186   
Svetniki-ljubitelji in ljubljenci živalij
Po Fr. Lindenu priobčuje Jos. Volc
L.
Sveti Anton je prišel ob svojem misijonskem potovanju v mesto Rimini v Zgornji Italiji pri jadrijanskem morju. V tcm mestu je bilo silno  veliko krivovercev, kateri sami niso hoteli poslušati svetnikovih go-vorov, pa so tudi šc hujskali in odvračali dobro ljudstvo, naj ga nikar ne hodi poslušat: Bog pa ne zapusti svojega ljubljenca, marveč mu pride čudežno na pomoč. Zgodi sc oni veiiki čudež, katerega bi človek skoro ne mogel verjcti, ko bi ne bil spričan po toliko tako zanesljivih pričah.
Nckega dne gre iz mesta na obrežje jadranskega morja, kjer sc izliva reka Marekija, poklekne, gorečc opravi molitcv, naredi čez morje znamenje svetcga križa in zapove ribam, naj sc približajo na vrh vode: ,,Pridite, brezumnc ribe, pridite in poslušajte besedo Gospodovo, ker se nezvesti krivo-verci branijo jo poslušati!" Na te svetnikove besede se prične čudovit prizor: morje se začne gibati in na površju se prikaže množica raznovrstnih rib, velikih in malih, ki urno kakor v procesiji plavajo proti sv. Antonu in se z glavami po koncu razvrstijo v najlepšem redu, kakor vojaki pred povelj-nikom; najmanjše prihitijo prav blizo, za njimi se postavijo ribe srednje velikosti in v ozadju, kjer je globočja voda, ostanejo največje ter vse mirno in pazljivo pričakujejo besedij svetega čudodelnika. Sedaj se prične pridiga, kakoršne še ni slišal svet: ,,Ribe, stvari božje, slavite Gospoda in zahvaljujte ga, da vam je dal za stanovanje tako plemenito prvino (element), kjer imate pribežališče pred nevihto in človeškim zalezovanjem. Vode je naredil tako čiste in prozorne, da morete tem lažje dobiti svoja pota in svoj živež. Bog vas je ob stvarjenju blagoslovil, da vas je v obilnejšem številu, kakor drugih živalij. Ob vesoljnem potopu ste ve jedine zunaj barke ostale žive in nepo-končane. Vas se je poslužil Gospod, da je preroka Jona rešil smrti ter ozdravil slepega Tobija. Ve ste podale Gospodu davski denar, da se je mogel plačati davek zanj in za njcgovega učenca. Ve ste tudi jedilo spokornikom, ki se mesa zdržujejo. Sam Odrešenik je po svojem vstajenju blagovolil vživati vaše meso v dokaz svoje človeške natore in svojega vstajenja od mrtvih. Da, Gospod je celo hodil po vaši prvini vam nad glavami in svoje učence si je izbral izmej ribičev, da jih jc naredil ribiče Ijudij, zato vas je tudi toliko nagnal v njih mreže. 0, ve vse brezštevilne ribe, male in velike, in vse živali, ki sc gibljcte po vodi. slavite Gospoda in poveličujte ga nad vsc vekomaj!" Po tch bcsedah, ki so jih ribe ves čas pazno poslušaie, je nastalo mej njimi neko šumenje, nekaterc so odpirale gobčkc, di^uge z glavo migale ter čast skazovale Stvarniku, kakor so mogle. Poprej sc niso umakniie z mesta, dokler jih ni sv. Anton blagoslovil in odslovil. Svctnik ves zavzet hvaležno pa očitaje, vzklikne: ,,Ceščen bodi večni Rog ! Zakaj ribe v vodi častijo svojega Stvarnika bolj kakor krivoverci, brezumne živali so bolj poučljive, kakor  ljudje,  katcri   so  zatajili  svojo   vero!"   A tudi   ljudje, kateri so bili
-*ž    187    S*-
trumoma privreii k morju, so bili silno presunjeni in ginjeni. Mnogi so glasno jokali, drugi pokleknili pred svetnika in ga prosili odpuščenja. To se ve, da je svetnik porabil to priliko in tako vživo popisal hudobijo grcha, posebno krivovcrstva, da se je spreobrnilo vse mesto razun peščice trdovratnih hudobnežev.