih poskusov sovjetskih Judov so bile: 1. Lakota v letih 1932, 1933 in naslednjih letih. Nadškof v Canterburyju ceni število sestradanih v letih 1932-33 »prej 6 kot 3 milijone« (»Times« 25. 7. 34). »Neue Ziirricher Zei-tung« našteje samo v Ukrajini od lakote umrlih 6 milijonov. Agrarni strokovnjak dr, Dittloff, ki je lakoto tudi sam doživel, ceni število umrlih samo v Severnem Kavkazu leta 1932-33 na 2 milijona. 2. Padanje živinoreje. Državna sovjetska statistika podaje zani mive številke (v milijonih): 1928 1933 1935 1937 konji | 32.5 16.2 15.3 ca, 14.6 govedo 70.5 38.4 49.3 ca. 40.0 svinje 26.0 12.1 22.6 ca. 17.0 ovce in kozi 146.7 50.2 61.1 ca. 55.0 To pomeni od začetka kolektivizacije v prvi »petletki« padec živine za celih 50%, V Rusiji bodo volitve 12, decembra t. 1. bodo v Rusiji »demokratične« volitve. Volili bodo pa takole: Vsakdo bo dobil listek, na katerem bodo imena »kandidatov«, ki so jih predlagale delavske, mladinske, kulturne in podobne organizacije. In med temi imeni bo smel zbirati. Vsa volilna bonba, ki se je začela 20. oktobra, obstoji le v tem, da odstranijo in črtajo vse kandidate, ki so na sumu, da niso popolnoma zvesti Stalinu. Uspeh te igre s srečnim izidom bo pa ta, da ®i bo smel Stalin špopolniti zbirko svojih nazivov z novim: La pauple c’est moi! Tifus na Solovjeckih otokih Poljski časopisi poročajo, da je pred krat* kim umrlo 2400 političnih kaznencev — iz-obraženoev — v nekem koncentracijskem taborišču na Solovjeckih otokih. Pravijo tudi (po izjavi dveh Nemcev, ki sta bila tam blizu v ujetništvu skoro dve leti in se jima je posrečilo pobegniti) da so bacile tja zanesli namenoma. Andrej Jelenc s Smlednika pripoveduje »Slovenec«, in »"Gorenjec« sta že obširno poročala o vrnitvi Jelenca iz Rusije v domovino. Mi hočemo navesti samo še nekaj podrobnosti o sovjetskem »raju«, ki ga je Jelenc užival. — Delo v tovarnah je zvečina akordno; za 8 .urno delo je on zaslužil kot težak 6.50— 7.50 rubljev na dan. Cena potrebščinam je pa sledeča: srajca 35 rubljev, gumijasti škornji 120 rubljev, obleka 350—400 rubljev, meso 10 do 15 rubljev, mleko 1.80—2 rublja, masti niti videl ni. Riž so mogli dobiti le, če so imeli od zdravnika spričevalo in sicer so morali plačati 10 rubljev za kilogram. Starostnega zavarovanja ni. Nedelj in praznikov ni. Dnevi počitka so 6., 12., 18., 24, in 30, v mesecu. Državni prazniki so štirje. Šolska obveznost sega od 8. do 12. leta. Pozimi otroci v oddaljenejših vaseh sploh ne hodijo v šolo. Časopise berejo jako malo. »Pravda« stane 36 rubljev, »Izvestja« pa 38 rubljev mesečno. Ločitev zakona je jako enostavna. Ce kdo koga v zakonu ne mara, ga more enostavno zapustiti, pa konec. Spolno bolnih je izredno veliko. Petletka je uspela dobro tudi v tem pogledu, da so se znebili nekaj milijonov ljudi, ki jim niso bili všeč. Cerkve so ali porušene ali spremenjene v kolhozna skladišča. Sodnija postopa zelo »korektno«, Če je umorjen komunist, je brezpogojno ustreljen tudi ubijalec; če je umorjen nekdo, ki še ni komunist (pa Jelenc trdi, da bodo morali v kratkem biti vsi komunisti, sicer sledi Sibirija in taborišča in kar je še s tem v zvezi), pa je le malo posvarjen, oziroma dobi največ do pol leta zapora. Če je kdo bolan in je bolniško zavarovan, dobijo izplačila po sledečem receptu: nekomunist 30%, »profisjuz« 70% in Stahanovec (akordni priganjač in denunciant) 100%. Njegova končna izjava: komunist nisem hotel postati, mislil sem stalno na vrnitev in danes sem hvaležen Bogu, da sem se rešil pekla. Človekove naravne pravice čeprav posameznik ne more živeti brez družbe, je vendar miselno, in zgodovinsko pred družbo. Človek vstopi v družbo že kot oseba, ki ima že svoj lastni namen in dolžnosti, prav zato pa tudi pravice. Teh naravnih pravic mu ne daje družba, ampak jih ima že zato, ker je človek. Ker pa izvirajo pravice iz dolžnosti, moramo najprej določiti dolžnosti, ki jih ima človek že zato, ker je človek. Človek ima naravne dolžnosti a) kot bitje, b) kot živo bitje in c) kot umno, naravno, religiozno in družbeno bitje. Zaradi tega ima tudi pravice a) do ohranitve samega sebe, b) do zakona in vzgoje in c) do svobode ter do umskega, nravnega in verskega razvoja ter do združevanja. 