Poštnina platana v gotovini Posamezna številka H-SO Din Izhaja vsak petek II Uredništvo in . . Velja na mesec po pošti dostavljen I. uprava v Narodnem domu/i Roko- MafibOf, 16. 1 Ulili S 1933 Din 6*—. za inozemstvo Din 10*— Sten. 3 pisov ne vračamo Oglasi po tarifi Bodočnost nacionalnega socializma Današnja doba brezobzirno ruši vse kar je bilo ustvarjenega in zgrajenega pred svetovno vojno. Daje vsemu novo obliko, novih izrazov in posega globoko v naše življenje. Najbolj pa občuti novo dobo in njene posledice produktivni človek, t. j. delavec in nameščenec, ki je že od nekdaj vodil borbo za človeka dostojno življenje. Delavstvo se je v časih, ko je bilo najbolj socialno ogroženo in brez pravic, o-klenilo socialne demokracije, ki ji je dal Marx svoje široko obzorje, ki ji je Marx postavil temelj. Marksistični socializem., ki ga v splošnem smatrajo za prvo dovršeno izdelano ogrodje socialne misli, p,a ni računal s prakso življenja, on ni računal z dejstvom, da je čas tisti, ki neusmiljeno in brezobzirno kuje človekovo življenje. Ko je bil marksistični pokret na vrhuncu in se je izlil v močno in .vplivno amsterdamsko internacionalo, ki je bila glava socialno demokratičnih strank vseh narodov in držav, ni računal, da utegne biti nekdaj konec njegove moči in slave. Danes je marksizem v razsulu. On razpada in se ruši v Nemčiji, v Avstriji, v Italiji, v Angliji je razkosan, v Fran-ciji pa ne igra nobene vloge več. Marksističnemu pokretu ni pomagala močna hrb teniea; denarni zavodi, veliki časopisni konzorcij, bogati konzumi, močne telovadne in športne organizacije in strnjena razredno-strokovna združenja. Prišel je novj čas, novi duh, ki se mu marksizem ni mogel upreti. In kje so vzroki? Razvoj socialistične ideje nas je prepričal. kako brezpomembne so želje posameznika, ali pa skupine ljudi, ki bi hoteli urediti in preoblikovati življenje po svojih nazorih in po svoji volji, ne ozi-faje se na duh časa. Izkušnje nas uče, da ne sme biti nobena ideja princip neizpodbitnega pravia, ampak, da mora biti živa duševna lastnina, ki se mora ozirati na splošni razvoj družbe časa in se podvreči tudi spremembam, ki jih narekuje čas!! Ti vzroki in dejstva, da so marksisti postavili trditev, da je ideja nacionalizma preživeta in pa dejstva, da je bi oče Marx Nemec, da je iz židovske vere prestopil v protestantovsko, da ie bil Hegelov učenec in strasten zagovornik njegove 'deje, ter da ie deloval z Engelsom, imajo danes za posledico nepričakovan razpad socialne demokracije na vsem svetu. Da preživlja socialna demokracija tak poraz ie vzrok tudi, dejstvo, da se je Marx dosledno držal slavnega stebra Hegetove filozofije, razuma, in da je napovedal nepomirljivo sovraštvo ter borbo do popolnega uničenja vsemu, kjerkoli ie nalete] na nelogične ali razumu nasprotujoče nauke. In to je dalo Mar-xovemu socializmu materialističen značaj, ki je bil za njega usoden. Drugi vzrok pa je, da je M a r x podcenjeval žlvljensko moč nacionalne ideje. On sam in njegov sodelavec Engels, sta bila prepričana, da je zmaga socializma gotova v združitvi proletarijata vsega sveta. In ko sta proletarce pozivala pod rdeči prapor, sta potiskala narodnost v stran. Kako strašno bi bil Marx razočaran, če bi sam doživel svetovno vojno, ki bi jo bil svetovni Zakaj moramo biti nacionalisti? Bistvo nacionalizma in nacionalne družbe V prvi povojni dobi je izgledalo tako, ko da je nacionalizem premagana stvar in da se bo bodoči razvoj usmeril proti internacionalizmu- Toda že kmalu se je izkazalo, da je bilo to pričakovanje popolnoma napačno in neutemeljeno. Smrt nacionalizma so oznanjali predvsem socialni demokrati in ostali marksisti, ker so bili prepričani, da bodo mogli ohraniti postojanke, ki jim jih ie kot zrela jabolka vrgel v naročje kaos ob premirju 1. 