Stran 40
VRTEC
VRTEC
Stran 41
Zimski dan.
J. E. Bogomil.
i vsak zimski dan takle, kakor ga vidite na sliki. In tudi zimsko življenje ne tako-Ie živahno. 0 ne!
Kolikokrat leži nad vasjo pusta ztmska megla, mraznica. Vesel si,  da smeš objemati  toplo peč; vesel si,  da sraeš biti v sobi in ti ni treba po opravkih vun na mraz. Pa kako dolgočasni so taki zimski dnevi! Nič se človeku ne zljubi, ne brati, ne pisati, ne igrati se, nič. In nikamor ne vidiš,  še do so-seda ne.
Pa pridejo zopet drugačni dnevi. Sneg se vsipa izpod ncba, kakor bi šlo za stavo. Pota so zasnežena, za-suta. Še odrasli komaj hodijo puiakih potih. Takle drobiž, kakor ste vi, otroci, pa gleda skozi okno, kakn padajo snežinke druga za dmgo na zamete. Ptički begajo preplašeni, za-letavajo se v veže, pribeže tudi v hleve, koder so vsaj na toplem in naidejo še kakšno zrnce.
In zopet včasih: Jasno je. Solnce sije in sveti, njegova moč je pa precej slaba, Srdita burja mu jo mori. Stru-peno piska in se igra s snegom, pa ga zanaša človeku sedaj za vrat, sedai v obraz. Na porobku kje vsega pobere, doline pa zasuje na metre visoko. Vmes pa žvižga in poje in tuli, kakor bi se veselila svojega divjanja, kakor bi se radovala svoje zmage nad soln-cem in nad človekom, ki se stiska in zavija pod njeno mrzlo ^apo.
Pa pride spet drugačen jasen zimski dan, lep in krasen, da mu ga ni para ne spomiadi, ne poleti, ne jeseni.
Kako lep je take dneve solnčni vzhod! Kakor bi biJa posuta vsa zem-lja z biseri in z dragimi kameni! Hribi in višave, da, celo slednje drevo je kakor oblečeno v zlato obleko-
Kakšno iivljenje vzbudi tak zimski dan!
Sneg se omehča, solnce pa tako prijetno vabi vun na prosto. Kdo more še zadrževati mladino tak dan pri zakurjeni peči?
Vse hiti na sveži zrak, in vsakdo najdo svoie delo. Eni se kepajo, drugi delajo sneženega moža. Zbor vaških dečakov se trudi in upira v sneženi val. To je stokanja in vpitja! Na vaškem bajarju je pa kaj pri-praven prostor za preizkušanje vojnih podplatov. Nekaj je seveda povsod zraven tudi radovednežev. Kdo bo samzase delal, če ga niliče ne gleda ? Seveda zbor radovednežev največ trpi: zebe ga v noge in v roke. Zato
Stran 42____________________VRTEC______________           Leto 44
pa pridno privzdiguje nozice in piha v roke, kakor bi renčal kovašk meh. Na nosu ima vsak svojega ščinkavea. Pa kaj zato! Vsak mon pokazati, da je vztrajen in da se ne boji mraza. Ta in oni skoči morebit za par trenutkov tudi domov, za peč, pa res le za par trenutkov. Pi ima vedno tudi dovolj vzroka. Morda je pripeljal s seboj bratca, ki s< rad na hladnem cmeri in kisa. Tega niora spraviti domov, na gorko, pr tem se pa še sam malo pogreje, nato pa zopet vun med tovariše!
Iz daljave pa čuješ vpitje in kričanje,  kakor bi  šla lurška vojsk( v vas.  Sankači se  tam drve na svojih  lesenih  saneh. Vaški klanec ji kakor živo mravljišče: eni lezejo gor, drugi drsajo dol, tretji leže v snegu ker še ne znajo dobro vozili. To je življenje in vrvenje, da ga ne najdeH druge dni enakega.                                                                              I
Jasni zimski dan, kako lep si včasih in poln življenja! Marsikozntfl daš sicer nekaj nadloge, malo prehlajenja, malo kašlja — v spomin za prešerno veselje. A kljubtemu te le vsakdo Ijubi in vsakdo zopet želinJ pričakuje.                                                                                          ^H
Dal ti Bog, mladina, mnogo takih solnčnih dni, četudi zimskiht^H