Izhajajo 1. in 15. Tsaceea mesec». Cena jim je za Oznanila se plačigejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. ___dopise sprejema J. Krajše v Novem mestu. Manjle kakor 10 Dem obsegajoče se ne sprejme. Gospodarske stvari. ah naj se cepi trte hA zeleuo visoko ali nizko? Po Dolenjskem udomačilo se je zeleno cepljenje anieriàkili trt, in sicer visoko cepljenje, katero ee vrài po en meter ali se viŠje od tal. Take trte se mora potem seveda sele pogrultati, ter z pogrubanjcni v pravo gostost spraviti. Tega načina zasajanja novih cepljenih vinogradov lotili so se Dolenjci pač zato, ker so bili gnibanja kakor Štajcrci od nekdaj vajeni. Vipavci postopajo v tem obziru drugače. Oni zaeadé ameriške trte v vinogradu koj v pravi gostosti, in v drugem letu po zasaditvi jih prav nizko pri tleh na zeleno potepijo, tako, da jim ni treba cepljenih trt griibati. 7'ako postopajo Vipavci zato, ker niso bili nikoli vajeni svoje vinograde s pomočjo grubanja leto za letom pomladvati, kakor ee je to po Dolenjskem in Štajerskem godilo. Vipavec se je posluževal grubanja le ttidaj, kadar je hotel kako manjkajočo ali pa âmnrnice. Crtice iz mojega vojafikega življenja. Spisal Badivoj Pire. Ko zagledajo tc skromne vrstice beli dan javnosti, postavil si je že prirode venčani kralj — evcteči maj — divni svoj prestol v oživljeni naravi in vesoljno stvarstvo pozdravlja radostno ta najkrasneji, najdivneji mesec celega leta. Vsakdo castitih bralcev zna, da je ravno ta najlepši mesee posvečen v čast in proslavo Marije. Po celem krščanskem svetu opravljajo se njej na Čast Šmarnice in miljoni in miljoni pobožnih src kipe v goreči molitvi proti vzvišenemu prestolu Kraljice nebes in zemlje. Kako niČevo, kako prazno je zaničevalno mnenje in trditev naših modernih blaziranih brezvercev — da samo Kranje, zlasti pa nevedni Dolenjski kmet po neumnem zapravlja dragocen čas po cerkvah itd. Poglejmo nase glavno mesto belo Ljubljano, Gradec, Dunaj, zlasti Tirolsko, južno kako nepravo trto (oprhljivo, nerodovito, neprave sorte trtoj z dobro sosedno nadomestiti. Vipavec grubal je pa tuđi se v tem slučaju, ako je hotel kar ves vinograd ali vsaj veČji oddelek istega hkratu pomladiti. Tedaj je pa tudi zagrubanim ali pogrubanim trtam prav dobro 8 hlevskim gnojem pognojil. Vpraša se, kateri način zelenega cepljenja, oziroma kateri način zasaditve novih vinogradov s pomočjo na zeleno cepljenih trt je boljši, dolenjski ali vipavski? Da govorimo resnico, obadva »ta dobra, vendar je v gotovih slučajih boljši dolenjski, v gotovih boljši vipavski. Kjer se ima zasajati jako teŽak ilovnat svét, to je tak svét, kakorěen se se skoraj od orodja ločiti noče, kadar se ga prekopuje, in v katerega kaže riparijo saditi ; v takem svetu je visoko cepljenje ameriških trt spojeno s pogrubanjem jako umestno. To pa vsled tega, ker se z za-grubanjem svet z nova do gotove globokosti prekoplje, toraj prerahlja, kar rašči trt jako ugaja. Umestno je to postopanje v prav težki ilovnati zemlji tudi zato, ker ae s pogrubanjem Italijo ; poglejmo po širnem svetu, koliko visokih, učenih gospodov, koliko odličnih blagih dam trumoma roma ves ta mesec redno proti svetišču, koder se proslavlja in časti gladko ime Marija. Ravno sedaj je dve leti, ko sem se v Graski cerkvi na glavnem trgu bližal nekako boječe altarju Lurske Matere liožje; kar začujem za seboj žvenkctanje ostrig, in glejte kmalo nato prikaže sc star častitljiv general s svojo soprogo. Tudi njegova stara kolena vpognila so se pred veličastvom nebes kraljice, in ne samo takrat, vsaki dan redno ob isti uri videl sem ga pred altarjeni nebeske Kraljice. Koliko takih lepih vzgledov bi lahko naštel iz južnih krajev, zlasti iz južno Tirolskega, Pa vsaj ni jih treba iskati po svetu, dovolj se jili vidi vsaki dan. — Ni moj namen, z njimi hvaliti čednosti, ki 80 prav za prav dolžnosti vsaccga kristjana. Svarim Te pa, in to iz lastne skušnje, častiti bralec, zlasti pa Tebe draga mladina, ne poslušaj trtam kaj dosti novih, takozvanih stranskih korenin podeli, katere trtam obilo hrane dovaŽajo, tako da valed tega prav čvrsto rasto, osobito ako se jim pri pognibanjii tudi dobro pognoji. Delo samo, grubanje, pa stane seveda, ako se to popolnoma pravilno izvrši, le malo ali se^ celo nié manj, kakor rigolanje. Koder se ima pa rahli svét zasajati, toraj ali peščeni, aU oaobito laporast in skolkast, to je beli svet, kakoršen se na primer okolo Bele cerkve na Dolenjskem nahaja, tam je pa nizko zelena cepljenje brez grubanja umestno ; in zakaj? Zato, ker je tak svet že sam po sebi rahel in lahak, ne pa cmokast težak, in ker se mora vanj le rupestris trta saditi. liupestria trta se pa sama po sebi že kar strašansko uko-reniči, in ona tudi tako visoko ne zraste, da bi bilo mogoče jo tako visoko na zeleno cepiti, ko bi se jo potem lahko zagrubalo, namreč tako, da bi nič evropejskega lesa pod površje zemlje ne prišlo. Da se pa nizka zelena požlahtnitev brez grubanja dobro sponese, potrebno je pač, da se trtam, ako se ne zasaja celino (to izkr-Čeno hosto ali pa sploh z rušo in grmovje dobro zaraščen svet) ali pri zasaditvi že ali pa po cepljenju prav dobro pognoji. Potrebno je tudi, da so prav cepi, ne prenizko, tako, da bi zamogel evropejski les pod površje zemlje priti, pa tadi ne previsoko, ker previsoki ameriški les nepovezane evropske trte pokonci uzdrževati ne more. Najboljše je paČ, ako se vrši zeleno cepljenje le eno dobro dlan nad površjem zemlje. V znožju posameznih oddelkov vinograda pa kaže pač cepljenje nekoliko višje izvršiti, ker tam zemlja vedno narašča. Pri zelenem cepljenju. bodi si visoko ali nizko izvršenem, kaže tako cepiti, da se ameriško podlago, kakor tudi evropejski cepič ne reže skozi kolence ampak kar skozi člen. Tako izvršeno cepljenje gre veliko hitrejše iz pod rok, sponese se pa ravno tako dobro, kakar ono pri katerem se skozi kolence reže. Paziti pa treba paČ, đa pride prvo, to je najapodneje oko cepiča, na nasprotno stran onega podlage. Fino snroTo maslo. Najfinejše surovo maslo (puter) se dobi sedaj pri mlekarskih zadrugah, katerih nahajamo že mnogo po naši deželi, zlasti gori na Gorenjskem, Nekatere take zadruge izdelujejo leto in dan surovo maslo in ga pošiljajo v vnanje kraje kakor v