1. Prva človekova pravica je pravica do osebnosti. Vsakdo mora z njim ravnati kot z osebo in nihče ga nima pravice ponižati na stopnjo stvari ali sredstva! Ker je .vsak človek oseba, govorimo lahko o pravici do osebne enakosti. Varovati pa se moramo prav tukaj vsakega napačnega pojmovanja enakosti. Ljudje smo si enaki kot osebe, zato morajo zakoni v organizirani družbi vsem enako braniti njihovo osebnost. Nikakor pa nismo in ne moremo biti. ljudje v vseh ozirih enaki. Razlikujemo se po spolu, starosti, po zmožnostih in krepostih, iz česar nujno izvirajo tudi razlike v družbi, ki so funkcijske, ne pa bitne vrednosti. »Popolna enakost v družbi ni mogoča.« (Leon XIII. Rerum novarum.) Človek ima tudi pravico, da drugi spoštujejo njegovo osebnost, kar se dejansko pokaže v tem, da je njegova čast pravno zaščitena. 2. Ker je človek oseba in mora s svojim življenjem doseči svoj končni namen, zato ima pravico do bitja in žitja, ki jo lahko razčlenimo. Človek ima pravico ohraniti svoje bivanje (prepovedan splav in kranioto-m ij a), ki se kaže še bolj očitno takrat, kadar mu kdo njegovo življenje ogroža. Takrat lahko uporabi svojo pravico samoobrambe, ki pa je dopustna le v sili, ker je redno prepuščeno državni oblasti, da brani življenje posameznikov. Zmotno pa bi bilo, če bi kdo iz te pravice izvajal tudi pravico do samomora ali dvoboja. Človeku je življenje dano, da z njim doseže svoj namen, zato sme življenje žrtvovati le v službi tega namena (n. pr. iz ljubezni do Boga ali bližnjega). Pravica do zdravja prihaja dejansko v poštev predvsem v primerih, kadar kdo komu škoduje na zdravju (n. pr. predolg delovni čas, nočno delo za žene in mladino, delo brez nedeljskega počitka, slabe higienske razmere po tovarnah itd.). Naravni pravici človeka do življenja, ki se ji ni moči niti odpovedati, nasprotujeta tudi splav in usmrtitev, čeprav na smrt bolnega bolnika. Pravica do življenja je tako prvobitna, da v skrajnih primerih omeji lastninsko pravico drugih in sme v sili vsak vzeti, kar neobhodno potrebuje za življenje. Ker ima človek pravico do življenja, ima tudi pravico do sredstev, da si življenje omogoči, ima pravico dela. Toda zopet je treiba poudariti, da pravica dela ni isto kar pravica do dela. Pravica do dela, ki je v tem, da bi smel vsak brezposelni zahtevati od družbe, da ga zaposli, ne obstoja. Pač pa obstoja dolžnost javne oblasti, da skrbi za take razmere, da more v rednih razmerah vsak član družbe dobiti delo. Vendar pa mora biti za primere brezposelnosti poskrbljeno za brezposelne s pomočjo zavarovanja ali na kak drug način. V zgodovini je proglasila pravico do dela francoska revolucija, toda njene narodne delavnice, ki so služile prav udejstvitvi te pravice, so kmalu propadle. Niso pa to še vse človekove naravne pravice. * Prim. dr. A. Ušeni&nik, Sociologija. Nergaštvo Vsi poznate take ljudi, ki se obregujejo ob vsako stvar. Kar nekam načelno ti tak človek ose v nič deva, kakor pravimo. Od-kod to nergaštvo, ki ga je med našimi ljud' mi toliko? Velik vzrok zanj je nekakšna suženjska miselnost, ki pri nas ni tako redka. Tak hlapčevski človek je zahrb-ten, brez čuta odgovornosti. Odkrite in od-govorne opozicije se boji, pač pa dela med članstvom nesporazumi jen je. Ne da mu ž*' lica, da bi brez oprekanja sprejel kak pred-log. Drug vir nergaštva, ki je s prvim v zvezi je nevoščljivost. V življenju opažamo, da je nevoščljivost naravnost karakterni' napaka slovenskega človeka. Ta grda napaka, ki spada med tiste, ki najbolj kvarijo1 človekov značaj, je neštetokrat vir zahrbtnega govorjenja, nerganja