1918. Kmalu pa se je izkazalo, da so marksisti nesposobni za vodstvo držav. Kjerkoli so dobili vlade v svoje roke, kakor n. pr. v Avstriji, Nemčiji, Holandiji, Belgiji itd., povsod se je pokazalo že po nekaj mesecih ali pa vsaj po dveh treh letih, da niso le ohranili vse tiste slabe strani uprave, ki so jih našli, marveč da so vse samo še pokvarili. Ta njihova popolna nesposobnost za vodstvo držav je končno napotila prizadete narode, da so začeli znova propagirati idejo nacionalizma in boi proti marksističnemu internacionalizmu. Uspeh te borbe je bil kmalu dosežen in danes je marksistični internacionalizem že več ali manj povsod premagan. Zakaj je torej nacionalizem, ki so ga proglašali za mrtvega, zopet vstal in se razvil še v večjem obsegu kakor kdajkoli prej? Odgovor na to ni težak. Narod ni nekaj podrejenega ali celo nekaj nepotrebnega, kar bi se dalo nadomestiti z mrtvo teorijo marksističnega internacionalizma. Narod je živa socialna enota, je kakor družina in druži v enoto vse svoje člane. Od nje imajo ti člani dolžnost do sodelovanja za splošni blagor in razvoj naroda, imajo Pa tudi pravice in koristi. Kakor si človek ustvari družino, zato da usmeri svoj položaj in delovanje v enotni pravec. tako so nastali tudi narodi, da s svojim sodelovanjem ustvarjajo tista višja dela, ki jih posamezniki ne bi* zmogli. Prav v tem, da se človeštvo deli .na narode je zagotovljena bodočnost razvoju človeške kulture, znanosti, umetnosti in gospodarstvu. Vsak narod stremi po najvišji popolnosti. Zaradi tega nastaja med narodi tekmovanje in le temu tekmovanju se moramo zahvaliti za ves tisti napredek, ki smo ga dosegli do danes. Povsem tem je popolnoma razumljivo, da mora vsak človek pripadati k nekemu narodu, kakor mora pripadati k nekemu razredu in družini. Kot član tega naroda ima dolžnost sopomagati pri graditvi njegovega razvoja in izboljševanja njegovega blagostanja. Nasprotno pa je zopet dolžnost naroda kot kolektiva, da brani pravice svojega člana, skrbi za to, da mu ustvari eksistenco, ga dvigne kulturno in socialno. Kdor zapusti svoj narod, se tako sam izloči iz njegove družine in potem nima pravice pritoževati se, če se tudi narod zanj več ne briga- Posebno pri nas poznamo primere, ko so ljudje postali iz Slovencev Nemci, odnosno bolje povedano nemčurji. S tem so neznačajno zatajili svojo narodnost, pri Nemcih pa niso nikoli našli tistega razumevanja in spoštovanja, kakor so si ga želeli. Bili so jim dobri samo toliko, v kolikor so z uskoštvom pomagali uresničevati njihove imperialistične načrte. Vendar pa so jih vedno smatrali za Nemce druge vrste, s kratka za renegate. Celo Hitler, sedanji veliki nemški nacionalist obsoja renegatstvo in pravi, da ga nemški narod ne potrebuje, ker hoče ostati čist. Iz vsega tega je razvidno, DA JE DANES TUDI NAŠA DOLŽNOST PRIVESTI ŠIROKE SLOJE NAŠEGA LJUDSTVA V PRVI VRSTI PA NAŠE DELAVSTVO, KI GA JE DESETLETJA MAMIL MARKSISTIČNI INTERNACIONALIZEM, NAZAJ V OKRILJE NARODA. MAJHEN NAROD SMO IN PRAV ZARADI TEGA NAM JE VAŽEN IN POTREBEN VSAK NAŠ ČLAN. MORA PA BITI NARODNO ZAVEDEN IN NEOMAJEN; PRIPRAVLJEN MORA BITI NUDITI VSE SVOJE SILE ZA UTRDITEV IN RAZVOJ NAŠEGA NARODA. ZATO DA BO MOGEL TUDI NAROD TAKO OKREPITI SVOJO MOČ. DA BO LAHKO POSKRBEL VSAKEMU ČLOVEKU VREDNO EKSISTENCO. KDOR STOJI OB STRANI IN SE ŠE VEDNO OKLEPA BREZDOMOVINSKEGA INTERNACIONALIZMA, TOREJ NE SLABI SAMO SVOJEGA NARODA, TEMVEČ SLABI S TEM TUDI SAMEGA