Trst, Reko, Dunaj itd., pa tuđi že sem in tja v manjše domače kraje. Potrebno je, da tudi mi podpiramo delovanje teh zadrug la da kupujemo od njih izdelke, ako jih redno in v večji meri potrebujemo. Ijahko smo si v svesti, da dobimo od domačih zadrug pristno, naravno surovo maslo, ki je izredno finega okusa, dočim se prav lahko vrežemo, če ga kupujemo od vnanjih in tujih nam prodajalcev ; kajti dandanes se spravlja v kupčijo tudi veliko ponarejenega ali umetnega surovega masla, ki je znano z imenom „margarinovo" maslo in ki ni nič druzega, kakor umetnim potom očiščen in na poseben način pripravljen loj. Z napravljanjem surovega masla se pečajo zlasti v poletnem Času, ko je zaradi zelene krme več mleka, tudi naše gospodinje, in ga prodajajo ob tržnih dnevih in ob petkih po naših in ne oziraj se na posmehovanja in obrekovanja teh novih krivih prerokov, temveč posveti ta mesec z rednim in pobožnim obiskovanjem šmarnic v čast in proslavo Mariji. Ni se dolgo tega, kar sem se tudi jaz podil v trop teh modernih prerokov, ni se dolgo, kar sem se tudi jaz smejal gospodinji, pri kateri sem bil kot vojak na hrani, ko me je silila k smarnicam. „Jaz ne, nikol!" sem se ji prevzetno odrezal. Toda vendar, glejte čudo! ne dolgo potem, in šel sem tudi jaz vsaki dan k šmarnieam, in to potem skoro vsako leto, če mi je le dovolila služba. Za danes zadostuje naj ti sledeča resnična dogodba za vzgled in potrdilo, kako plačuje Marija ljubezen svojih častilcev. Bilo je ravno ta mesec lanskega leta, ko sem bil poklican v svojo novo garnizijo v Trident k topniČarskem polku za trdnjave. Bil sem Že za časa službovanja v Ljubljani širom znan kot strasten hribolazec; prehodil in prelazil «em malo đa ne že vse Karavanke in Julijske Planine. Komaj sem se v Tridentu malo ogledal, jel sem že laziti tudi po ondotnih hribih in lepih daleč sloveČih planinah. Toda hotel sem več videti ; zlasti znamenito gorsko jezero „Molveno" me je grozno mikalo. Na dan sv. ilcšnjega Telesa napotim se po lepi široki gorski cesti, ki vodi mimo dveh naših trdnjav, proti jezeru Dublino in od tu po gorskih potih proti prej imenovanemu jezeru. Tudi popis krasote teh romantičnih južnih krajev Ti moram za sedaj odložiti, kajti bojim se, đa ne hi preobširno izpadel. V kljub vsej svoji praksi kot turist in in vkljub vsej laščini, ki sem jo imel za vse slučaje na koščeku papirja spisano s seboj, zmotil sem se grozno v zemljepisni legi in oddaljenosti zame tako mikavnega, a tudi osode-polnega jezera, liilo je namreč že okrog 8. ure zvečer, ko sem dospel med visoke, ponosne planine, nad katerimi se je blestel sneg v zadnjih Žarkih večerne zarje; no, in jezer» se nisem mestih in trgih. To surovo maslo, ki se prodaja običajno v podobi malih struôic po 5 kr., je pa razliène kakovosti ali vrednosti. Nekatere gospodinje znajo pripraviti zelo okusno in fino surovo maslo, tako da ga zmeraj izlahka pro-dado. Mnogo je pa tudi takih gospodinj, ki ne umejo napraviti okusnega surovega masla. Tako neokusno surovo maslo ni dobro za jed, ne za zabelo, ne za mocnata jedila, niti za napravo maala t. j. kuhanega masla. Brez dvoma bi se po naših mestih in trgih, kjer je dosti gospode, prodalo ae veè surovega masla, ako bi se na izdelovanje istega obračalo nekoliko veè skrbi in pazljivosti, kajti vzroki slabemu in neokusnemu surovemu maslu se dajo izlahka odpraviti. Uzroki so pa ti le: 1. Nesnaga; pri vsem ravnanju z mlekom, smetano in surovim maslom je treba največje snage in čistotě. Na snago je paziti že pri molži in potem ves čas, dokler ni surovo maslo oddano. Golide t. j. kabeljce ali žehtarji in latvice morajo hiti skrbno očiščene. Tudi prostori, y katere postavljamo mleko, morajo biti snažni. Čisti in zračni. Ako spravljamo mleko v omare, naj se te omare večkrat umijejo in naj se postavijo v poletnem času v zračne in liladne prostore. Shramba za mleko mora biti po leti " sploh kolikor mogoče hladna. Ko se mleko posname, naj ae spravi smetana v ciste posode in naj ae pred ko mogoče porabi za pinjenje. 2. Slabo delo; napačno je, če ae smetana po malem nabira in ce mora veled tega predolgo stati v loncih, predno se je toliko nabere, da jo je dosti za pinjenje v lesenih naših videl. Skoro, da sem jel že obupavati. Šele ob VaB.^uri doapem ves utrujen in spehan do njega. Čudno, prvikrat kot hribolazec nisem občutil tistega užitka in vtisa, ki se nudi vsakemu potniku, ko dospe po prestanem trudu do za-željenega cilja. Neka ne divna — pač pa divja groza pretresla je mojo dueo, ko aem stal zamišljen t. v jezera tamne valove gledaje. Iznad levega obrežja kipi ponosno, visoko s snegom krito skalovje in pečevje, na desni vspenja se z majhnim gostim grmičevjem zaraaČcno atrmo pogorje ; a v sredi med njima, v globokem ne-doglednem gorskem kotlu leži prostrano temno-barvcno jezero. Katero pot naj krenem? To vprašanje stavil sem si, ko sem se oziral naokrog po planinski niarkaeiji. Kmalo sem uvir del, da tam ni našega vrlega Slov. plan. društva in tudi za tujce prepotrebne markacije ne, toraj kam ? krenem jo proti levem obrežju ; a zdelo ae mi je, da tam pridem se višje v planine in pinjah. Stara smetana ne more dati dobrega putra. Če smetana dolgo časa stoji, se rada pokvari in zgreni. Zaradi tega naj se smetana prej ko mogoče porabi za pinjenje, najbolj takoj kakor hitro se posname. Če posnemamo kislo mleko, naj se smetana takoj pini. Le v tem slučaju, ako posnemamo sladko smetano s pomočjo posnemalnih strojev ali pa s pomočjo ohlajenja mieka v mrzli vodi (po Schwarz-ovem načinu) — ne pa s pomočjo krušne peči, kakor je pri naa po kmetih navada — le tedaj ae priporoča. Če pustimo smetano en dan stati, da ae nekoliko akisa, ker se dobi potem nekoliko okusnejše surovo maslo. Ce pa izdelujemo maslo iz kisle smetane, potem je najbolj, da se smetana takoj pini. Ako imamo premalo smetane za pinjenje z navadno leseno pinjo, pomagamo si v tem slučaju tudi lahko z literskimi ali dvoliterskimi steklenicami. V ta namen se napolni dotična steklenica do ene tretjine k večjem do dveh petin a smetano. Steklenico moramo potem trdno zamašiti in z rokama tako stresati, da buta ametana sem in tje ob stene. Kakor hitro se pokažejo kepce surovega masla, ki so izprva drobne kot proso, naj se steklenica