IX. letnik.
V Gorici, dne I!). soplembra 1901.
38. številka.
r—
1/haj;i vsaki četrt« k ul) II. lili liopoldlie. Kokopisi sc lic Via-čajt*. Ncfiankiivaua pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu /iiaSa za celo leto I krone, /.a pol leta 2 kroni. Za m a u j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '511
Rokopise sprejema urcilniStvo v Golici, dvorišču sv. Milarija štev. 7.
Z u rednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8	11’	dopol-
dne v upravniStveni sobi.
%
lovensKo
m vero dorng^jg
Naročnino in na-/nanil.i s p i c j c m a npravništvo v Gorici, Scmcmška ulica St. 'J. Posamezne Številke se prodajajo v tolia-karnali v Sulski ulici, Nunski ulici in ua Korcnjskcm bregu (Klva Como) St. 1-1 po 8 vin.
Uglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat ID vin. Večkrat po pogodili.
N a r o č n i u o in o glas e je plačali v Gotici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Itajt v Gorici.
Tiska „Narodna tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Sijajna zmaga katoliško-narodne stranke na Kranjskem. Naprednjaki poraženi na celi črti.
Dne 12. I. m. je bila na Kranjskem viharna volilna bitka, kakoršne še ni videla slovenska zemlja. Katoliška narodna stranka jo ta dan treščila ob tla trhli kranjski liberalizem, ki je hotel oropati kranjsko ljudstvo najlepše svetinje, katoliške vere. Celo leto so janičarski naprednjaki brusili meče in sable ter se pripravljali na odločilni dan. Zbirali so od vseli strani svoje bojne čete, da poleplajo v blato katoliško-narodno stranko, katera zbira narod pod staro slovensko zastavo: Vse za vero, dom, cesarja! V imenu napačne „svobode“ in gnilega »napredka11 so liberalci uprizarjali celo leto nesramno gonjo zoper vse, kar je našemu narodu dragega in svetega. Podjarmiti so si hoteli slovensko ljudstvo, da bi delali ž njim, kar bi hoteli.
Toda zastonj! Ljudstvo slovensko, ki se je v stoletnih bojih trdo preskušalo, je dne 12. t. m. sijajno zmagalo tudi domače sovrage, ki so mu hoteli vzeti najdražje svetinje. Ljudstvo je glasno govorilo. Obsodilo je voditelja naroduo-napredne stranke dr. Tavčarja, obsodilo njegovo stranko, obsodilo liberalizem in ostudno napredno časopisjo »Slovenski Narod-1, »Rodoljuba11 itd. Ljudstvo se je ta dan skoraj celotno izreklo za katoliško-narodno stranko in njene idejo. Bela katoliška zastava vihra zdaj po vseh zavednih kranjskih občinah. Pogažen je liberalni zmaj !
