SUROVINSKA OSNOVA GOSPODARSTVA Naše gospodarstvo je v dosedanjein raz-voju zaznamovcilo resne uspehe. Posebno pomembne uspehe smo dosegli v graditvi industrije. Lani je industrija dala 2.66-krat večji pioizvod kakor 1. 1939. Letos kaže v tem pogledu nadaljnii krepak na-predek. Računajo, da bi lahko bila njena proizvodnja za več kakor 15 odstotkov večja kakor lani. Samo povečavanje proizvodnje, poseb-no industrijske, pa vendarle ue pomeni popolnega potenciala naših povečanih pro-izvajalnih sil. Ta potencial je dejansko po obsegu večji, kakor je tudi po kako-vosti drugačnejši v primerjavi s predvoj-nimi proizvajalnimi silami. Dva činitelja pa sta bistvenega pomena zato, da pride potencial naših proizvajalnih sil do po-polne veljave. Eden izmed teh činiteljev ie kakovost delovne sile, količina kvalificiranega dela, ki jo terja sodobno proizvajanje. Drugi činitelj pa je potreb-na oskrbljenost s surovinami in dru-gim pomožnim materialom kakor tudi z energetiko. Zaostajanje v razVoju teh človeških in predmetnih proizvodnih pogojev je imelo za posledlco, da zmogljivosti, posebno ne-katerHi industrijskih vej, ne izkoriščamo dovolj. Problem je postajal toliko bolj oster, kolikor je, kar se tiče surovin, na-peta in dcficitarna plačilna bilanca po-stavljala moje njihovemu uvozu. V go-spodarstvu pa so nastajale s tem velike izgube. Ne samo, da je izostajal možni dohodek delovnih. ljudi v podjetjih, ko-munah itd., temveč je tudi vsa država iz-gubljala zaradi moralnega in fizičnega izrablianja osnovnih proizvodnih sred-stev, ki se gospodarsko ne obnavljajo v novem izdelku. Tukaj ne bomo govorili o vseh drugih posledicali, ki nastanejo za ekonomiko. če se ne izkori.šča njen potencial, če se ne i7.koristi »ninulo« delo, katerega delež na-rašča z industrijskim razvojem. Naš na-mea je, da opozorimo na potrebo po raz-.širitvi surovinske osnove našega gospo-darstva iz lastnih virov, da bi v prihod-nje dosegli s te materialne strani njeno boljšo oskrbljenost. Zakaj postaja vprašanje aktualno? Povečanje proizvodnje surovin in dru-gih pomožnih snovi je vsebovano v sami potrebi po nadaljnjem razvoju naših pro- izvajuluih sil. Poiiolnejše izkoriJčenje po-tenciala naših proizvajalnih sil — kar je že ena izmed smernic naše gospodarske politike — in nova akumulacija, to je novi objekti, ki jili gradimo ali jih na-meravamo graditi prihodnja leta, a zra-ven tega tudi velike rekonstrukcije, ki jih opravljamo ali pa so pred nami, vse to bo zelo povečalo potrebe po različnih materialih in surovinah. Porečanje obse-ga proizvodnje sploh povečuje tudi obseg materiala, ki ga predelujeino, od primar-ne proizvodnje pa do končnih izdelkov, raznih strojev, naprav in sredstev za po-trošnjo. Napisal: Ljubisav MARKOVIĆ Na koncu je narava tisto izhodno >skla-dišče«, iz katerega moramo poiskati in vzeti te stalno rastoče količine matetiala. Vsaj za največji del tega materiala se moramo obrniti na naše naravno bogastvo. Prevajanje našega gospodnrstva na če-dalje bolj sodobno tehnologijo in razvoj potrošnje nas silita, da bolj kakor doslej posežemo v naše naravno bogastvo. To je splošno zakonitost sodobne proizvodne teh-nike. Moramo pa upoštevati, da posamez-ne oblike našega naravnega bogastva, za katere računamo. da jih bomo izkoriščali, niso neizčrpne. Dejansko je pravilnejše, da računamo s skromnim Daravnim bo-gastvom, ki zadostuje za nadaljnji nagli gospodarski razvoj, vendar za ceno znat-nih investicij in varčevanja pri gospodar-jenju z njim. Porast predelovalnita zinogljivosti, ki sledi, zahteva širjenje virov raznih ma-terialov za predelavo in ekonomičnost v izkoriščanju teh materialov. Sedaj se izdelujejo perspektivni plani. Vsak delovni kolektiv kakor tudi terito-rialna enota do zveze ugotavlja pogoje in možnosti svojega nadaljnjega razvoja. Po pravici lahko pričakujcmo, da bo to vpra-šanju dobilo ustrezno mesto, tako pri iz-delovanju programa graditve kakor tudi pri angažiranju in usmerjanju investicij-skih sredstev. Razpravljanje o perspektiv-nih planih kakor tudi obrazlo/.Hev teli planov bosta terjala, da se bo upoštevalo (Nadaljevanje aa 