aprazne in naj se precedi tako dobljeno surovo maslo skozi gosto, žimnato in dobro izprano sitce aH cedilce, da se loči od pinjenega mleka. Surovo maslo je treba potem le še zgnesti, za katero delo ae najbolj priporoča dobro osnažena in v votli splak-nena lesena žlica, ki mora biti seveda popolnoma gladka in nalašč za to rabo, ali pa poaebna lopatica, napravljena iz trdega pušpanovega lesa, kakorsne se prodajajo v to avrho. Naprava surovega masla a pomočjo ateklenice se zlasti za da tam prehoda do bližnjega sela „Molveno" ni. Toraj grem nazaj in obrnem ae na levo proti pogorju. Spočetka bila je pot še precej dobra, a zdela se mi je nekoliko previsoka. No tolažil aem ae, da se kmalu zopet obrnem navzdol proti jezeru. Toda grozno sem ae varal. Pač je pot zabrnila naenkrat, a ravno naaprotno nazaj v pogorje, mimo katerega sem pred 1 uro lezel. Kaj čem početi? Bilo je že Va 10 ure po noči, krog mene trda, črna noč, od snežnikov sem pa je brila mrzla, ledena sapa. Prižgem žve-plenko drugo za drugo, ter iščem sled druge poti. Evo, po dolgem iskanju jo vendar najdem. Zopet sem bil potolažen a ne za dolgo. Komaj zasledujem kacili 20 korakov novo pot, ko se mi tudi ta zgubi v grmičevje. Potegnem sabljo iz nožnice in moram si sekati pot skozi gosčevje. Dokler je svet ae polagoma padal proti jezeru, nisem bil še tako v strahu. Sicer sem se tu pa tam zavalil med skalovje, ali se spodtaknil ob korenine, no, pa to bi se razmere malega posestnika priporoča, kajti bolje je, da nam surovo maslo dlje časa stoji, predno se speča, kakor da nam stoji smetana, ker se smetana veliko hitreje pokvari kakor surovo maslo. Seveda je treba pri napravi surovega masla gledati tudi na to, da se med pinjenjem ne speni vsled preurnega dela. Najboljša toplota za pin-jenje je poprek toplota 15" C. O poletnem času in pri zeleni krmi je pa bolje, da znaša toplota nekoliko manj. namreč kakih IS*" C. Za pinjenje sladke smetane je treba tudi nekoliko nižje toplote. 3.) Slabo, neokusno in pomanjkljivo mleko; to je seveda tudi vzrok slabemu surovemu maslu, kateri vzrok pa ni tako pogosto najti, kakor prva dva. Ako lioČemo dobiti dobro in okusno surovo maslo, mora biti mleko zdravo in okusno. Skrbimo tedaj, da boclemo nase odjemalce zmeraj zadovoljili z dobrim surovim maslom, zlasti v sedanjem Času, ko se surovo maslo lahko dobiva po ravno taki ceni iz drugih naših krajev, kjer so se ustanovile v zadnjih letih mlekarske zadruge. Politični pregled. Državni zbor po počitnicah ni dosti boljši ko prej, drug dragemu poslanci ne zaupajo in se gledajo po strani. Dela je se veliko, a bržčas ne bo dogotovljeno do srede junija, ker tratijo dragi čas in denar davkoplačevalcev z nepotrebnimi vprašanji na ministre. Vtikajo se poslanci v stvari, katere jim prav nič mar niao. Zadnjič so se spravili celo nad nadvojvodo Frančiška Ferdinanda, ki bo enkrat postal cesar avstrijski. Stvar je pa ta. Na Dunaju je neko katoliško solsko društvo, ki ima hvalevredni namen, skrbeti, da se odgajajo ljudski učitelji v katoliškem in avstrijskem duhu. Šteje to društvo 46.000 Članov, Navada pa je, da imajo taka društva pokrovitelje, zavetnike, ki društvu v slučaju potrebe res pomagajo z besedo in dejanjem. Pokroviteljstvo imenovanega katol. šolskega društva je prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand in pri tem izpregovoril te-Ie besede; „Že dolgo sem z največjim zadovoljstvom zasledoval delovanje društva, čegar domoljubno in versko delavnost priznavam in odobrujem, posebno v dobi protirimskega gibanja, ki je ob enem protiavstrijsko gibanje, ia ki se ne more nikdar zadostno pobijati'^ Zaradi tega čina in teb besedij napadli so katoličanom sovražni časopisi nadvojvodo in tudi poslanci proti-avstrijskega in proti katoliškega mišljenja so za-grmeli v zbornici, češ, kako se nadvojvoda upa to storiti in tako govoriti, ter so jako sramotilno in poniževalno govorili o bodočem avstrijskem cesarju. Vemo vsaj, kaki so ti poslanci, da niti vladarske hiŠe ne spoštujejo. Seveda, ker je tako odločno obsodil drŽavi in veri nevarno ruvanje vsenemških mož in razkril njih umazane namene, zato udrihajo po njem. Ko bi pa bil prevzel pokroviteljstvo kacega druzega, recimo prostomiseltiega društva, bi mu peli slavo vsi križem. 7''aka je naša svoboda: če ne boS govoril, mislil, delal kakor jaz hočem, pa te bom! Presvitli cesar ustanovil je v Pragi visoko i^olo aH akademijo za umetnosti. Daroval dalo še vse prestati, da ni prišlo kaj hujega. A prišlo je Še huje, da, huje in nevarneje, kakor bi se mi kedaj moglo sanjati. Prišel sem sicer iz gošče, pa na slaběji teren, obstoječ iz ruševja, peska in kamnja. Svet pa je padal popolnoma strmo proti globočini jezera. Kakor in kamor sem stopil, zdrčal sem nizdolu, in da nisem prebil jednake nevarnosti že enkrat na vrh Mangarta, kopal bi se bil že davno v jezera hladnih valovih. Moči so me jele zapuščati, grozen obup trgal je mojo duŠo in jel sem klicati na pomoč. Toda le odmev, ob trdih neusmiljenih skalah se odbijajoč, odgovarjal^ mi je zlobno se rogaje nazaj. Kaj početi ? Se enkrat povspnem se iz ruševja, ter hočem ravno najoevarneji prehod prelaziti. A komaj stopim z levo nogo, že sem drčal s peskom in kamnjcm vred proti globočini. Sablja ostala mi je v pesek zabodena zgoraj ; bil sem popolnoma brez vsake zaalombc. Videl sem pred saboj gotovo strašno smrt, aH ob pe-čevju, ali v globini jezera. „O Marija, pomagaj mi!" ta obupni klic, bil je zadnji, ki se je v onem groznem trenotkn izvil iz mojib obupno sopecib prs. In glejte čudo ! Še je odmeval ta klic v oni grozapolni nočni tiboti, ko dospem padaje in drčaje do nekega osamelega stebla, za katero sem se z zadnjim naporom obupajočib močij krčevito prijel. Stammlo se mi je pred očmi, in sladka omamljiva nezavest me je objela. In v tem žalostnem položaju zdelo se mt je. da vidim pred saboj mili nebeški obraz Marije, kakoršuo se vidi v senklavški cerkvi v Ljubljani v levem altarju. „Ne obupaj", mi pravi, „glej tam na desno nekaj nižje od sebe ugledaš ozko majhno stezico, katera te varno privede do bližnje vasi". Da ne zlorabim svetosti čudežev, ki so se godili po sveta in se še gode, nikakor nečem trditi, da bi bilo to res, kar sem ravno omenil. Lahko bi se kak brezverec