Da naši čitatelji vidijo, kako junaški se je dne 12. t. m. pri volitvah za kmečke občine borila katoliška stranka na Kranjskem, podamo jim tukaj volilne vspehe: V okraju Ljubljana-Vrhnika sta dobila kat. kandidata Fr. Po v še 2766 in dr. Šušteršič 2591 glasov nasproti liberalnemu kandidatu Jelovšeku. ki je dobil borih 193 glasov; v okraju Kamnik-Brdo je dobil kat. kandidat Andrej Mejač 2037 glasov nasproti liberalcu Staretu, ki je dobil 232 glasov; v okraju Kninj-Tržič - Škofja Loka sta dobila kat. kandidata pl. Detela 2596 in dr. Breje 23f>2 glasov nasproti liberalcu Lazzariniju, ki je dobil 213 glasov; v okraju Bailovljica-Kranjska gora je dobil kat. kandidat .Jos. Pogačnik 1230glasov nasproti liberalcu Copu, ki je dobil 277 glasov; v okraju Postojna-Logatee. sta dobila kat. kandidata dr. Krek 1956 in Fr. Drobnič 1953 glasov nasproti liberalcu Arkolu, ki je dobil 10(58 in Ambrožiču, ki je dobil 1658 glasov; v okraju Novoinesto - Kostanjevica -Krško je dobil kat. kandidat »Jos. Dular 2408 glasov nasproti liberalcu Globočniku, ki je dobil 1062 glasov ; v okraju Trebnje-Zatičina so dobili kat. kandidatje Fr. Košak 4661. dr. Žitnik 4018 in dr. Sclnveitzer 3974 glasov nasproti liberalcema Bukovcu in Župančiču, ki sta dobila po 1029 in 1015 glasov; v okraju Kočevje-Bibnica sla dobila kal. kandidata Fr. Paki/, 2489 in Fr. Jaklič 1553 glasov nasproti Višnikarju, ki je dobil 1189 glasov; v okraju Črnomelj-Mellika je dobil kat. kandidat Vilj. Pfeifer 1164 glasov nasproti liberalcu Šetini, ki je dobil borih 410 glasov. Liberalci so z največjim naporom in z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zmagali edino — le v okraju Vipava-ldrija, kjer je liberalec Božič dobil 891 glasov nasproti kat. kandidatu Kr. Habetu, ki je dobil 785 glasov. Pomniti pa je, daje liberalec Božič v vipavski dolini, torej mej svojimi ožjimi rojaki, ostal za 26 glasov v manjšini. Da je zmagal, se ima zahvaliti edino le občini Žiri, ki je v veliki večini glasovala zanj. Vrli Vipavci so tedaj storili svojo dolžnost in ni resnično, kar „Soča-1 piše, da so Vipavci onstran Hublja volili liberalca.
Boj je končan ! Na tleh leže liberalstva stebri trhli. Številke jasno govore, da je liberalizmu odklenkalo za vedno. Za katoliško-narodne kandidate je bilo oddanih skupaj nad dvajset tisoč glasov, za liberalce pa le nekaj nad pet tisoč glasov ! Ta sijajna zmaga kat.-narodne stranke na Kranjskem bodi v bodrilo drugim slovenskim katoliškim strankam. Kvišku srca! S podvojenimi močmi in nevstrašnim pogumom lotimo se dela za časni in večni blagor slovenskega ljudstva! To bodi sad sijajne zmage dne 12. t. m. nad gnilim liberalizmom. V tej nadi kličemo vrlim bratom kranjskim:
Slava! Slava! Slava!
Pogovori
iz sedanjih dnij za današnje čase.
VI.
»I)a ne poreče kdo, kakor ljudje, ki se imenujejo modrijani (filozofi), da je naš nauk o mukali pogubljenih v večnem ognju le nično ropotanje in strašilo .., ponavljam: če ni tako, (potem) ali sploh ni lloga; ali pa, če je, da .Mu ni mar za ljudi, niti /.a krepost in greh«.
Sv. J ustin, Apol. II. ‘J.
T one: No, ali si „pogruntal“ vzroke, zakaj ni pekla?
Jurij: Ej. enega že imam: kdo pa je že prišel iz pekla?
Tone: Prav res; nikdo še ni prišel iz pekla; in če boš kedaj ti notri, ludi ti se ne vrneš. Zato pa nam kličejo naši dtišni voditelji:	„Varuj se pekla! Ne
hodi po poti, ki vodi v pekel!-
Da bi se mogel vrniti iz pekla, no, potem bi rekel: Pojdi, pa poglej, ali je pekel! Toda, ker nimamo te skušnje, je pač neumno, da hodimo v pogubo, ki je brez rešilve, brez konca in neizmerna
Jurij: S tem pa nisi še nič dokazal, da je pekel!
Tone: Čakaj! Ti praviš, da ga ni? Dobro, pa dokaži to ! Potem prideva do prepričanja, do katerega ni mogel priti še nihče, niti največi hudobnež in brezverec. Rousseau je bil prašan: ali je pekel? Pa je odgovoril: ,,1’ega ne vem11. In Voltaire, največi sovražnik sv. Cerkve, je pisal prijatelju, ki jo trdil, da ima dokaz, da ni pekla, tako: „Prav srečen si!
i' Do tega se nisem prišel jaz !“
Jurij: Pa morda ga vendar ni?