in oporekanja. Kogar je prevzel demon nevoščljivosti, ta ne’ more pogledati z lepim očesom svojega brata, kot pravi sveto pismo. Za nevoščljivost je značilno, da nastopa med enakimi: dekla ni nevoščljiva gospodinji, marveč dekli poleg sebe. Zato je umevno, da ima nevoščljivost prani eldorado v društvih, kjer se navadno' združujejo ljudje istega stanu in poklica. It' vira pa nevoščljivost ex vana gloria, iz neurejenega iskanja samega sebe. Končno je vir nergaštva med našimi ljudmi tudi p o m an j k a n j e družabne vzgoje. Tak nergač meni, da je pogumen, da se nikogar ne boji, da vsakemu pove, k&T' mu gre, da je pravi demokrat, ker nima pred nikomer rešpekta in tako dalje; o resnici p& je ravno narobe. (Iz knjižice: dr. A. Odar, Temelji organiaa^ cij, str 88/89.) Ali ie veste? Da nima 80.000 koroških Slovencev enega slovenskega razreda na srednjih šolah) Niti ene same slovenske ljudske šole! Da nima 12.000 slovenskih otrok na Kor®' škem niti enega samega slovenskega učitelja f Da je edini slovenski učitelj na Koroške® nastavljen na popolnoma nemški šoli!' Da koroškim Slovencem vlada ne dovoli niti zasebnih šol na svoji zemlji! Da slovenske šolske sestre v St. Rupert# pri Velikovcu že 20 let zaman prosijo deželo0, vlado, da bi smele zopet odpreti svojo zasebno šolo, ki so jo z velikim uspehom vodile že pred svetovno vojno! , Da pa ima 400.000 Nemcev-priseljencev * Jugoslaviji 33 otroških vrtcev, 492 razredo^ na državnih ljudskih šolah, 118 razredov »5 višjih narodnih šolah! Da imajo Nemci pri naš še 4 vzporednic® z izključno nemškim jezikom na gimnaziji * Vrbasu! t Da imajo državne meščanske šole v Bel* Crkvi in Odžacih nemške vzporednice! Da imajo Nemci razen tega še 3 zasebo® meščanske šole, kjer je ves pouk popolno®* nemški, t. j. v Belgradu, Zagrebu in Nove® Vrbasu! Da imajo Nemci v Novem Vrbasu še cel raže« pomudili pri slovenskem kmečkem Prašanju in vprašanju slovenske zemlje, saj J® s tem zvezana usoda treh petin našega pre-•valstva. Če si ogledamo velikost naše podelane zemlje in nje porazdelitev, °bimo približno sledečo sliko: površina z žilicami posejane zemlje znaša pri nas okrog y3.000 ha. Točnega novejšega števila vseh ttečkih posestev nismo mogli dobiti; po pri-ližnem računu znaša to število kakih 170.000. /|ed temi prednjači število majhnih posestev, 1 saina za preživljanje ne zadoščajo. Nad po-ovico, t. j. 58% slovenskih kmetij ne Presega 5 hektarjev; srednjevelikih (5 o 20 ha) je 34% , nad 20 ha pa 8%. Najmanjše, tvorijo tri petine, ne morejo preživljati na naseljenih ljudi; ti si morajo iskati zasluž-a in kruha pri drugih večjih posestnikih, v ližnjiih trgih in mestih ter v industriji. Pri tem e ne smemo pozabiti, da kakih 10.000 dru-ln sploh nima svoje zemlje, tem-j'e č se preživljajo kot poljski d e -a v c i, najemniki, zakupniki in v i -ničar j i. Ti tvorijo pravi kmečki proletariat. Z ozirom na slabe gospodarske razmere | ®udi le 8% kmečkih posestev, ki obsegajo nad ” ha, zadovoljiv obstoj njih lastnikom. Ostali ne morejo živeti samo od svoje zemlje. Te razmete vplivajo tudi na število našega prebivalca. Ves naš letni prirastek prebivalstva, ki *naša 1 do 1 Vi, gre za kruhom v izseljeništvo, °disi v druge države, bodisi v druge dele naše države ali pa sili v industrijo. Statistika 2®dnjih dveh desetletij izkazuje, da je sloven-151 kmečko prebivalstvo v tem času narastlo 29 80.000; na kmečki zemlji jih je našlo- obsta-®ek le 5000, vsi ostali so morali zapustiti zem-Ipin si drugod poiskati možnosti za življenjski ^hfctanek. Če bi ne imeli industrije, ki jih je ^®aj nekaj zaposlila, bi število prebivalstva ‘°venije še bolj padlo, ne zato, ker ga ni, emveč zato, ker ga domača zemlja rediti ne more. Šest tisoč vagonov žita, ki ga mora Slovenija vsako leto uvoziti, nam je pač najboljši dokaz za to. Mnogo naših ljudi celo leto nima kruha, ampak živi od malenkostnih količin