zopet »podtikal nad tem, kar pa Jíog ob-vari. Toda spominjam se gotovo in jasno, da, ko sem se po kratkem odmoru prebudil, čutil je v ta namen sam 2 miljona kron. Čeeki narod se je silno razveselil te vladarjeve naklonjenosti, Nemci seveda godrnajo. Nemškega cesarja sin, prestolonaslednik, je obiskal našega eesarja na Dunaju. Lepo so e^ vsprejeli in njemu na čast priredili razne slavnosti. PolitiÉnega pomena obisk ni imel. To trdijo samo oni, ki žele 6im preje Avstrijo spraviti pod oblast nemškega cesarja. Očitno govore in pišejo v tem smislu, a zanje ni kazni. Dà, naueni minister je pozdravil pevce iz Nemčije, ki so si prišli ogledat Dunaj, tako, da bi moral reči vsak pameten ëlovek : govori zoper Avstrijo. A nihče se ne gane. Ko so pa slovanski časnikarji o Veliki noči v Dubrovniku (Dalmacija) imeli svoj sbod, takoj so ropotali nemški listi, da, nek beroUnski nemški list je avstrijsko in ogersko vlado pozival, naj Slovanom prestriže peroti. Kakor da bi se nam kedove kako dobro godilo! seveda, tako slabo se nam ne godi ko Poljakom. Boj proti Poljakom na Pruskem, katerega smo že zadnjič malo opisali, se nadaljuje z vso Bilo na vseh koncih in krajih. Vlada in njeni možje so poskusali že vsa mogoča sredstva, pritiskalo se je na poljsko duhovščino, na uči-teljstvo, na kmečko prebivalstvo in na mladino v nižjih šolah, a vse to dosedaj ni mnogo koristilo , ker poljski živel se vedno ni zatrt in poteptan kakor si ga vlada želi. Sedaj so ae vrgla pruska oblastva na dijaštvo ; zasledujejo vse oue gimnazijce, ki kupujejo poljske knjige, da, celo pisem ne dobé dijaki prej v roke, preden jih niso pregledale višje gosposke. Sploh je dijaštvo pod vednim nadzorstvom, na sprehodih in sem se okrepČanega, in komaj dva koraka pred menoj vgledam majhno stezico, vodečo tik nad jezerom proti severozapadu. Ne morem opisati, kako so mi prale vroče solze goreče zahvale okrvavljeno lice in kako globoko se je v istem groznem smrtno nevarnem trenotku vtisnila vroča sveta ljubezen do Marije, pomočnice kristjanov. Brez vseh daljnih ovir in nevarnostij prišel sem koneČno ob 11. uri po noČi v vas Molveno, ki leži severno ob obrežju jezera. Seveda sem bil ves potolcen, pobit in krvav, toda vesel sem hil, da sem tako čudovito ušel grozni strasni smrti. — Kdor bi to nezgodo imel za basen, ali prenapeto fantazijo, lahko še poprasa pri imenovanej vasi, kjer so me dobri ljudje prenočili, a še bolj natanjko izve pri topničarskem polku v Tridentu. y zahvalo Mariji za to preČudno rešitev, zaobljubil sem se, to resnično đogođho letos 1. maja priobčiti v tem listu. S temi skromnimi vrsticami sem torej izpolnil svojo obljubo, doma. Nek izdajavec je n. pr. v svojem listu imenoval vse one dijake, ki bero poljske knjige. Vendar tudi ta novi napor pruske vlade ne bo dosegel vspeha ; naj bodo okovi, s katerimi oklepa krivični Prus viteški Poljski narod, še tako silni, duha, po slobodi koprnečega, zvezati ne morejo. Na Francoskem prav pridno zapirajo samostane in mečejo redovnike na cesto, samo zato, ker so redovniki. Katoliški Angleži pa hočejo pregnane redovnike vsprejeti, in angleška vlada, ki pa ni katoliška, nič ne ugovarja. Ravno isto pot hodi „katoliško" kraljestvo Portugalsko. Že precej samostanov so zaprli in pognali njih stanovalce po svetu. Kdo bo imel škodo? Za sedaj pač redovniki, v prihodnje pa edino le drrava sama. Vojna v južni Afriki še ne bo končana. Angleži so poslali 30.000 novih konjenikov na bojišče, a ne bodo dosti opravili, ker kužne bolezni se hitro širijo med vojaki, Buri pa poguma in požrtvovalne ljubezni do domovine še niso izgubili. Na Kitajskem bati se je nove vojske, ker Kitajci Evropejce vedno bolj sovražijo in to sovraštvo tudi očitno kažejo. Sumi se, da so Kitajci zažgali palačo, v kateri je bival vrhovni poveljnik evropskih čet, grof Waldersee. Grof je moral skočiti skozi okno, da je rešil vsaj golo življenje, eden general je pa storil smrt v plamenu. DomaČe vesti. (Vodovod.) Pač vesela novica za Novo meato in okolico — vodovod zagotovljen: 13. apnla pisal je ministarski predsednik mil. g. prostu dr. Elbertu, da je preavitli cesar potrdil zakonsko predlogo glede vodovoda za Novo mesto in okolico. Uresničilo se je toraj, o Ěemur je ministerski predsednik zagotovil g, prosta že v sredi decembra. Tozadevna dela je deželDi tidbor kranjski razpisal do 15. iimjnika. Da je bila zdrava pitna voda za nase mesto res nujna potreba, jasno je vsakomur; se pač po pravici veselimo, da je to vprašanje rešeno vendar le enkrat. (Poročil ae je) 16, aprila v Kndećah pri Zidanem mostu tukajsni c kr. gimn. profesor Frančišek Vadnjal z goapo Ano Fran ko v i Č-Pregel. (Umrl) je 21. aprila bogoslovec I. leta Karol Šali na domu v Ćešči vaai. Uzorni mladenič bil je dve leti pri vojakih, rahlega zdravja je vstopil lani v semenišče poln najlepših nad, ki se mu pa niso izpolnile, Napravil je še vse izpite za 1. polletje, potem pa sel domu iskat zboljšanja svojemu zdravju, a našel e le smrt. Pokopal ga je 23. aprila mil g. prošt dr. E bert, tovariši bogoalovci, katerih je prišlo 6 iz Ljubljane, pa so mu zapeli v slovo pri domn in ob grobu prav lepo in ganljivo. N. v m. p.! (Novomeško prostovoljno gasilno društvo) praznovalo bo god svojega zaščitnika sv. Florjana v nedeljo B. maja s av. mašo pri Božjem grobu ob 9. uri. (Iz Semič a.) Dne 23. aprila je ialostna smrt doletela Ano Golobiô iz Vavpćjevasi št. 13, staro áe-Ie 19 let. Uoila jo je velika bukev v gozda in ji zlomila rebra in vrat. Cez par dcij bi bila ala v Ameriko, pa modri Bog jo je poklical v boljše Življenje. Bila je ves ćas zglednega obnašanja. N. v m. p. ! (Sveto leto) priCne se v Dasi škofiji 5. maja in traja do 3. novembra. Mala knjižica po 35 h, ki podučuje o bistvu sv. leta ter podaja zadevne molitve, se dobi v Krajčevi knjigarni. (Družba sv. Cirila in Metoda. ) Lani avgusta meseca na občnem zborn naše podružnice imenovanega društva čuU so se glasovi, da se kmalu ustanovi T našem mestu tudi ženska podružnica. 