Ilm, dvomiti Da, pekel je!
m
Le
Tone: Morila? težko; jaz pa rečem : dva dokaza:
I. Jezus Kr., Sin božji, nas uči, da je pekel; da v ujem nikdar ne vgasne
Prvi vipavski litijski sloj.
Prvi vipavski kmetijski shod je bil povodom sadne in grozdne razstave v Kasovljah pri Rihenhergu v nedeljo 15. sept. Razstava je bila le postranska reč; glavna reč je bil shod, kakoršnih mislijo še več sklicali. Razstava je imela le namen pomagati, da se doseže namen shoda. Shod je imel bili kmetijsko pod-učljiv. Tak je bil. Vendar je bilo primešanega obilo s l r a n k a r s k o - p lili ličnega popra, ki je pričal, da je bil namen shoda in razstave — pokropiti liberalno ali nar.-napredno stranko ali celo ustanovili tretjo kmetijsko stranko, po vzgledu koroškega in štajerskega Bauernhunda, ki naj bi bila podpora in reserva liberalne stranke, nekaka „land-ver11 ali Jandšlurm11 za redno liberalno trupo v vojski zoper katoliško-narodno slovensko ljudstvo.
Liberalci so do zdaj nosili več ali manj gosposko suknje, kmet takim škri-coni ni zaupal; zdaj pa mislijo obleči kmečko jopo in hergošc, da se jih kmet ne bo ustrašil. Liberalna stranka je do zdaj lovila in skušala organizirati le slovensko gospodo, učitelje, krčmarje, trgovce	in	obrtnike.	Kmet se pa	v tako
gosposki in polgosposki d»"’žbi ne počuti dobro. Naravni čut pove unetu, da kdor hoče gosposkim ali sploh bolj mestnim stanovom v prvi vrsti pomagati, mora kmeta zapustiti. Ta čut je prisilil dr. Tumo, da mu je na bovškem shodu ušel izrek, da k m c; t u ni več p o m a ga t i. Ker pa je goriško slovensko ljudstvo v večini kmečko, ga liberalna stranka ne sme tako prezirati, ker če je kmet zvest staremu slovenskemu geslu: „vse za vero, dom, cesarja11, ga liberalci ne morejo porabiti	pri	volitvah.	Pri volitvah	ravno
rabi liberalna stranka tudi krnela, zato ga mora že prej spraviti na svojo stran. V gosposki suknji si pa liberalci ne upajo farbati*l, da bodo kmetu pomagali, treba je tedaj obleči jopo. V času železnic in časnikov pa se ni mogoče tako skrivati, da bi danes bil kot prijatelj mestnih stanov oblečen v gosposko obleko in ro-kovicah, jutri pa bi se predstavil kmetu kot dober	prijatelj v	kmečki jopi	in žu-
Ijavirni	rokami. Volk	ostane volk,	četudi
se da po celem životu obrili. Prebrisan kmetič bi koj spoznal gosposkega volka.
ogenj — in to je trikrat ponovil na istem mestu. Komu pa naj verujem : ali človeku, ki se morda kršč. nauka nikoli ni učil; ki le napada, česar ne pozna, in dvomi, o čemur ni gotov (prepričan); ali ne rajši Njemu, ki pravi: „Jaz sem R es -n i c a; nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle?-1
In	pomni	dobro:	Jezus	govori;	oni
dobri usmiljeni	Jezus,	ki tako rad	od-
pušča spokorjencem, pravi in slovesno trdi, da je peklenski ogenj — in to 15-krat v celem evangeliju .. Ali bi se li upal reči, da več veš o doliroti in usmiljenju, kakor Jezus?