krompirja, zelja in repe. Vinogradništvo. Vinogradi obsegajo v Sloveniji poldrug odstotek celokupne površine. Od 25 okrajev, na katere je Slovenija upravno razdeljena, goje vinsko trto v 16 okrajih; v osmih od teh živi znaten del prebivalstva od vinogradništva. Žal je vinogradništvo zadela v zadnjih letih silno huda kriza. Avstrijski trg, ki je prej največ odkupil, je zaprt, v druge banovine gre našega vina zelo malo, doma pa mu prizadeva težko konkurenco dalmatinec. Zaradi propadanja vinogradništva trpe lastniki vinogradov, kakor tudi viničarji, to so vinogradniški in poljedelski delavci brez lastne zemlje in hiše, ki za stanovanje, majhno krpico zemlje in za silno nizko plačo ali tudi brez nje oskrbujejo in obdelujejo vinogradnikom njihove vinograde. Sadjarstvo. Sadjarstvo je zelo važen vir dohodkov predvsem v štajerskem delu Slovenije. Povprečni letni donos sadja v Sloveniji znaša: jabolka 10.000 vagonov, hruške 2.000, češplje 1.200, češnje 200, orehi 200, breskve 50. Dokler je bil mogoč izdaten izvoz, je še šlo, zadnja leta pa se je izvoz v druge države zelo skrčil. V slabih letinah pridelek zelo pade, večkrat za 80% in še več. Takrat seveda tudi na izvoz ni misliti. Leta 1935 n. pr. smo izvozili iz Slovenije le 260 vagonov jabolk in 2 vagona hrušk. Hmeljarstvo. Zadnji dve leti je imel kmelj še kolikor toliko ugodne cene, vendar pa to na celotno slovensko gospodarstvo prav malo vpliva, ker je pridelovanje hmelja omejeno na razmeroma zelo majhno površino. Klub slovenskih katoliških akademikov v Belgradu Naša javnost je z veseljem pozdravila vest, a se je 23. oktobra t. 1. v Belgradu ustanovilo aaWostojno akademsko društvo »Klub siov. M- akademikov v Belgradu«. V prestolnici zedinjenja pa do ustanovitve Kluba ni bilo dostojnega slovenskega katoliškega aka-^dskega društva! Z ustanovitvijo našega klu-a je izpolnjena želja vseh onih, ki so si v Cniestnem vrvenju prestolnega mesta želeli jSojišča, kjer bi se zbirali slovenski slušatelji e grajske univerze, ki so sicer tako često preučeni sami sebi, slučaju in ulici, in kjer bi id -V Itle<^sebojnem spoznavanju, podpiranju in z e,®«n» usposabljanju organizirani laže borili tak imi močmi za vse, kar je dobro, ka-®bo in slovensko, jih ^ zavcst* dolžnosti in odgovornosti, ki smo n Prevzeli s tem, da smo se odločili za študij 2* svojevrstnih tleh belgrajske univerze, smo Pred dobrimi dvemi leti začeli zbirati naše g te pod okriljem Prosvetnega društva v gradu. Sprva nas je bilo samo pet, a bili s, 0 dovolj močni, da se je v naslednjem šol-gaen> letu 1936-37 število članov Akademske-lJ . ^seka »Prosvetnega društva«, ki smo ga --ili povečalo na 25! Kot odsek Prosvetlit ^ru,štv,a smo prirejali samostojne prireja e različnega značaja. Doseženi uspehi in članstva nam je dal novega poleta. Na Urgzk°ru cbie 23, oktobra t. 1. so se nam 8C1*e davne želje: postali smo samostojen enki katoliški akademski klub v Belgradu. JnžeT"°^en* °dbor s predsednikom Bomibekom ^ram "t*. k° skrbel, da se uspešno izvede pro-, ki ga je razvil predsednik na občnem zboru. Organizacija starešinstva, glavna točka v dokončnem formiranju novoustanovljenega kluba, uspeva odlično. Predstavitev javnosti kot močna slovenska akademska skupina pa pomeni vsekakor tudi korak naprej v uveljavljanju in predstavljanju slovenstva v prestolnem mestu. Prva javna prireditev novoustanovljenega kluba bo akademija 8. decembra t. 1., kjer hočemo tudi belgrajsiki javnosti pokazati, kako praznujemo Slovenci praznik Brezmadežne. —ek. List španskih škofov so ameriški katoličani tiskali v izredno velikih nakladah, da spozna javnost prave vzroke vojne v Španiji. V Češkoslovaški državi je naraslo število razporok od 3741 v 1. 1929 na 4615 v 1. 