2. sOranš) (Nadaijevanje s 1. strani) prav to vprašanje. Tako je mogoče uskla-diti pobudo raznih noSiteljev razširjene reprodukcije pri nas, predvsem komun, s potrebo, da se izgraai taka proizvodna straktnra našega gospodarstva, ki bo ka-zala več medsebojne skladnosti in več racionalnosti v izkoriščanju naših narav-nik pogojev. Lahku prieakujemo, da bo tudi sani go-spodarski sistem ugodno učinkoval v tem smislu. Ker je postavljen — in se razvija naprej — na načelu materialnega interesa neposrednih proizvajalcev oziroma raznih oblik »asociacije proizvajalcev«, bo na-vajal k večji gospodarnosti v gospodarje-nju. Praktično bo spodbujal k razisko-vanju: kaiera vrsta dela in vrsta proizvo-dov je »družbeno potrebna* in kako pro-izvajati z najveejo delovno storilnostjo. Podrobnejše raziskovanje teh »družbenih potreb<, v čemer je treba računati tudi s pobudo zbornic itcL, bo pokazala, da so to prav surovine in razne pomožne ma-terije, v prvi vrsti sama primarna proiz-vodnja na osnovi danega naravnega bo-gastva. , Dosedanje investicije Naši dosedauji investicijski programi so upošteva-li potrebo po štrjenju energetske in surovinske osnove gospodarst.va. Lahko rečeino, da je to ena izmed karakteristik, celo glavua, našili investicijskih nalo/.b. Ta usmeritev je postala še bolj izrazita od 1. 1952. Bruto investicije so bile v indu-striji od 1. 1952 do 1956 razporejcne: v energetiko......, . 33 °/o t zmogljivosti za proizvodnjo re-produkcijskega materiala ... 43 °/o v zmogljivosti za proizvodnjo gradbenega materiala . . . 5%> Skoraj 50 odstotkov bruto investicij v industriji je šlo za razširitev proizvodnje surovin in pomožnih materialov. Letna stopnja porasta proizvodnje delovnih predmetov ziiaša ta leta 5.4 °/o. Nasprotno je bila stopnja porasta proizvodnje de-lovnih sredstev višja m je znašala 5.7*/«. Glavni napor v razvoju surovinske os-nove gospodarstva pa je bil doslej pove-zan s področjem črne in barvaste meta-lurgije, nadaije industrije nekovin, stro-jegrudnje kakor tudi s povečanjem pro-izvodnje goriva in energije. Splošni po-goji so bili taki, da je bilo manj naprav-ljeno za razširitev surovinske osnove v kmetijstvu kakor tudi v gozdarstvu. V tem pogledu je bil zadnja- ]eta položaj naslednji: Suzovine po izroru (v milijardah din): 1953 1950 iz rudarstva.....36.7 49.8 iz kmetijstva.....40.6 48.0 iz gozdarstva . . . ¦ ¦ 41.5 45.8 skupaj.......118.8 143.6 Razen na povečanje domače surovinske osuove je bilo ta leta naše gospodarstvo usuierjeno k povečanju uvoza surovin in drugih inaterialov. za reprodukcijo. V pri-merjavi s podobjiim uvozom v tridesetih letih se je ta uvoz povečal skoraj na tri-kratni obseg. Letos še naprej nekoliko na-rašča. Prav zaradi ugodnejšili splošnih pogojev glede energetike in surovin je bil mbgoč skok industrijske proizvodnje v letošnjem letu, ki za clva do tri odstotke presega planska pricakovanja. Perspektivni razvoj surovinske osnove Nadaljnje razvijanje energetike in pro-izvodnje delovnih predmetov je ena iz-med bistvenih smernic gospodarskega raz-voja v prihodnjih 4 do 5 letih. Lahko pri-čakujerao, da bo naglica porasta proiz-vodujc materiala za reprodukcijo najhi-trejša. Na to kažejo številne okoliščine. Po eni strani saina potreba proizvajalnih sil, ki se razvijajo. Po drugi strani po-treba v zvezi s plačilno bilanco; in po-sebno smernice za razvoj kmetijstva, in-dustrije kakor tudi življenjskega stan-darda, o čcmer so bile ha skupščinskih zasedanjih sprejete tudi" resolucije. To hkrati kaže na širsi razmah iiašega ua-daljnjega gospodarskega razvoja v celoti. Prav zato je treba ngotoviti racionalne smeri v razvoju surovinske osnove, to je tiste smeri, ki se nam tako rekoč očitno vsiljujejo. Predvsem gre za surovine regenerativ-nega izvora. Sem spadajo surovine na osnovi kmetijske proizvodnje, rastlinske-ga in živalskega izvora kakor tudi gozdar-stva. Ekonomija, ki prihaja tu do izraza, je v tem, da se pri odrejenih pogojih go-spodarjenja ne izčrpava naravna osnova teh surovin. Vzdržnje in izboljšuje se, če se z nio ravna v skladu z današnjo stop-njo tennologije in znanstvenega spozna-nja. 2Mran », 3C.1S57 NASA SKUPNOST Vse kmetijstvo postaja v sklopu sodob-nega gospodarstva proizvodnja surovin. Kot takega ga lahko štejemo za osnovni del gospodarstva. Pri nas pa so raznovrst-ni in premalo izkoriščeni izvori kmetijske proizvodnje. Razumljivo je, da jih brez sodobne tehnologije, prometa in razvitega promcta ni mogočc izkoristiti. Skupščin-ska resolucija je o vsena tem dala potreb-ne smernice. Naravnost neprijetno je opo-zarjati na možnosti v pridelovanju koruze in pšenice. živinoreje, sladkorne pese, olj-nic, konoplje in tobaka, raznega sadja itd. Vsi gospodarski in družbeno politični raz-logi nas usmerjajo k intenzivnemu raz-voju te proizvodnje, kar je identično z razši ritvijo surovinske osnove naše indu-strije. Gozdarstvo ima tak pomen in take mož-nosti, da zahteva, da o iijem posebej raz-pravljamo. Lahko bi dejali, da smo to bogastvo izkoriščali ekstenzivno, pred-vsem za potrebe graditve in izvoz grad-benega lesa. Dosežena stopnja gospodar-skega razvoja omogoča iu nam veleva inteuzivuo ekonomijo t zvezi z našimi gozdovi. Tu gre predvsem za zamenjavo lesa in varčevanje z ujim, kjer koli je to možno, posebno iglaveev. Na drugi straui moranio razviti večfazno iu kom-pleksno izkoriščanje lesne gtaote do konč-nih izdelkov v smeri mehanične in kemič-ne predelave. Glede slednje je mogoče reči, da smo napravili prve korake s celu-lozno iii viskozno indusfrijo. Popolnejse izkorišcanje in zamenjava surovin Znana je že solidna osuova, ki jo ima-mo za razvoj surovin na temelju minera-lov. V tem pogledu srečujemo pri nas ve-liko raznovrstnost. Po sedanji stopnji raz-iskanosti pa pripada posebno mesto pre-mogu, in to liguitu, nadalje barvastim ko-vinam, posebno boksitu kot rudi, a zatem tudi bakru. Znani so veliki riačrti za na-daljnji razvoj na tem področju, kot so Majdanpek in Aluminijski kombinat v Ti-togradu. To pa, kar ustreza tej fazi raz-voja gospodarstva, je kompl&ksnejše izko--riščanje teh surovin, izkoriščauje postran-skih izdelkov in odpadkov proizvodnje in razvoj višjih faz predelave. Naio prihra-nek surovin, iskanje boljših tehnoloških postopkov pri predelavi materiala in iskanje konstrukcij, za katere bomo po-trebovali manj kovin. Ni naš namen, da bi posebej naštevali vse možnosti, ki so v tem poglcdu. O tem imamo izčrpne analize in konkrefne smer-nice, ki so jih sprejeli naši politični orga-ni. Zdelo se nam je potrebno, da opozo-rimo na to vprašanje, da bi se izdelave perspektivnih planov lotili tudi s tega sta-lišča. Po drugi strani.se nam zdi, da je potrebno več napraviti na področju iska-nja postopkov za boljše izkoriščanje suro-vin kakor tudi za zamenjavo enih suro-vin z drugimi, a da bi se upoiabna svoj-stva izdelkov pri tem ne zmanjšala. Politika razvijaDJa surovinske osnove kakor tudi varčevanje suroviE mora biti izpopolnjena tudi s politiko zamenjave nekaterih uvoznih surovin z lagtno pro-izvodnjo, da bi tudi s te sirani ugoduo Tplivali na plačilno bilanco. Razumljivo je, v poštev pride smotrna zamenjava tako z vidika kakovosti proiz^odnje ka-kor tudi s stališča širjenja caših zuna-nje trgovinskih zvez. Industrija gradbenega materiala Ker je ta članek del obravnivanja pro-blemov v zvezi z našim perspektivnim raz-vojem. hočemo opozoriti na pooieu razvo-\a industrije gradben^ga raateriala. Ta ob-lika surovin bo postala v prihodnje pred- J met, po katerem bo še večje povpraše- ¦ vanje. Na to kaže okrepljena stanovanj-sko komuualna graditev, ki se razvija, kakor tudi porast ravni invesiicij, kakor bo sledil v zvczi z razvojem kmetijstva, prometa, tr^ovine in tudi indastrije. Vsi ti načrti postajajo odvisni od gradbe-ništva, torej tudi od materiala za repro-dukcijo pri raznih oblikah graditve. Ta, proizvodnja terja najhitrejši razvoj, toda na industrijski osnovi kot množična in s predpisauimi standardi. Samo tako lahko pričakujemo, da bomo ob roku zgradili objekte, s katerimi računamo, a da bomo s teni izboljšali splošne pogoje našega gospodarskega živijenja. Gospodarska zdmženja in zborniee ka-kor tudi komnne so, zdi se nam, pokli-cane, da posebej rešujejo ta tako pereča vprašanja našega razvoja.