In	če kdo	pravi,	da ni	pekla,	trdi
to	proli	svoji pameti;	govori	tako vsled
popačenosti in strasti, iz strahu pred božjo pravico; Toda naposled, kaj mu koristi vse to? Ali jenja luč svetiti, ker noče tega verjeti slepec? Naj torej hudobnež priznava ali taji: pekel je -kazen za greh... In kakor Bog po-
Zato so si prefrigani liberalci izmislili novo sredstvo. Rekli so med seboj: ločimo se, nekateri od nas bomo vedno nosili gosposko suknjo in rokavice, drugi pa naj oblečejo za dalje časa kmečko jopo, ter naj skušajo pokazati žuljeve roke, sicer pa ostanemo prijatelji; na zunanje pa kažimo, da ne maramo drug za dru-zega. To se pravi: osnujmo kmečko s Iranko, ki bo rekla, mi nismo ne liberalci ne klerikalci, ampak hočemo bili kmetje, pa ne taki, ki se pustijo vodil i od nuncev, ampak napredni. Mi kmetje si bomo sami volili poslance; ne damo si jih vsiliti ne od duhovnikov, ne od mestnih gospodov; mi smo sami zase, neodvisni od klerikalne, pa ludi od liberalne stranke.
In vendar mora biti povsod neko vodstvo, tudi pri kmečki stranki. Kdo bo tedaj vodil kmečko stranko? To so liberalni veleposestniki in učitelji. Ti so zdaj oblekli kmečko jopo, njih srce pa je ostalo liberalno in bije gorko za liberalce v gosposki suknji. Ti bodo zanaprej priporočali in usiljcvali poslance, seveda v kmečki jopi pa liberalnega mišljenja, ki bodo v poslanski zbornici v načelnih pra-šanjih vedno glasovali z liberalci, proli k aloliško-narodnim zastopnikom.
Tako stranko so tedaj mislili osnovati na prvem vipavskem kmetijskem shodu. Da je še niso ustanovili, je kriva deželna vlada, ki je dala podporo 1000 K le pod izrecnim pogojem, da se na shodu n e uganja politika. Zasnovano pa je že vse, da se stranka če mogoče še pred volitvami ustanovi.
Da je resnično, kar trdimo, dokazuje shod v Kasovljah.
Misel za razstavo so sprožili zaupniki liberalne naroduo-napredne stranke. To jo vse hvale vredno. Naj se je spomni Peter ali Pavel, to bi bilo le častno zanj. Ko bi bila razstava prirejena res lev namen, da se vipavsko ljudstvo s p o d-b udi k n a p r e d o v a n j u v vinoreji in sadjereji in da se svetu pokaže pridelek vipavske doline, bi bila res vredna državne in deželne podpore in bi bila dosegla svoj namen, ker je bila res krasna in zanimiva.
Pripravljanje, shod in udeležba pa pričajo, da je bila razstava le velik lov liberalne stranke na politične kalin e. Naj prireditelji tajijo ta namen,
plača dobro (krepost) z večnim plačilom, lako kaznuje hudo (greli) z večnim pogubljenjem: pekel nam kaže, da je Bog neskončno pravičen; nauk o večnem plačilu (nebesa) pa, da je liog neskončno dober, v vsem pa je isti Bog, katerega naj molimo... da, pekel tajč nekateri, ker se ga boje...
2. pa poglej, kaj misli o tem vse človeštvo! Vsi narodi, starega in novega časa, so verovali, da je pekel — kraj za kazen hudobnežem odločen.
Toliko krivovercev je že bilo, a noben še ni taji! pekla; da, Luter Martin ga nam opisuje ostreje, nego sv. Cerkev...
Toliko modrijanov je bilo, učenih in razsvitljenih mož, a vsi so priznavali, da je pekel — ne le kristjani, ampak ludi pogani, kakor Virgil, Uvid, Horacij, Plato, Sokrat in drugi...