1936, število ločitev pa od 3367 na 5468. Zanimivo je, da odpade skoraj polovica razvez zakona na Nemce, najmanj pa na Ruse in Poljake. V Nemčiji so izenačili na višjih šolah španščino s francoščino in italijanščino. »The Catholic Times« poroča, da je opaziti v severni Irski močno gibanje za prestop v katoliško vero. Število teh, ki se vračajo v katoliško Cerkev neprestano raste. Obenem pa se tudi kaže zanimiva sprememba miselnosti. Če je še pred 12 leti bil izločen iz očetove hiše protestant, ki je bil prestopil v katoliško vero, se danes kaj takega ne dogaja več. Prestope opazimo v vseh stanovih. To razveseljivo gibanje pripisuje evharističnemu kongresu v Dublinu. V četrtek (18. nov.) je imel redni občni zbor Akademski športni klub. Po poročilu predsednika tov. Dobovška posnemamo, da je Akademski športni klub priredil poleg 3 tekmovalnih, 1 nadaljevalnega, 1 jačetniškega in 1 damskega tečaja še troje večjih tekem in sicer: za prvenstvo Ljubljanske zimskošportne podzveze na Črnem vrhu, za državno akademsko prvenstvo* v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo na Rozci in za državno akademsko prvenstvo v teku na 12 kilometrov z mednarodno udeležbo v Planici. Poudariti moramo, da so tekme z organizacijskega vidika odlično izpadle in da so vsi večji časopisi v državi pisali, naj bi se gospodje z Jaborine prišli najprej učit na Rožco. Pomen tekem na Rožci in v Planici je povzdignilo zlasti dejstvo, da so prevzeli pokroviteljstvo nad tekmami: g. minister dr. Rogič in rektorji gg. dr. Samec, dr. Jovanovič in dr. Hondi. Letošnje državno akademsko prvenstvo je bilo prvo, na katerem so tekmovali akademiki vseh treh univerz. Premoč slovenskih akademikov je bila očitna: prvi dve mesti sta zasedla JASO in ASK, ki sta si osvojila kot reprezentanta ljubljanske univerze krasen pokal pokrovitelja bivšega ministra dr. Rogiča. Tekmovalci Akademskega športnega kluba so na teh, pa tudi na drugih tekmah, dosegli lepe uspehe: prvak LZSP je postal član kluba Šmitek Žane, Šorli Marjan je dosegel lep uspeh na Vršiču in na Triglavskem dnevu, kjer je tudi uspešno nastopila tov. Grafenauer Marija; pa tudi drugi tekmovalci: Dobovšek J., Končan, Dermota, iBrunet so pripomogli k letošnjim uspehom. Člani lahko-atletske sekcije so nastopili v tekmah v odbojki na taboru v Celju in dosegli 2. mesto. Dasi je že iz povedanega razvidno, da je imel odbor z organizacijo tečajev — tekem polne roke dela, se je na vzpodbudo dr, Ze-bota Frančka lotil šje večje, naloge: postaviti klubsko kočo na Črnem vrhu. Priprave ko lepo napredovale, vendar zaradi številnih zaprek ni bilo mogoče te zamisli že v tej sezoni udej-stviti. Po poročilih revizorjev je dobil odbor raz-rešnico, predsednik Dobovšek J. in tajnik L. Klauž pa razrešnico s pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Pavlin Franjo, pp. Šorli M., tajnik Junež S., blagajnik Leskovar L., načelnik smučarskega odseka Klauž L., lahko-atletskega Halik, plesnega Kregar A., za načelnico damskega Misjak Š. Kako so zbirali za rdeče v Španiii Kakor so hoteli tudi pri nas izvesti razn< nabiralne akcije za preganjano rdečo »demokracijo« v Španiji, so zbirali za njo tudi i Ameriki. Društvo »American Comitee for Spanisl relief« je .zbralo v treh mesecih 30.753 dolar jev. Toda od tega so porabili rdeči bratci i New Yorku za »osebne režije« samo 25.79; dolarjev. Društvo »North American Comitee to aic Spanish demokracy« je zbralo 61.594 dolarjev v Španijo pa je poslalo samo 18.841 dolarjev ker so ostalo porabili tudi za »režijski stroške«. Društvo »Trade Union relief for Spain« ji zbralo sicer samo 13.162 dolarjev, pa zato n poslalo v Španijo niti enega centa. Društvo »Spanish Societies Conferated ti aid Špani« je nabralo lepo vsoto 39.277 dolar jev, toda valencijska vlada je dobila sami 9952 dolarjev. Neki drugi poluradni ameriški odbor zi zbiranje prispevkov pa je zbral 230.000 dolar jev, od katerih je poslal v Španijo samo 45.001 dolarjev. Iveri Prof. dr. Tomšič je sestavil pravilnik za Izseljensko zbornico, ki ga je občni zbor Družbe sv, Rafaela sprejel. Pri prvi seji Družbe sv. Rafaela so bili pri Izseljenski zbornici izvoljeni: za propagandni odsek Jože Premrov, za verski odsek Janko Žagar, za statistični odsek prof. Silvo Breskvar; v kulturnem odseku pa prof. Stanek Leopold zaTORD, za izseljenske šole in učne tečaje v slovenščini med izseljenci p. Salezij Glavnik in prof. Jože Zemljak. V zagrebški nadškofiji je urejena KA takole: 1. Društvo hrvatskih katoliških mož (176). 