SEBE IN BOLJŠE IZGLEDE ZA SVOJO IN BODOČNOST SVOJIH OTROK. BITI NACIONALNO ZAVEDEN JE ZATO PRVA DOLŽNOST SEDANJEGA ČLOVEKA, V PRVI VRSTI PA MLADE GENERACIJE, KI ŠELE STOPA NA PLAN IN OD KATERE JE ODVISNO, KAJ IN KAKO BOMO PREBRODILI SEDANJO NE LE GOSPODARSKO. MARVEČ TUDI DUHOVNO KRIZO IN USTVARILI TISTO PO ČEMER HREPENIMO: NACIONALNO. SOCIALNO, GOSPODARSKO IN KULTURNO PRAVIČNO UREJENO DRUŽBO. proletarijat lahko preprečil, ker je bilo orožje in vse drugo v njegovih rokah. Toda namesto tega je zagazil v kri vojske z največjim navdušenjem prav proletariat one zemlje, ki je rodila Marxa, v kateri Je Marx največji del svojega življenja deloval in oznanjal vero ljudskega bratstva. Prav tako navdušeno je šel v boj proletarijat Francije, kjer je našel Marx svojo dnu go domovino in kjer je dolgo deloval v smislu svojih idej. Brez odpora je šel v boj proletarijat Anglije, kjer so se globoko vsidrale Marxove ideje in obetale obilen sad. Kje je bila v svetovni vojni ideja socializma, ki je oznanjala in ki oznanja bratstvo narodov? Takrat se je pokazala moč nacionalizma in patriotizma. Zmagala sta na-cionalizem in patriotizem nad vsemi drugimi idejami, zmagal je nagon samoohranitve in obrambe. Ko se je končalo svetovno klanje, jo misel na nepopisne grozote prisilila zastopnike posameznih držav, da so se posvetovali o tem, česar ni mogel doseči internacionalni socializem, t. j. kako u-stvariti bratstvo med narodi, da bi se v, bodoče preprečile take morije. Društvo narodov je oni forum, ki išče rešitve in garancije za svetovni mir. Išče pa jo na podlagi ohranitve narodnosti, in ne morebiti na podlagi internacionalnega bratstva. Da jemlje marksizem tako žalosten konec pa je eden glavnih vzrokov, da je v tej medna rod no-poKtičn i in strokovni organizaciji igrala glavno vlogo nemška socialna demokracija. Znano je, da ie imel marksizem, ki je bil vedno nemško šovinističen, nalogo, da združi nenem-ške narode, zlasti proletarijat slovanskih narodov, da bi jih mata način oslabil proti nemški grabežljivosti. Tako je torej poslanstvo naših marksističnih organizacij. Nemški gospodarski kapitalizem in marksizem delata roko v roki. V nemških tovarnah je prevladoval marksistični duh še do nedavnega. Širili so ga dobro plačani direktorji, delovodje in boljši de-lavci-tujerodci, slovenski delavec pa ss je moral vreči v njihovo naročje, izročiti se jim nai milost in nemilost, če si je Kotel zagotoviti obstoj na lastni grudi, za katero se je boril in prelival kri. Tovarnarji in podjetniki so najrajši sprejemali le marksistične delavce, čeprav Marxova ideologija napoveduje brezobzirno naeredno borbo in navidezni revolucionarni boj vsakemu kapitalizam. Ali ni to dovolj živ in jasen dokaz, v katerem se razblinja v nič internacionala? In nešteto je še dokazov, ki pridejo vsi na vrsto In živih prič, ki pričajo, da nacionalizem ni preživeta Ideja, kakor to trde marksisti. Marxova ideologija je danes razgaljena dobro premišljena taktična poteza, ki je med nenemškiml narodi ustvarjala neodporne elemente, Id so bili orožje nemškega šovinizma, nemške pohlepnosti po zemlji in nadvladi. V internacionali ni bilo ničesar drugega, ko nemško-uacionalni egoizem, ki je hotel ukazovati nekaj časa nenemškim narodom, seja! med njimi nemški duh in gradil most za vse dobro preračunane naklepe. Zrušiti je hotel med narodi vzajemnost in slogo ter jih oslabiti, da bi za vedno hlapčevali. Te račune pa je marksizmu prekrižala moč socialnega nacionalizma, ki prodira v svet s tako silo, da je danes ni več moč ustavit!. V nacionalnem socializmu, ki krepi državo na znotraj in zunaj je bodočnost našega naroda. N?j ne bo nikogar v naših vrstah, ki ne bi po svoji moči podpiral najčio-vekoljubnejše PROTITUBERKULO-ZNE LIGE V MARIBORU. Cirilmetodarji na plan! Moška in ženska podružnica Ciril-Me-todove družbe imata v torek 20. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma letošnji redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročila odborov, poročilo o obmejnem šolstvu in raznoterosti. Vsi člani, pokrovitelji, ustanovniki. podporniki in prijatelji družbe CMD naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. DELAVCI IN NAMEŠČENCI, PODPIRAJTE STREMLJENJA CIRIL-METODOVE DRUŽBE IN PRISTOPAJTE V NJENE VRSTE! ■ Savan??.', »BORBA*«' nagBasaMBBiiiiEffig V M a r i b' o r u, dne 16. VI. 1933. Zahteve nacionalnega delavstva in nameščenstva N a rodno* stroko vna zveza. je vedno o perečih ter socialno poSfičnih in drugih vprašanjih obveščala merodajne činitelje’ ter podčrtavala, da naša socialna politika ne kaže one pospešenosti in aktivnosti, ki jo zahteva današnja težka socialna kriza. Prepogostokrat je morala na svojih sestankih ugotoviti, da najrazličnejša druga vprašanja pridejo do rešitve, le zaščita delavcev in, nameščencev ostaja še vedno nepopolna in površna. Radi tega je zbor delegatov na zadnjem kongresu sprejel obširno resolucijo, v kateri naše delavstvo in name-ščenstvo opravičeno zahteva zboljšanje socialne zakonodaje. Delavci in nameščenci so danes izmed vseh davčnih obvezancev najbolj obremenjeni. Pri svojih nizkih in reduciranih plačah in mezdah morajo doprinašati največ za omiljenje današnje krize in zato opravičeno zahtevajo, da se mora zvišati eksistenčni minimum, ki mora biti oproščen vseh davkov. Opravičeno zahteva delavstvo in naineščenstvo, da se naj takoj ustavi izterjatev kuluka z ozirom na skrajno nizke plače in na zelo veliko število brezposelnih. Nujno potrebno in skrajni časi e, da se urede davščine po načelu progresivnosti. ja investicijska dela, pri katerih bi dobili kruha tisoči in tisoči, ki danes stradajo, ni potrebna, ni umestna in je samo v kvar našemu narodnemu gospodarskemu telesu. Delavstvu in nameščenstvu je znano nešteto primerov, da tujerodci, ki imajo na naših tleh svoje tovarne, spravljajo čez mejo ogromne dobičke, državi pa ne dajo tega kar ji gre. In ker so ti dobički zrasli na žuljih našega nacionalnega delavstva, ono upravičeno zahteva strogo kontrolo nad bilancami takih podjetij. Tudi se naj pritegnejo podjetja v večji meri k sanaciji bratovskih skladnic in naj se osnujejo posebni fondi, v katere se bodo stekali deli dobičkov, iz katerih bodo našemu delavstvu zagotovljene take pokojnine, ki so za dostojno življenje potrebne in, da se bo iz teh fondov nudila izdatna pomoč tistim, ki izgube po nedolžnem svoj kruh. Prav tako smatra nacionalno delavstvo in naineščenstvo, da je v nujnem interesu njegove socialne zaščite, da se izvede reforma sedanjega bolniškega in nezgodnega zavarovanja v smeri najširše samostojnosti krajevnih nosilcev zavarovanja. Zato se naj v gospodarsko sposobnih banovinah uvede tudi zavarovanje za pri- Današnjiai gospodarska-kriza nedvomno; mer starosti in onemoglosti ter smrti. najbolj ogroža delavca in nameščenca in je prav radi tega nevarnost socialnih izrabljanj neprimerno večja, kakor v gospo darsko urejenih časih. Zato mora biti državni nadzor nad socialno zaščito šibkejših slojev poostren z vseh strani. V zvezi s to poglavitno dolžnostjo države -zahteva delavstvo in maimeščen-stvo, da država z zakonom uredi izvajanje posebnega državnega nadzora nad večjimi industrijskimi podjetji, zlasti, da omogoči primerno nadziranje