Ali smo mi bolj učeni, kakor so bili ti? Dalje bi lahko prašal: ali ni koristen nauk o peklu? Če bi vedeli za vse
vendar dejstva pričajo, dti jo bil namen razstave politično stranka r-s k i. Tajiti je laliko, in jezični dohtarji trdijo, da je prvo pravilo pravde: tajiti. Misli se pa večkrat berejo na obrazu in -besedah, ki večkrat uidejo. Svoj obraz so pokazali prireditelji na shodu, saj srno jih videli in besede so jim ušle na shodu, saj smo jih slišali.
(Dalje pride).
Politični pregled.
Dežolnozborske volitve na Kranjskem. — Danes se vrše na Kranjskem deželnozborske volitve v mestni skupini. Katoliško-narodna stranka je v tej skupini postavila sledeče kandidate: za Ljubljano: Ivan Kregar, Karol Pol-la k ; za Idrijo : Mihael Arko ; za Kranj-Loko: Anton Koblar; za Tržič-Rndov-Ijico-Kamnik: Kranc Špendal in za skupino mest in trgov na Dolenjskem: Josip Košiče k.
,,Narodova" stranka si je izbrala sledeče može: Peter Graselli in Ivan Hribar za Ljubljano, dr. Dan. Majaron za Idrijo, Ciril Pirc za Kranj-Loko, dr. Ferjančič za Tržič-Radov-Ijico-Kamnik, za notranjska mesta Fran Arko v Postojini in za dolenjska mesta dr. Tavč a r.
Isterski deželni zbor je zboroval v soboto in torek. Danes je zopet seja. Slovanski poslanci so slavili razne predloge v svojem jeziku. Italijani se bodo počasi privadili slovenščini in hrvaščini.
Ogerska kat. ljudska stranka
je že izdala svoj volilni oklic za prihodnje državnozborske volitve.
Mac Kinley — umrl. — V soboto lf). I. m. ob dveh po polunoči je umrl predsednik Zjedinjenih držav Severne Amerike Mac Kinley vsled zadob-Ijenih ran. Poroča se, da je bilo malo pred smrtjo upati, da predsednik okreva. Ali v pozni noči v petek se mu je stanje nagloma obrnilo na hujšo. Predsednik je trpel strahovite bolečino, od katerih ga je otela smrt. Ob njegovi postelji je bila zbrana njegova rodbina in šest zdravnikov. Njegove zadnje besede so bile: „Volja božja, ne naša naj se zgodi!“
Vojna v južni Ameriki. —
Že dalje časa pišejo razni listi o sporu mej državama Kolumbija in Venezuela v južni Ameriki. Ta spor je prikipel že zdaj do tolikega viška, da je pričakovati v kratkem veliko bitko mej četama obeh držav. Venezuelsko čete pod vodstvom predsednika Castro so udrle v Kolumbijo preko Rio Hacha, kjer so zadele že ob zbrano kolumbijsko četo, ki šteje 6000 mož. Ves spor baje neti Severna Amerika, ki se hoče polastiti obeh držav in jih utelesiti Zjedinjenim državam.
Vojna v južni Afriki. — Buri so postali nenavadno živahni in delavni. Kakor poročajo listi, se je njihovo delovanje zopet raztegnilo na Natal, ki je že od prej angležko ozemlje. Več čel so približuje natalski meji z namenom, da udero v notranje Natala. Na jedili strani v Kapu, na drugi zopet, v Transvaalu delajo Kichenerju velike preglavice.
grehe, ki se niso storili vsled strahu pred peklom, bi se čudili in strmeli ter hvaliti bi morali Roga, da je nas podučil o peklu.
Tudi bi lahko prašal: ali ni potreben ta nauk? Zlasti nauk, da v peklu ni več mogoče kosanje, da je pekel strašen? O kolika sreča za človeštvo je la nauk ...
Zakaj pa tako neradi verujemo, kako strašen je pekel? Zato, kor nimamo pravega pojma o grehu in peklu, ki je kazen za greh ...