2.Društvo hrv. kat. žen (119). 3. Društvo hrv. kat. kmečkih fantov (99). 4. Društvo hrv. kat. kmečkih deklet (83). 5. Društvo hrv. kat. dijaške mladine (8). 6. Društvo hrv. kat. dijakinj (4). 7. Društvo hrv. kat. delavcev in meščanske mladine (7). 8. Društvo hrv. delavskih in meščanskih deklet (10). 9. Mladi junaki in junakinje (20 v Zagrebu in 25 izven Zagreba). Razen tega imajo Institute hrvatske KA z odseki zdravnikov, pravnikov, glasbenikov, profesorjev in učiteljev itd. Duhovniki so organizirani po dekanijah. Posebni veji KA sta .združenji križarjev in domagojcev. Dr. Stepinec je ustanovil šesto novo župnijo v Zagrebu, ki je posvečena mučencu bi. Marku Križevčanu. Kardinal Verdier je blagoslovil že stoto cerkev v predmestjih Pariza. V Manili na Filipinih ima višji vzgojni zavod »Ateneo« vzorne akademike. Ob nedeljah poučujejo meščanske otroke, pa tudi nepoučene kmete o‘verskih resnicah. Večino prostega časa uporabljajo za to apostolsko delo. Na podlagi uredbe o zaščiti naroda in države z dne 28. februarja 1933 so v Nemčiji prepovedali — kakor pred kratkim v miin-strski in v paderbornski škofiji — sedaj tudi v trierski škofiji nacionalni socialisti vse fantovske mladinske organizacije. Obenem so že vnaprej prepovedali vsak poskus ponovne ustanovitve istih ali podobnih društev. Klub slušateljev prava na zagrebški uni- verzi je imel 6. nov. svoj občni zbor, na katerem je bila z vzklikom izvoljena lista hrvatskih nacionalistov s predsednikom J. Raspudičem. Levičarji, ki so lani zbrali komaj 60 glasov (hrv, nacionalisti pa 142), letos niti liste niso vložili. Po podatkih drž. statističnega urada je bilo v 1. 1936 v Nemčiji 50.377 razvez zakona, kar pomeni 32.5 razvez na 10.000 sklenjenih zakonov. Najbolj pogoste so razveze v Berlinu, kjer pride 227,9 razvez na 100.000 ljudi. V katoliški Bavarski je položaj mnogo boljši kot v protestantskih predelih Nemčije. »Preussische Zeitung« poroča, da je imel dr. Robert Ley, državni organizacijski vodja v Angerburgu govor, ki ga je takole končal: »Na tej zemlji verujem samo v Adolfa Hitlerja. Verujem, da je narodni socializem edina osrečujoča vera za Nemčijo. Verujem, da nam je naš voditelj Adolf Hitler poslan od Boga. Verujem, da je Bog, ki nas blagoslavlja, čuva, ljubi in varuje. Verujem, da nam ta Bog varuje vodjo, da bo ta pripeljal Nemčijo do veličine in svobode!« Pred nedavnim je prišlo v Ljeningrad več španskih brezbožnikov. 60 španskih komunistov in komunistk bo 6 mesecev obiskovalo višje komunistične šole, kjer bodo obiskovali skrajšani brezbožniški tečaj. Nato se nameravajo vrniti v Španijo, če ... Sovjetizacija rdeče Španije. »Journal« poroča kot mu javljajo iz Perpignana, da nosijo tamkajšnji vojaki ob vzh. pirenejski meji izključno rusko vojaško uniformo: palerino, čepico z rdečo rusko zvezdo in enako le ruske puške. a—*' '• cm mi ?/,'<■ ; 1 ^r, med dvojnimi vrati v izmeri 1.2 m*. PoudaT- Univerza doma: Za naio univerzo Ko smo lani nastopili z zahtevo po popolni univerzi 'do leta 1940, smo se prav gotovo zavedali velikih težav in nerazumevanj, ki so v zvezi s tem programom. In res je mnogo stvari govorilo proti možnosti uresničenja te zamisli. Postavljen je bil vrstni red: 1. tehniško fak., 2. medicinsko, 3. centralno poslopje. Za uresničenje tega načrta je takrat manjkala vsaka psihološka podlaga. Razdor med akademskimi strujami je ob stalnem abstiniranju levičarjev in nacijev dosegel višek. In v to zmedo »štrajkov« smo katoliški