investicijske in mezdne politike podjetij. Ta zahteva nacionalnega delavstva in nameščenstva ni nobena pretiranost, ker imajo slične zakone v vseh državah, v katerih odločajo enakopravni in socialni vidiki in v katerih so ustvarili sistem, kako premagovati težave sedanjega gospodarskega življenja, ne da bi bremena padala samo na ramena socialno šibkejših stanov. Naiše nacionalno delavstvo zahteva, da se nujno uveljavi zakon o nadzoru in poslovanju denarnih zavodov, kar je v interesu celotnega našega nacionalnega živ ljenja in v interesu zaupanja v našo domačo valuto ter finančno politiko. Da bo dobil narod popolno zaupanje v državno avtoriteto, v čistost državne administracije in v svojo ekonomsko ter socialno bodočnost, je prav tako nujna potreba, da se izda najstrožji zakon proti vsem mogočim korupcijam gmotnega in moralnega značaja. Za omiljenje bede brezposelnih, sta danes delavec in nameščenec tista, ki žrtvujeta največ. Sama tnpifca in dobro vesta, kako je človeku, če strada. Obstoječa sredstva za brezposelne ne zadoščajo in mora biti dolžnost občin in banovin, da same iz lastnih sredstev osnujejo posebne fonde za podpiranje brezposelnih. Temeljite remedure pa so potrebne tudi naše borze dela, ki naj ne bodo samo iz-plačevalnlce podpor, ampak dobro organizirane posredovalnice dela. Najhujše socialno zlo pa pr odstavlja vdanašnjihhudih časih zaposlitev inozemskih delavcev. Zato je sveta dolžnost, da se z vsemi sredstvi zaščiti domače delovne moči. Nujno potrebna je stroga revizija vseh inozemskih de-lavcev in ukinitev izdajanja novih zaposlitvenih dovoljenj inozemcem. Prav tako je nujna, potreba, da se zaščiti z vsemi sredstvi domačo produkcijo in da se nvoz tujih produktov omeji na najnujnejše. Nacionalno delavstvo in nameščenstvo ugotavlja z vso resnostjo, da postajajo investicijska dela države, banovin in občin pri današnji naraščajoči brezposelnosti in stalno ostrejši krizi nujna potreba. Štednja .y -proračunih,, ki onemogoča več- Razširitev pokojninskega zavarovanja na vso državo pa je iz dneva v dan bolj neodložljiva. Socialno zlo so tudi današnje pretirane najemnine, ki jih naš delavec in nameščenec pri svojih reduciranih prejemkih več ne zmoreta. Zato je zaščita stanovanjskih najemnikov nujno potrebna. Z ozirom na skrajno nizke mezde in plače delavcev ter nameščencev je nujno potrebno, da se z zakonom določi njihov minimalni zaslužek. V zvezi z določitvijo minimalnega zaslužka pa je potrebno znižati cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam. Nacionalno delavstvo in na m e š če n s t v o nebo verovalo tako dolgo v izboljšanje držav n eadministracije in celot nega državnega polit ič n ega in socialnega življenja, dokler ne bo prepričano, da je državno uradništvo, ki je no silec demokratične administracije in nosilec de m okra-tičnlh socialnih idej države, vsestransko pravno in socialno zaščiteno. Predvsem je potrebna regulacija plač in prejemkov državnega uradništva, ki je danes, slabše plačano ko uradništvo samoupravnih usta nov in privatnih podjetij. Da se omogoči primerna iniciativa in kontrola nad izvajanjem socialno zaščitnih potreb in zakonov, je potrebno, da dobe vsaj ona okrajna glavarstva, v katerih so večja industrijska in obrtniška podjetja, posebne socialne referate. Pri banskih upraiv-ah pa je nujna potreba pojačati aktivnost inšpekcij dela in oddelkov za socialno skrbstvo. V Delavskih zbornicah mora delavstvo videti autoritativno in nepristransko zaščito svojih interesov. Delavske zbornice morajo z zbornicami drugih stanov uživati isto spo štovanje in uvaževanje. Volitve po demokratičnih