Še enkrat torej: Jezus Kr. je rekel
—	vsi narodi so verovali in verujejo — verujmo še mi, da je pekel...
Jurij: Pa Rog je predober, da bi koga večno zavrgel!
Tone: Saj Rog ne vrže nikogar v pekel, ampak vsak se sam pogubi. Rog namreč ni vzrok pekla, kakor ni vzrok greha, ki vodi v pekel.
Jurij: Pa zakaj prepusti Rog, da se dela greh?
Tone: Vidiš. Rog je dal človeku pamet in mu ponuja večno plačilo, če I
Novice.
f Andrej Marija Šterk.
V	torek nam je došla iz Trsta prožulostna vest, da je ob 9, uri zjutraj umrl preljubljeni vladika tržaško-koperski Andrej Marija Šterk. Verniki tržaško škofije žalujejo po pravici po Njem, kajti ii-.gubili so blagega, plemenitega in svetega škofa, ki jih jo z ljubeznijo in dobroto vodil ter zanjo mnogo pretrpel. Pred vsem imajo vzrok žalovati nad njegovim grobom slovenski in hrvatski verniki, katere jo prisrčno ljubil, koprneč po njih napredku in blagostanju.
Pokojni škof Andrej Marija Šterk je bil rojen 28. novembra 1827 v Volo-skem pri Opatiji v mašnika posvečen je bil 2-4 sept. 1853. Njegova prva služba jo bila v Oprtlju od koder je prišel leta 1855. kot kaplan k jezuitski cerkvi v Trst. L. 1857 je postal stolni vikar pri sv. Juštu. L. 1880 pa stolni kanonik, leta 1885 kapitularni dekan, dno 26. januv. 1894 pa je bil imenovan škofom na Krku od koder je po odstopu škofa dr. Glavine dne 1. junija 1896 prišel v Trst.
Pogreb je določen na soboto ob 9. zjutraj.
Pri odprtem grobu blagega pokojnika kličemo: Rog mu daj večni mir in pokoj! Njegov spomin bodi blagoslovljen!
Deželni zbor gorički. — V torek dne 17. t. m. je imel naš deželni zbor zopet sejo. Predsednik Pajer spominja v svojem govoru zaslug pokojnega dež. glavarja Fr. Coronini-ja ter naznani, da jo vlada odobrila načrt za napravo kanala med Gradom in Bolvoderjem.
Prva točka dnevnega roda o ureditvi davščino od zapuščin in druga točka o zvezi vipavske železnico z Vrhniko ali Logatcem se izročiti odseku v nadaljno poučevanje.
Tretja točka dnevnega reda je bila: Poročilo poslanca Rer-b u č a o pobiranju u ž i t it i n e v deželni upravi. Po prečitanju lega poročila seje vnela živa debata. Dr. Tuma je hotel po načinu „Soče“ vso stvar pokriti, toda poslanec Berbuč mu je natanko dokazal, kako neznačajno jo ravnal, ko je v deželnem zboru sicer glasoval za pobiranje davščine v lastni upravi, na drugi strani pa delal na to, da se sklep dež. zbora ne izvrši in kako velikansko škodo mora dežela radi tega trpeti.
V	polemiko je posegel tudi dež. glavar Pajer, ki jo konstatiral, da so nekateri pod roko delovali proti sklepu deželnega zbora. Cela zbornica jo prepričana, daje narodno-napredna stranka osleparila goriš ko deželo za ogromno svoto. Radi narodno - napredne združbe bo go riška dežela trpela škode vsako leto do 130 600 K, kar znaša v 10 letih 1,306.000 K.
To so dejstva, ki bi vsakega količkaj značajnega človeka morala prisilili, da odloži mandat. S tako ostudno žlindro se ni deželni zbor še nikdar ukvarjal. Poslancu Berbuču, ki jo to sleparijo na-rodno-napredne stranke razkril, je lehko hvaležna cela goriška dežela. — Poročilo poslanca Rerbuča zasluži, da je v odlomkih podamo cenjenim čitatoljem. Glasi se:
se bo varoval greha; pamet pa kaže, človeku, kaj je dobro in kaj je slabo (zlo)? Tudi noče Rog, da bi človek delal dobro prisiljen, ampak rad in sam: zato jo dal Bog človeku prosto voljo, da voli lahko dobro ali slabo, da lahko uboga Boga ali pa no.