2 veseljem so takrat vsi nayzoôi pozdravili to misel. Prosimo torej vse veleéastite narodne dame našega mesta, da velengledni in prepotrtibni družbi sv. Cirila in Metoda ter nje marljivemu osrednjemu odboru rea store to veselje. Upamo za trdno, da se zgodi to v najkrajšem času. Potem še-le nam bo mogoôe misliti tudi na veselico v korist imenovani družbi, ki nujno potrebuje naše podpore. Velike stroške ima namrei za šole v obmejnih slotenskih pokrajinah. Da nam ostala tukftjšna narodna društva ne bodo odrekla pomoći, smo popolnoma prepričani. Odbor moške podruinice s /. Cirila in Metoda v Novem mestu. (Vabilo.) Vsi častiti udje Slovenske Matice ae vljudno vabijo, da obnove društvenino za tekoče leto. Letniki plačajo po 4 K, usfanovniki, ako niso le plaćali vse ustanovniu« po 20 K, dokler ni odšteta ustanovnina. — H krati se vabijo tudi drugi rojaki, da pristopijo k prvemu našemu knjižnemu zavodu, ki poda vsako leto toliko lepega beriva, Društvenina naj se plača in pristop se oglasi pri poverjeniku dr. Fr. Detel a, gimn. ravnatelju v Eudolfovem. (Pri ustanovnem shodu vinarske zadruge v Novem mestu) danes dne 1. maja t. 1. se bodo sprejemali novi člani. Zaradi tega se lahko udeleže shoda intresentje iz vinorodnih okrajey Dolenjske, ki niso bili pri zadnjem shodu, ako želijo pristopiti društvu. Potrebne pristopnice se bodo razdelile pred zborovanjem ob 10. dopoludne. Čas za vplačevanje deležev se bode določil na ustanovnem shodu. Ker bo trajalo zborovanje najbrž do 1. po-poludne, skrbel bode osnovalni odbor tudi za to, da se bodo zborovalci lahko udeležili skupnega obeda, za kar se jim bode priglasiti pred zborovanjem. Po obedu bode skupni ogled državnih nasadov v BrSîinu in potem ogled uzorne državne kleti v Novem mestu. (Koncert.) V nedeljo dne 5. maja t. 1. priredi godba meščanske garde koncert na vrtu gospe Tuček-ove. — Začetek ob štirih popoludne. — Vstopnina prostovoljna, Glede na to, da bode godb» svirala same nove komade ter da je ves dohodek na-meajen v godbene potrebščine, se je nadejati muogo-Stevilne udeležbe. Za slučaj neugodnega vremena se preloži koncert na prihodnjo nedeljo. (Jako lep venec) k šmarničnemu oltarju v kapiteljski cerkvi darovali so razni novomeški dobrotniki. (Nov križev pot) dobila je kapelica Božjega groba pri Novem mestu. Izdelan e ta križev pot v okusnem kovinskem reliefu in je kapelici jako primeren. Blagoslovil ga je 28. aprila preč. g. p, Inocenc Kopri-vec pred sv. maso. (Iz Čateža pod Zaplazom.) Zadnjič sem vam poročal, da so naši ljubi Amerikanci darovali za veliko zastavo tukajšni farni cerkvi lepo svoto 132 K. Danes smo prejeli iz Amerike nov dar 102 K, katere je nabral v Foreat Cyty mej tamošnjimi našimi rojaki Franc Golob, drčna hvala nabiralcu! Darovalcem dobri Bog stutero povrni ! (Kar tuzij anski samostan v Pleterjih) se temeljito popravlja Ribniki bodo kmalu gotovi, kartuzijani namreč ne uživajo mesne hrane, maryeë le rastlinsko in ribe. Potem prično graditi velk zid, ki bo obsegal tak prostor, da ran ga na Kranjskem ni enacega. Da morejo pri ribnikih izkopano zemljo odvažati, napravili so precej dolgo železnico. V notranjem bodo poleg glavnih in gospodarskih poslopij zgradili za vsacega redovnika posebno hišico z vrtom in malimi gospodarskimi pritiklinumi. Kartuzijani morajo biti namreč strogo drug od druzega ločeni, le ob nedeljah in praznikih se snidejo. (S patronami) igrali so se dečki v nedeljo dne 2i. aprila popoludne v Dolgi ulici. Enemu je hudo poškodovalo roko, ko je neprevidno, da predrzno ravnal s tako nevarno rečjo. (Na nabor) prišlo je v celem novomeškem okraju od 844 stavodolžnih 722 mladeniče?. 151 ao jih potrdili v stalno armado, 3Í) v nadomestno rezervo, skupaj 190 potrjenih. 239 se jih nahaja brez uradnega dovoljenja y Ameriki, pet jih je v zaporu, štirim niso mogli priti na sled (Na zadnji semenj) 23. aprila prignali ao 120 konj, 1200 glav goveje živine in 200 prašičev. Zelo živahna je bila kupčija z mladimi prašiči. (Za II. zasedanje porotnih obravnav,) katere se priČno 20. maja t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodiš&u, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Pleiweiss Kari c. k. notar v Radečah; Hal-ler Jan. trg. v Radečah i Rttpar Jan. trg. pri Sv. Križu; Gorenc Jan. pos. v KoČnu; Tomazin Mat. poa. v Smedniku; SlapŠak Jan. pos. v Apneniku; Jerman Jan. gost. v Krškem; Engeisperger Rupert trg. v Krškem; Matjašič Mart. pos, v Rosalnicah; Dereani Jak. trg. v Žužemberku; Kramaršič Jan. trg. v Ra-dovici; Pehani Jos. gost. v Žužemberku; Koračin Mat. pos. v Radni ; Pleteršek Rudolf gost. v Mokronogu; Huč Fť. pos. v Ponikvali; Penca Fr. usnjar v Mokronogu; Prijatelj Fr. trg, v Tržišču; Požek Jan. pos. v Gribljah; Skočir Fr. pos. v Krtini; Lau-rinšek Fr. pos. in gost. v Leskovcu ; Krian Mat. pos. v Vrhovem; Doganotz Ferd. trg. v ^Vel, Lašičah; Nemanič Mart. pos. v Božakovem; Šlajpali Anton pos. v Vel. Loki; Bižal Mih, c. k. poštar v Starem trgu; Paulin Alojzij pos. v Trebnjem; Fux Emanuel jun. trg. v Metliki; Roštoher Vin. gost. v Gor. Pi-javško; Burkljc Fr. gost. v Vrhovem; Majcen Ant. gost. v Mokronogu; Novak Drag. trg. v Trebnjem; Dolenšek Jan. gost. v Dol. Laknici ; Cehner Ig. posna Trški gori; Šuklje Ant. pos. v Gor. Lokvici; Fink Mat. pos. v Planinah; Knez Fr. ključ, v Radečah. Nadomestnim porotnikom izžrebani so bili naslednji gospodje: Nagelj Fr. pos,, Jakaz Ant. gos., Agnitsch Andr. klepar, Medved Jos. trg., Ogrin Ant. trg, v Novem mestu; Kra;jec Fr. trg. in Recelj Jan. voz, v Kandiji; Mervar Jan. pos. v BeriČevem. (Nove bmarnice) za leto 1901. Knjižica devet torkov sv. Antona Padavanskega, Večna molitev in drugi molitveniki v veliki izberi dobivajo se v Krajčevi knjigarni v Novem mestu. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Razne resti. ^ * (Potres.) Neka} podobneg:» kar bo doživeli Jjjabljanéani v Veliki no6i 1. 1895., zgodilo se je letos Û Veliki noći v Bali na Ogersketn. Veliko soboto P'itresla ae je zemlja, iu v trenotkii je bila največja, FOnadatropua hiša v meatu v razvalinah. V tej hiSi Je bila jirodajaliica, ob ćasu potresnega snnka natla-^na polna kupovalcev, Par dni so dehili vojaki, da 80 Spravili izi)t)d razvalin vse ranjence in mrtvece. * (24 ljudi umorila.) V Boliji, v juř-ni Rusiji v vasi Kalinovka so zaprli nedavno (lavadnega delavca in njegovo soprogo, ker sta umorila in oropala tekom treh lat 24 ljudi. ImUI ju je lastni sinčet. In «a so našli v njegovi hiši krvavo obleko zadnje njegove ř.rtve, nakega lončarja, kateri je prosil morilca prenoéiíĚa. V ječi je priznal, da je umoril in oropal ljudi, njtígova žena mu je ])a pomagala. V morilčevi omari ao našli pri hišni preiskavi precej tiaoĚakov, katere je nabral zverinski človek pri svojih žrtvah. * (Grozno preteča gora.) Na Švicarskem leze neka cela gora v dolmo ,de Travers' navzdol ter preti celo dolino zasuti. 