akademiki postavili edino pravilen program, ki je napravil konec anarhistični bojevitosti ekstremistov, združil okrog sebe v delu vse, ki jim je res za slovensko univerzo in s tem postal temelj dela za izpopolnitev naše univerze. Z največjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je lanski odbor Akademske akcije vodil borbo na vse strani: z obveščanjem javnosti, s predavanji in članki je potegnil za seboj vso javnost, s posrečenim izdelovanjem načrtov za nova poslopja je ustvaril potrebne pogoje za nadaljnje delo in s stalnim zahtevanjem v ministrstvih je skušal doseči potrebne kredite. Prvi večji uspeh je bil, ko je bil odobren denar 2 milijona dinarjev — za kemični institut. Letošnji odbor nadaljuje delo. Upamo, da se je od lani stanje nekoliko zboljšalo. Novi prosvetni minister gosp. dr, Magaraševič kaže večje razumevanje za naše potrebe. Upamo, da njegov obisk na naši univerzi ni bil samo vljudnostnega značaja, ampak, da pomeni začetek boljšega razumevanja za potrebe rtaše univerze. Letošnji odbor Akademske akcije si prizadeva v smislu vrstnega reda, kot'je bil lani sprejet, da doseže: 1. odkup rudar s k ega p a v i l!j o n a , s katferim se dokončno utrdi položaj montani-stike, ki ji je že večkrat pretila nevarnost prenosa.v. Bosno; 2. hi dr o teh ni čni' la bor a to r i j, za , katerega so načrti že davno napravljeni in odobreni; 3. strojni institut, čigar načrti so tudi že končani in se bodo poslali v odobritev. Za strojni institut je stvar toliko ugodnejša, ker je popolnoma v skladu s celotnim načrtom tehnike. 4. Hidrostrojni oddelek, naravoslovni institut,. kredit za razpis načrtov za postavitev bolnišnice, dokončno ureditev Knafljeve zapuščine itd. Poleg tega je nujno treba dobiti naknadni kredit za dovršitev vseučiliške knjižnice, Ko je prevzel prosvetno ministrstvo ig. dr. Magaraševič j.e bilo potrebno, da ga kar najhitreje in izčrpno obvestimo o obupnih razmerah na naši univerzi. Zato ga je obiskalo odposlanstvo Akademske akcije in mu razložilo vse zahteve po izpopolnitvi naše univerze. Obiskalo je tudi oba slov. ministra in ju prosilo za pomoč. Prosvetnega ministra g.'Magaraševiča je ob njegovem prihodu na univerzo pozdravila tudi delegacija AA. Predsednik tov. Fišer mu je med; drugim v nagovoru navedel: »Čutim častno dolžnost, da vam povem, kaj akademska mladina in vsa javnost pričakuje od vašega visokega obiska. Pričakuje, da' boste uvideli mizerno stanje naših fakultet, zlasti tehnike, da boste zastavili svoj veliki vpliv, da bodo rešene naše upravičene zahteve.« G. prosvetni minister je izvajanja tov. Fišerja pozorno poslušal in mu odgovoril: »Prišel sem v Ljubljano, da pregledam osnovno in srednje šolstvo, predvsem pa, da stopim v stike z univerzitetnimi oblastmi in akademsko' mladino, da na lastne oči vidim, kje je potrebna pomoč. Uvidel sem, da Univerza kralja Aleksandra I. še mnogo potrebuje, da se bo mogla uspešno razvijati in da so vaše želje upravičene, Upoštevajte pa, da sem jaz samo prosvetni minister, da je potreben pristanek finančnega ministra in končno ministrskega sveta.« 6bpropagiranje in konvertiranj? jogi,-, lov sploh ni. Za temnico je preurejen prostor kogar poleg sebe in ki sebe in svojo stranko enači z državo! V prvem delu razlaga pisec idejne temelje nacionalnega socializma, v katerem prihajajo najbolj do izraza pri dejanskem oblikovanju novega družbenega reda ideje nacionalizma, rasizma, socializma in načelo vodstva. V drugem delu preide pisec na so-cialno-ekonomsko gradnjo novega političnega državnega sistema in novega družbenega reda. V njej prihajajo poprej omenjene ideje do polne veljave, uveljavlja pa jih izključno politična stranka. Da olajša razumevanje, podaja tudi gledanje nacionalnega socializma na razmerje med državo in gospodarstvom in na razmerje med stranko in državo. Vodilne ideje te gradbe novega socialno-ekonomskega reda so: 