načelih v Delavske zbornice so nujno potrebne in morajo biti svobodne ter pravi izraz volje in gledanja delavstva na dolžnosti Delavskih zbornic. Za ozdravljenje sedanje go-spodarske krize bi moral biti gospodarski svet na j aktiv n ej ša državna gospodarsko-po-litična in pa tudi socialna ustanova. Narodno delavstvo in na-meščenstvo zato zahteva v po s t a v a -tev gospodarskega sveta, v katerem pa mora biti tudi ono primerno zastopano. m Dolžnosti nacionalista Vsak nacionalist se mora zavedati res-roda enaka. Kar pa ni čistega in zdrave-nosti današnje dobe in mora biti organi-; ga v naših nacionalnih vrstah mora samo ziran v nacionalni strokovni organizaciji. Od nje mora naj-odločnejše zahtevati, da napove neizprosen boj brezvestnim izkoriščevalcem našega naroda, boj tujcem, kj odjedajo kruh bratu, hoj zločinskemu internacionalizmu, boj renegat-stvu, kompromisarstvu ter vsemu kar nacionalista žali, ponižuje in tlači. Naj-odločneiše mora- zahtevati od svoje strokovne organizacije, da prične energično borbo za zboljšanje njegovega socialnega položaja, za dosego pravic, kj mu gredo kot sinu naroda, da bo mogel živeti človeka dostojno življenje, da bo mogel pripraviti svoji družini boljšo bodočnost. Dolžnost iskrenega nacionalista je, da vsepovsod agitira za svojo stanovsko organizacijo in privede v stanovske vrste vse, ki drže roke križem, ki stoje ob strani in zabavljajo. Nacionalist si mora biti svest, da kdor se ne mara organizirati, kdor gleda postrani naš nacionalni stanovski pokret, da dotični ni vreden sin našega jugoslovanskega naroda, da ne ljubi naše države in da nima pravice zahtevati zboljšanja svojega socialnega položaja. Dolžnost nacionalista je, da vselej in vsepovsod odločno brani svoje nacionalno prepričanje in da primerno pouči tiste, ki zatrjujejo, da so tudi nacionalni, pa jih njihova dejanja drugače izpričujejo. Nacionalist mora biti ponosen na svoj stan in zavedati se mora, da so stremljenja vseh pravih sinov našega na- odpasti! Poleg stanovske organizacije, ki se bori za njegov kruh pa mora biti vsak pravi in iskreni nacionalist tudi član vi-težke Sokolske organizacije. Sokolstvo kot splošna narodna ustanova stremi za tem, da postane vsak sokolski pripadnik fizično, moralno, intelektualno, kulturno in ekonomsko čvrst in krepak. Tyrševo Sokolstvo daje življenju resnično podlago in na tej podlagi hoče privesti narod k najvišjemu smotru vseh človeških teženj, določa narodu cilj. cilj vsakega inteligentnega naroda: s telesno, duševno in moralno plemenitostjo dospeti do prave popolnosti. Prva in splošna naloga Tyrševega Sokolstva je, da pred drugimi poklicano ohranja svoj narod pri tisti vsestranski čilosti, ki ne dopušča, da bi izumrl, pri tisti trajni in čvrsti moči, pri tistem telesnem, duševnem in nravstvenem zdravju, ki ne dovoljuje, da bi se pokazalo kako izprijenje, kakšno na-zadnjaštvo, ki je najgrši, morilski zločin, storjen narodu. Tyrševo Sokolstvo zahte va napredek narodnega življenja v vseh smereh in panogah, zahteva, da morajo interesi naroda vsepovsod podrediti interese posameznikov. Vse kar išče pravi nacionalist, za čemer stremi, to najde v Sokolstvu, to mu nudi Sokolstvo. Zato mora bit! tudi vsak nacionalist član Sokolske organizacije! Cvetke iz vrta marksistične vzgoje V neki mariborski tovarni je poleg 8 inozemcev zaposlenih približno 136 delavcev, med katerimi pa je malo takih, ki bi se zavedali svoje slovenske narodnosti. Vsak, ki nastopi službo v tej tovarni, je mnenja, da mora govoriti nemški, brez ozira na to, ali zna ali ne. In kako obvladalo ti ljudje nemščino, naj bo dokaz razglednica, ki