1er skozi to dolino tekočo ïeko Areuse ustaviti. Z velikim strahom in trepetoni So sprejeli prebivalci cele rodovitne doline vest o tej grozni prikazni. Gora je 1465 metrov visoka. Kantonska vlada je sevé hitro ukrenila nekaj pitrebnih začasnih pomožnih sredstev. 26. svečana so morali THtaviti po vseh podzemeljskih jamah delo. Na posebnih mestih stoje čuvaji,' ki naj takoj s topiči na-2nanyo celi dolini vsako hitreje gibanje gore. ^Tiste faise, ki stoje na najnevarnejšem mestu, so že zapuščene. Večjo nesrečo bo naredila še-le voda, reka. Gora namreč je tako velika, da bo zasula na usodepolnem mestu celo dolino, in če bi dolina ostala le štiri dni, bi narastla reka že v 1000 metrov dolgo jezero, širjavo 600 metrov in globočino 69 metrov; najmanj 800,000 kubikraetrov se bo vsulo v dolino, in zadostuje, da je dolina do 50 m visoko pograjena, dest velikih Taaij, v katerih je veliko tovarn, in kjer je toliko delavnic za ure, potem vsi mlini, fužine, žage itd., vse mora zginiti v to jezero! Toda to Še ni vse — kajti po petem ali šestem dnevu bo najbrž natstana Voda potrgala jez in celo jezero bo bruhnilo navzdol po dolini. Da bo do cela drobna vsa dolina, si vsakdo pravi třepetaje. Ubogi ljudje, ki ne morejo _ mirno spati, ki s trepetom gledajo preteči jim pogin. Ce tudi se je gora ie-le malo udrla proti dolini, s tem ni rečeno, da bo zdaj tako ostala ter se zopet utrdila ^ posebno ko je zdaj v vigredi vse premočeno z vodo, in ker imamo že več takih vzgledov posebno v Švici in na Tirolskem (tudi pri Dobraču na Koroškem). Poklicani krogi se posvetujejo, kako bi dolino ěe rešili. Da bi gora sedaj mirovala, ne verjamejo. Nekteri mislijo z mogočnim zidom goro spodaj utrditi; drugi svetujejo na nevarnem kraju na celo reko zidati močni obok; tretjim se zdi vsak obok preslab, ter hočejo podjati močne cevi v reko, da bi voda vsaj polagoma odtekla. Nekteri pa trdijo, da je najboljše, če se predere gori nasprotni breg reke, ter se tako vstvari nova struga reki. — Čudnim nesrečam smo izpostavljeni; Boga naj hvali vsak, ki ima varen dom in celo Btreho. *(Grozna nesreča.) Od 21. marca ob 3.url popoldne se vas Vaglio v italijanskih Apeninab z vsemi poslopji, s travniki in njivami premika proti reki Scoltena. Premikanje se vrai prav počasi — 20 cm v vsaki uri ali 4 — 5 ra vsak dan — a zatega- delj so se porušile vse stavbe, ter se je napravilo dva km^ veliko jezero, ki narava od nre do ure. V četrtek 2L marca ob 3. uri popoldne je zapazil župnik, da se premika Župnišče, ki je ležalo poleg cerkve najvišje med vsemi hišami. Hkratn pa je opazil, d& se premika tudi cerkev in da se je stolp opasno nagniL Vasčanje so naglo izpraznili cerkev in hišo župnika. V petek 22. marca pa se je začela pomikati tudi spodaj leïeca vas ter počasi drsela v dolino. Premikajoče se ozemlje meri 1700 m na daljavo in 800 m na širino V petek zvečer se je pokazala nesreča v najstrašnejši obliki. Pod pritiskom navzdol se premikajočih plasti zemlje ae je ozemlje valovito izbočilo, plasti 80 dvignile ter pokopale drevesa in cele liiše. Vaščani so mogli rešiti le živino in pohištvo. Vse drugo, tudi njive in travnike jim je vzela grozna katastrofa. V noči na soboto se je dvignila struga Scoltene za 6 m. Voda se je ustavila in kmalu je bila vsa dolina pog vodo. V nedelja zjutraj pa se je nakrat dvignilo dno pokopališča za 8 m, zemlja je globoko popokala, da so se napravili veliki jarki. Več grobov se je odprlo, videla so se okostja in napol strohnela irupla. Kmalu na to se je sesula cerkev in njene razvaline so pokrile večji del pokopališča ter odtegnile odprte grobove pogledom zgražajočib se vaščanov. H hratu je začelo še snežiti, Sneg je padal neprestano štirindvajset ur in pokril nesrečno vas z belim mrtvaškim plaščem. * (Z bičem) bodo poslej tepeni klateži, pijanci in pretepači lastnih ïen v američanski državici Indiáni. Edor zapusti svojo obitelj, dobi 5 — 100 udarcev. Izkazalo se je ondi namreč, da se ljudje za navadne kazni, ki telesno ne bole, ne zmenijo. Zato bode odslej pel bič! SmeŠnice. (Pot v nebeško kraljestvo.) Župnik si je dal pred župniščem poravnati cesto ter je tudi sam pri tem del« pomagal. Plemenit gospod, přišedši tja, reče župuiku zaničljivo: „Kakor vidim, popravljate cesto, ali to ui pot v nebeško kraljestvo." „To seve da ni, častiti gospod," odgovori župnik, „ker bi bilo res veliko čudo, da vas vidim nanji." (Dobro 80 si izmislili.) Očetje frančiškani v tridentskem samostanu na Tirolskem bo minulo leto zapazili, da jim nekdo na vitu krade grozdje in sadje. Da bi ujeli tatu, potegnejo nekega dne okolo in okolo vrta tanko vrvico, katere jeden konec navmejo v sobo ter privežejo ob njo zvonček. — Komaj ugasne zvečer luč, že se oglasi zvonček. Očetje steko na vrt in zasačijo tatu. „Ce hočeš jesti frančiškansko grozdje ta sadje, nosi tudi frančiškansko znamenje !" reko ma ter ga odvedejo v refektorij, posade ga na stol in frater brivec mu napravi na glavi veliko frančiškansko tonzuro. Nato ga izpuste. — Drugi d^n se je zdelo nekemu čevljarju v mestu čudno, zakaj dela eden njegovih pomočnikov pokrit. Na vprašanje zakaj se ne odkrije v sobi, pravi pomočnik, da ima silen nahod. Ko mu pa mojster navzlic ugovom sname klobuk, ugleda na glavi najlepšo frančiškansko tonznroî (Tekmovalca.) Zdravnik Mnzovič pokliče tesarja, da bi mu popravil plot okoli vrta. Komaj prideta na vrt, zapazita, da gori bližnja vas. „Tam meni pšenica cvete!" vsklikne tesar ter skoči čez plot, da bi bil prej pri ognji. V naglici pa s« mu «podtakne in pade ter si zlomi nogo. Mirno odgovori zdravnik: „Moja p* je že zrela." (Izknpila.) Dva potepuha gresta mimo njive, kjer 8eje kmet. Porogljivo mu rečeta; „Oče le delajte, le, midva bodeva pa uživala sad vašega trada t" „To je prav Inhko mogoče," odgovori kmet, „ravno Bejem konopljo, iz kater« prediva ae splet«)') vrvi za TOlicet" (Suha krava.) Ubožen kmet