1) organska izgraditev družbenega in gospodarskega življenja; 2) stanovska organizacija; 3) vojeno gospodarstvo. Nato oriše zgrajenost stanu za prehrano in rokodelskega stanu. Za marsikoga, ki se poklicno ne ukvarja s temi vprašanji, bo povsem novo, kar nam pisec opisuje o socialno-ekonomski ureditvi v industriji, obrti in prometu — o organizaciji podjetij na načelu vodje, o delovni pogodbi, o zaupnikih dela (Treuhiinder der Arbeit) in o sodišču socialne časti. Pod poglavjem »Socialno-politična in vzgojna organizacija« nas pisec seznani z »Nemško delovno fronto« (Deutsche Arbeits-front), s kulturno ustanovo v okviru »Nemške delovne fronte« — z »Močjo po veselju« jamb, da imajo na drugih univerzah za geologijo: in paleontologijo po en samostojen institut, dočim vrši ljubljanski geološko" paleontološki institut nalogo obeh. V istem poslopjd se nahaja mineraloški in hkrati petrografski institut tehnične fa' kultete, ki služi slušateljem filozofske fakul" tete. : Fiziološkega instituta filozofska fakulteta sploh nima. Predavanja in naje iz fiziologtle posečamo kot gostje medicinske fakulteta katere žalostno stanje je v javnosti že dovoli znano. •<* ■': ; To. so dejstva, ki dovolj jasno upravičujejo zahtevo po zgraditvi poslopja za naravoslovne institute. Poudarjamo pa, da s ter" še nismo podali celotne slike vse revščini naših naravoslovnih institutov. Zato- pričakujemo, da bodo rektorat in vs> merodajni krogi razumeli upravičenost našega apela za takojšnjo rešitev. Izjavljamo,, da n svoji borbi za zgraditev poslopja naravoslovnih institutov ne bomo mogli popustiti, dokler ne bo prišlo do zadovoljive ureditve tega vpraša ja. In končno moramo omeniti tudi to, da )e na drugih univerzah prirodoslovna fakultet" Samostojna in ne samo del filozofske fakultete. ■■ 4 ■ ■ '■ Pripominjamo tudi. da bi prostori, ki bi se izpraznili z izselitvijo naravoslovnih institutov, dobro služili onim seminarjem filozofske fakultete in prav tako juridične, ki bf še nadalje ostali v centralnem poslopju univerze in ki že komaj čakajo na možnost svoj* razširitve. Za Klub naravoslovcev: . • ‘ rt " j ■ ’ ; Rotar Jože Novak France. Na rednih občnih zborih katoliških kultni' nih društev so bil izvoljeni novi predsedniki' v Zarji: Franc Planinšek, stud. med. (glas®1" vanja se je vzdržalo troje članov manj kot j^ je volilo), v Danici: Grafenauer Bogo, canJ phi). (za 38 glasov, proti 25), v Savici: Smol®) Mira; Au \ h c ' - * v '»in rim- :! > * u Pričetek, svojega delovanja je prijavil vse' učiliščnim oblastem Akademski klub »Straža*' (Kraft durch Freude) in s »Prostovoljno delovno službo« (Freimilliger Arbeitsdienst). Nadalje nas pisec seznani z delovnimi m življenjskimi razmerami nemškega delani"' predvsem z višino plač in pa z vprašuje"1 brezposelnosti. Ministrstvo za narodno prosveto in pr0" pagando vodi načrtno kulturno politiko, 5 katero hoče vse Nemce vzgojiti o nacionaln"-socialističnem duhu. Kulturne zbornice (%* književnost, tisk, radio, gledališče, glasb"’ slikarstvo in kiparstvo ter film) sestavlja]° državno kulturno zbornico (Reichskultuf’ kammer), ki nadzoruje kulturno delo. lz"jj so že posebni zakoni: o urednikih leta 193* o filmu leta 1934, o gledališču leta 1934, p0', sebne pravice ima tudi pri glasbi in reklam1 V »Zaključku« je pisec kritično zbral ds pozitivne in negativne elemente nacionalni ga socializma, ki mu kot glavno značilni pripisuje: podreditev oseh duše"' nih, družbenih, gospodarskih’ političnih in kulturnih sil * ** elementov izključujoči t ot ali' t ar n i oblasti ene stranke, ki vi da državi in ki želi, da pr e pol ves nemški narod z enim sveto" nim nazorom, temelječim n* mitu kr vi in rase, da binapravi\ ta narod kot celoto velikega 1 ' močnega in bi g a u s po s ob i I a z vodstvo sveta (str. 10?). ■ To piščevo delo, kakor tudi obe poprf navedeni, priporočamo vsem. ki jih vpra nja današnjega dne zanimajo.