jo je pisal ob binkoštnih praznikih neki delavec svojemu tovarišu: »lipsta frajnit! ih lase alen-cuzamen alešen grizen de n hanzi unt dimila unt de s fraj-len gr ati unt des f ra j len vali. šansten grizen, šraip iz nikc 1 i p s t a f r a j n t, š ik mir e t v a z g e ! t ih, p.itedih šike..di kar te fon I j -U niifei, - r. y y r v • ' ' V- T 1 l a i v l Sokoli in nacionalisti! Poslužujte sc samo sokolskega pisemskega papirja, ki ga dobite edino le v Podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru, Tyrševa ulica. V Mariboru je drugače Pred dobrim tednom je sklicalo Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani protestno zborovanje proti visokim najemninam. Kakor vselej so najemniki tudi tokrat zahtevali uvedbo stanovanjske zaščite in znižanje najemnin. O protestnem zborovanju je »Jutro« z dne 14. t. m. poročalo med drugim naslednje: »Glavni govornik na shodu je bil mestni župan g. dr. Puc, ki je na začetku svojih izvajani izrazil gibanju stanovanjskih najemnikov svoje simpatije in simpatije občinskega sveta. Poudaril je, da imajo na zadovoljivi rešitvi stanovanjskega vprašanja občine največji interes. V 'Ljubljani tvorijo stanovanjski najemniki najmanj sedem desetin vsega prebivalstva in zato je to vprašanje za naše mesto ogromnega pomena. Ce so se plače in mezde v zadnjem času znižale do 4-krat, se morajo v isti meri znižati tudi vse cene in dajatve. Posebej je naglasil g. župan, da so v dobi današnje denarne krize hišni posestniki med posedujočimi stapovi še najbolj na dobrem. Kdor je v hišo zazidal kapital, ga je najbolj zavaroval, dočim so drugi mnogo izgubili. Povsem krivična je njihova zahteva, da bi se hiše morale obrestovati do 10 odstotkov in še več, če banke plačujejo samo po 4 odstotkov obresti in povrhu niti ni mogoče dvigniti denarja iz njih. Lastniki hiš so ohranili svoj denar v zlati vrednosti. Bremena krize se v največji meri valijo na ramena najrevnejšega človeka, ki mora od svojih pičlih mezd dajati pogosto nad polovico za stanarino. Pri tem ni Čudno, če se širijo glad, bolezen in nemoralnost. Zahteva po stanovanjski zaščiti je zahteva vsega naroda, ker tu gre za zdravje naroda in države. Po vojni je stanovanjsko vprašanje razburilo vso Evropo. Drugod so države mnogo investirale v gradbe hiš, pri nas smo precej zaostali za njimi. V Ljubljani sta poštna in šumska direkcija kupili za svoje prostore stare hiše. Mestna občina pa se je dobro zavedala svoje naloge vi reševanje tega vprašanja in je za zgradbe hiš dala doslej 62 milijonov, obenem pa je še podprla gradnjo stanovanjskih kolonij z jamstvom nad 20 milijonov dinarjev. Na zadnjem zborovanju hišnih posestnikov se je nekdo razburjal zavoljo tega, toda naloga občine je, dapomiiaiga tistim, ki so pomoči potrebni, in nalaga večja bremena tistim, ki jih lažje prenašajo. Proti koncu svojih izvajanj, ki so jih zborovalci ponovno prekinili z izrazi odo bravanja, je g. dr. Puc poudaril, da v Ljubljani manjka predvsem malih, enosobnih in dvosobnih stanovanj.« Mariborski najemniki, zlasti pa najemniki mestnih občinskih hiš vedo, da je v Mariboru vse drugače. Umestno vprašanje! »Delavska Politika« in »Volksstim-me« sta imela po 6. januarju 1. 1929. in pozneje prlviligiran položaj. Pisali sta, kar drugim ni bilo dovoljeno. Takrat se je reklo, đa je ta obzirnost potrebna zaradi koristi, ki jo imamo od dela socialne demokracije v Avstriji in Nemčiji. Kakšno korist pa imamo danes, ko je v Avstriji izginila pred Dollfnssom, v Nemčiji pa pred Hitlerjem? In vendar imata »Delavska Politika« in »Volksstimme« še vedno priviligiran položaj. Širite „BORB