je gnal kravo na semeuj in jo ondu prodal. „Kravo si vendar prodal prepoceni," reče mn sosed Jože. „E, bij bi to," odgoTori kmet, „le pomisli, da je bila krava zeli suha kako bi jo bil prodal draie!" — „Prav lahko," reča sosed Joie, „ako bi jo bil prej le nekoliko zmočil!" (Poročilo Tojakovo.) Vojak je moral prvič y boj. Oče in mati sta bila zelo v skrbeh za njegovo iivljenje. Nekega dne jim pošlje novinec to-le pismo : „Ljubi oče in ljuba mati! Ne skrbita preveč z«me; jaz sem, hvala Bo^, zdray in vesel, in naSi častniki pravijo, da sovražnika ne dobimo še tako skoro. Ako bi pa bila vo^a božja, da bi moral umreti v boji, poročim vam to, knkor hitro bo mogoče, da boste za gotovo vedeli, ali sem íiy ali mrtev." (Kaj je bolje?) Ko pride vojak prvič v bitko, pade kar na tla kakor bi bil močno ranjen. Ko zdravnik ne najde niti najmanjše rane, tedaj ga močno oSteje. „Oj, gospod doktor," reče vojak, „ali ni bolje, da se ■vi zastonj jezite, nego, d» bi bil jaz ranjen?" Grof Margherjevo oskrbništvo grajáčine Otočico prodalo bo iz znano dobrih travnikov v Draškovcu. Zglaaiti se je v gradu Otočce. (28-7) V hiii Krausové gospe št. 204 je v pritličju (Ktfi—2) za samca oddati, ali pa soba s kabinetom In kuhinjo za dve osebe brez otrok ae takoj odda. Darovi za aovonaiko dijaško kuhinje. G. Vintar iz HruSsvca 8 mernikor krompirja. Veleč. g. řopnik J. Titlergai 31 kg fižola. V5. g. župnik Anton Hoćevar 6 K, Neimenuvan duliDien 10 K, V6^g._J. Klemen, kaplan 10 E, Na prodaj je v Radult h. it. 13, pri Šmarjeti na Dolenjskem 12 oralov zemljšča z vsem gospodarsitem poslopjem vred. Cena in drugo se zve ravno tam. (135) Ui^a na prodaj "VB v Rudolfovera poleg stare vojaSnice ali na novo zgrajene justičně palače, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal. Natančna pojasnila se dobe pri lastniku gosp. Kari Duller ju. v Leobnu (Ljnbno) Josefé. ďor. htaj^ 6 K, Neimenavan dulií.íen 10 K, V6. g. J. Klemen, kaplan 10 K, "Pf/^flo i« \t QnniíXii Gospa Jožefa HoĚevar T Krškem 40 K, Vč. g. župnik A Siicenee ITrOUalallllCa V iSCIlUCU 4 K, Vfi, g. žnpnik L. Jenko 4 K, dobrotniki iz mesta in Kanilije 64 K 40 b. V Metliki je nabral blagor, g. Fianjo GuStin, o kr. poStar 104 K 60 b, Darofi ao sledeiii: G. Dav. ínkSinií oskrb. v. n. r. 8 K, Gowpa K. VnkSiniC 2 K, gospa Gabrijela KameiiSek 1 K, g. Zollner 1 K, g. Kožar 2 K, g. rtr. Fr. Cvetko 4 K, g, TJranËÎË fiO h, g. Baûu 40 b, g, Prossenik 1 K, g. EtnanueJ Fux 1 K, g. Janko HraniloviË 1 K, M Požek CO h, brata Weies 1 K, pref. g, Fr, Dovgan, prost 20 E, M. Jože VnkSinič 4 K, g, Lunđer 1 K, g. Fr. GaStin c. k puStar 5 K, g.)«pa KonŠtaucija Gustin 6 K, Emma Sclimite 1 E, g. Emauuel Ftu sen. 1 K, g. Magda Peadirec 1 K, g. Jože Fezrtirec 40 h, g, Peedirc fiO h, g. Milan Gnátin, učitelj 2 K, g. Franjo Gnltin bL 6 K, Darko Guňtin 1 K, K, GnStin 2 E, g. dr. Mano Dereeni S E, g. SchiJnbrann 1 E, g. Job. Novak 6 K, g. J, Hrovat 10 K, g. Janko GlohoĚnik 1 K, g. Berne 1 K, g, Mucha 1 K, g. V. Zu]>anĚi6 1 K, A. Podrekar 1 E, g. Jož. Križnar 1 E, g. K. Barle 1 K, g. Bumik 1 K, g. Hajm« 1 E, N. N. 1 K, Govanec t E, g. Dako Makar 2 K, Kranjaka hranilnica 100 E. Loterijske številke. Trat 20. aprila 74 34 28 7 19 Gradec 27. ^_11 20 4 42 65 Lepa domačija ^^iJCíě^ltS dmiíinskih razmer proda za 1600 gld,, kateri znesek je takoj plaćati. — Eesni kupci naj se oglase do 16. majnika 1.1. Natančneje pove iz prijaznosti nprav-Bistvo t^a lista. (109—2) z eno sobo, kuhinjo, dvema kleti in vrtom se proda. Hiša je pri farni cerkvi, zraven šole, na prav lepeia prostoru. — Več pove lastnik Anton Hânigsmann v Semiču št. 31._(;io4-B> Dober svet jermenarju. Ker v mestu řjrnoiiilju in v okolici ni jermenarja (satleijii), svetuje se piidnenm, treznemu, poštenemu in dobro izveibanemu mojstru se tukaj sem naseliti; pri meni bo najmanj na leto 300 kron zaslužka, drugje pa gotovo po zadovoljiiosti. Dobi 88 tudi pri meni primeren prostor za obrt in stanovanje po ceni. Franc Sulteršič, (107—2) C. kr. poàtar. VnakoTrstna Na prodaj je: najboljše vrste krompir v poljubni množini in ravno tako lepo posušena plečeta ali šunke ter izvrstno pristno lastno pridelano staro in novo vino po zahtevanju in po zelo ugodnih cenah Za mnogo naročil se priporoča s spoštovanjem Anton HoÉevar, veleposestnik na Studencu pri Radnl, Dolenjsko. (90-3) zanesljiva semena kakor: domaće, lucerne ali nemike in ru-deče detelje; velikanske rumene, bete in rudeĆB pese; repno seme; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri Josip KorfliDn v Ljubljani, pred Škofijo it. 4. (48-6) olj« )iC* anez Jax-a lože Rozman, Sv. Štefan «.4, poŠta Trebnje, ima na prodaj i IL komad od 10 do 30 krajcarjev. najstarejša in naiveSja ^ t ïîlop šivalnih strojev v Ljubljani, Dunajska cesta št 13. Zastopnik za Dolenjsko; Friderik Skušek, trgovec v Metliki. (210—40) Ï Šivalni stro i _lL— raznih vrst po najnižji ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. --- Z innn vsakovrstnega J "À obhčilnega blaga JUlU po na'nižii ceni! pri Jos. Ogoreutz-u v Rudolfo?eE 83-X jeklene plnge z l, 2, 3 in 4 lemeži, 1 travniške in za mah, klepne in Drane, dijagonalne, J. • za polje iz jeklene ploBČevine, gladke valjarje in robate, sejalne stroje „Agricola*', stroje za kosn^jo trave, detelje in žita, grablje za seno in iito, priprava za obračanje sena, patentOTane sušilnico za sadje in sočivje, stiskalnice za Tino in mošt in sploli zft TSe namene, w mline za grozdje in sadje, stroje za robijanje, i amo cle Id joče patentorane brizgulnicc za trsje, zelenjad in polcončaranje uâi „Syphonla", premične Medilne peči, <74—3> najbolj Izvrstne, priznano najboljše uilatilnice, z obroSaato pri praro za mazanje, roine, na ge-pel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 živali), najnovejše -fe^ žitočistilniee, trijcrje, robljaCe za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, F stroje za mečkanje žita in rezanje repe. ^ stiskalnice m seno in sl»mo, ročne, premične in nepremične, kakor sploh vse poljedelske stroja priprave za parjenje živinske krme, iïdeliye in rnispoSilja po najnovejSI sestavi o. kr. edina priv. tovarna kmet. stro|ev, livarna In fužina na par UstanoTljeno I 1871. DUNAJ, II|i, Taborstrasee št. 71. 750 delavcev. •dllltBT»" » ««d 4SO »Istimi, «rebrnimi in broniiMtiml kolsjnanil nn VKfli Te«»! raiHtitvab. ObSlral c^lkt in ronogoitîTilna primalna jilgma zHstouj, ~ Zastoimiki in r^li^poi »e il-Mo. Služba or^i^anista se v Podzemlji razpisuje. Stalna plača 240 kron. Nastopi se laliko takoj. (87-3> Župnijski urad v Podzemlji jruujtistiiii iiai^iiaiija, un ima dobro, po najnovejšem sistemu urejeno delavnico, t ka ^di^i aa Itn nifLi á^Anl Podpisani naznanja, da __,novejšem sistemu —'— ' teri se po nizki ceni vsakovrstni slaniniki izpirajo, se različno barvajo, likajo in tudi popolno moderno prenarejajo. Ob enem priporočnje svojo bogato zalogo raznovrstnih klobukov, slamnikov in koie-sarikih Čepic ter vsprejema v prav solidno tn točno izdelovanje vsa v to stroko spadajoča popravila. S spoštovanjem [132—1) Davorin Franèiô v Novem mestu. Ucenec se sprejme y krojaško obrt. Kje, pove upravnistvo Ool. Novic. (128) 85—3) V gradu SrebrniĆah poleg Novega mesta n& prodaj je veliko lepega nena in slame. na novo popravljena v prav dobrem stanu, je zaradi družinskih razmer iz proste roke prodati. V bisi se nahaja SC^ prodajalna, katera je prav dobro obiskovana, ker je poleg novega mosta in na razpotju državne in dt^želne ceste. Več se izye ravno tam. •ejt»"- Glavna slovenska hranilnica in registroTana zadruga z neomejeno zavezo, piaasasi "kiOxs^^Q&vx^im. tsi^gxi. ^ ât. X^ tilte e^sflsc-T^o 7 ^Idjubljsis^ sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hraniluicne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. {IS -30) prodaj suhe hruške, Jacit 150 mernikov, ima Jnžef Ž i b e r t, vas Brezovo 'ï-, 4., poŠta Rnkfi. — Kdor želi kupit, naj se pismeno ^ttstmeni) )>gia8i pri lastniku. (lOB-2) Prodajalna H 'sIT^S: liniatijske ulice je oddati za W kron na mesec, <10B-2) Več g« izve v isti hiši I. nadstropje. Laško repo ali topinamburo seme in krmljenje prašičev oddaja mernik po 70 li, kakor tuđi krompir mernik 1 K 30 h, prodaja (129-1) oskrbništvo Ruperčvrha, poita Novo mesto. v Trški gori poleg Weinhofa sta na prodaj dva mala vinograda. — — Već ne izve pri Antcm BUži6u v Sevnem. (122) P. 11. ( Slavnemu občinstvyu in gostilničar jem uljudno naznanjam, dn sem iz svoje že dobro znane zaloge pive v sodčkili letos »ačel prodajati tudi piïo T steklenicah po pol litra. En zaboj s 25 steklenicami velja sain3 4 krone. Z odličnim spoštovanjem Anton Jakaz, založnik Stelnfeldske pive bratov Reiningliaua v Gradcu. NOVO MESTO, 14, aprila l90l. Dne 18. maja 1901 ob 11. uri dopoldne vriU« se bode v mestni pisarni za oddajo pobiranja šotornine in prostornine ob sejraili in tržnih dnevih v Rndolfovem za dSbo treh let, to je od 1 janija 1901 do 31, maja 1904, Izklicna cena je 4600 icron. — Dovoljene so tudi pismene ponudbe, vložene do 18. maja 1901 pred 11. uro, katerim pa mora biti priložena varščina 10"/® izklicne cene v gotovini, hrnnilničnih knjižicah ali vrednostnih papiijih. Dražbeni pogoji so v pogled v občinski pisarnL Mestno županstvo Rudolfovo, dne 20. aprila 1901. ŽDpan (125_i) Dr. Schegula m. p. 123-1) Mlin na s hišo, z vsem pohištvom, tremi kleti, njiv« i» gczdimi; vse v dobrem stanu. — Prodaja iz proste roke ca 1800 gld. (polovico je takoj plačati) Janez Stnajdek, Impolski graben, posta Studenec na Dolenjskem, : Wá • lil (110-2) ^Naznanilo. Znana ŠkrabČeva gostilna na Dvoru poleg Zužerabrega, katera je vsled dolgotrajne J bolezni in smrti gospodinje { prenehala, je zopet odprta. # mmmmmmmmm^mm^mm ÏYAN SCHÏKDXxKK, DUNAJ, HI. KrdtjorgsirBBse ňtoT. 12 >-< razpošijja giatis io fimiko kstalc ge v slovenskem jeziku z veé kakor 400 slikiiini o vseh vjstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, linarstvo, za obrtne in gospodarske nHineiia Cene nižje kakor drugod, 9 Za reelno postrežbo se garantira. # Ugodni plafiifni pogoji. Snlidne zastopnike se iiče, (127-1) IVAN SCHINDLEE, pi-iv, lastnik. Erdbergstr. št 12. tir ces. kralj, DUNAJ, Na prodaj je posestvo obstoječe iz hiše in potrebnih gospodarskih poslopji v dobrem stanu; pri hiěi je sadni vrt, njiie za 40 mernikov posetve in lepa hosta. VeĚ pove lastnik Franc Žagar, Doljiii vrh it. 4, posta Novo mesto. (89-3) Slavnemu občinstvu v Novem nipsiu in okolici uljudno naznanjam, da sem od gosp. Seidlna mlin v najem prevze Priporočujem se vsem svojim ćastitim znancem za obilna naroČila. — Spoštovanjem (111-2) Alojzij Žura, mlinar BftrkI vrMni 33» do C ■IHUJtlJWlHl Topla kopelj Toplice na Kranjskem. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Zdravljenje s kopanjem in pitjem. Zelo uspešno proti protina, trpanju, * isehias, nenralgiji, kožnim in ženskim boleznim. — Veliki baseni za kopelj, posebne in blatne kopelji. — Udobno spravljene sobe za tnjee, sobe za igre in družbo. Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov. Novo jako elegantno idraviliiko poslopje. Sobe po IK in Tišje. Cene v knežji kopeli 70 v, v karlovi kopeli SO V. Za one goste, ki stanujejo v zdraviliškem poslopju, se zniža cena za kneijo kopelj na 60 v. Za aktivne cgnjegasce in 2eleznlške uslužbence so cene za kopelji znižane ÍCí-- za 50%. ^ Pojasnila in prospekte daje brezplačno (130-1) vodstvo kopališča. Novo mento glavni trg št 96. Ker mornm vsled cprt omnega vinogradniškega dela v svojo domovino v Isiro, obvestim čast. mojft odjemalce, da spiejenia naroČila v isti liiSi gospod los. Medved, kuteri lazpolaga nad 250 veder pristneg^a vina. Odličnim spoštovanjem (114-2) Antonio Comin. ve lepi kravi s teletom sta na prodnj pri Andreju Žali, Češca vas st. 3. poita Novo mest«. Kočija in koleselj^^^i-o v dobrem stanu sta ceno na prodaj pri IJudcvit Forliř-ii t Norem mentu. Kupim zdrave sode, ki drže 1-3 vedre. as6-i> Jc s. Medved, Kovo mesto. Dobra cena restavraeija C. I<. priv Porti.- in Rom.-cement tovarna Alois PrascliDílter y Kamnih -♦-i. na Kran;skem, osnovana 1854, -i-^ priporoča k stavbni sezoni svoj ve6krat pre-miian, kakor stavbam v vedi in na zraku, SjCát:' najboljši izdelek v Portland- in Roman-cementu; nadalje lepe trajajoče Moiflik plošče, brušene in polirane, plošče iz Portland cementa črne, rudeče, bele i. t. d. za prilaganje tlaka pri ceikvah, korridorih, trotoar|ih, hlevih i. t. d. pO lajDižji ceni. (se-a) Novo muto: OdgoTorni urednik Fr. Sal. Watzl. — I«dajatelj, iMtaik in tiskar L Kraleo.