Če torej ne ubogamo Boga, ali je tega On kriv? Če ti dam orožje, da se boš branil v nevarnosti, ali bom jaz kriv, če z istim orožjem samega sebe umoriš ? Sam boš kriv svojo smrti. In tako je tudi vsak pogubljonec sam kriv svojo pogube...
Zato pa ne bodimo nespametni in ne verujmo hitro lažnjivcem, ki hoti'; nas prepričati, da ni pekla, ali da Rog no more človeku pogubiti: pekel je, in kdor se pogubi, je sam kriv svoje nesreče... Dvojna je pot našega življenja: pot kreposti in pot greha. Zadnja pot je včasih prijetniša in bolj zapeljiva; toda ta pot vodi v pekel — pot kreposti pa v nebesa, kjer neha vsaka težava, pa tudi skrb za lastno srečo ...
Z Bogom!
Poročilo deželnega odbora z dne 12. junija, prečitano v zbornici 17. junija t. I., zadevno lansko naročilo deželnega zbora z dne 3. maja o pobiranju užitnin in deželnih naklad v lastni režiji, ima trojen namen:
1. dokazati, da ni mogel izpeljati deželni odbor onega naročila ter uvesti deželnega užitninskoga urada;
2. dokazati, daje pri vsem tem deželni odbor vestno in spretno varoval dotične deželne koristi, in
3. da ne kaže deželi tudi za naprej sprejeti pobiranje označenih davščin v svojo režijo.
V dokaz prvo trditve navaja poročilo razloge, ki izvirajo bolj iz hipne potrebe nego iz realnih odnošajev.
Za razlogo prve vrste smatra finančni odsek referentovo trditev, da je imel deželni odbor v izvršitev dane mu naloge le tri mesece časa, kar ne zadošča, katero trditev ovrže dejstvo, da vsak privatni zakupnik uredi v tem času — ako treba — dva, tri take užit-ninske urade. Za goriško mesto je uredil sedanji zakupnik užitninski urad v osmih dneh.
Iste vrste je trditev, da ni bilo udobiti usposobljenega osobja v to svrho, ko najde vendar zakupnik v najkrajšem času kolikor hoče in kedar hoče takega osobja.
Finančni odsek je mnenja, da gosp. referent ni iskal takega osobja.
Neresnična in naravnost žaljiva je pa referentova opomba, v kateri liči zavito očitanje, da sta dala finančni odsek in po njem ta visoka zbornica brez pomisleka in tehtnih razlogov deželnemu odboru opetovano navedeni nalog.
V finančnemu odseku se jo to vprašanje večkrat pretrosovalo, temeljito ob času, ko jo visoka vlada predložila znani načrt zakona o žganjiuah. Tačas jo bilo dokazano na temelju onih podatkov, katere je vlada po poročevalčevem mnenju tako skrbno prikrivala, da trpi dežela le pri žganih opojnih pijačah ogromne škodo. Pri našem konsumu in naših nakladah bi morala dobiti okroglih
195.000 Kron v dobro urejeni lastni režiji, dočim dobiva potom zakupa
40.000 do 50.000 kron, trditev, ki je neovržena in neovrgljiva.
Ta čas se je tudi povdarjalo, da je prišla Kranjska od 51.000 kron, katere jo dobila potom zakupa za žganjine, do
868.000 kron čistega dohodka polom lastno uprave; tudi so je na drobno pojasnila razlika dohodkov za Štajersko potom zakupa in lastne režije.
Ti podatki, ki leže v deželni hiši in govorč jasno in odločno za nazore finančnega odseka, so bili gospodu od-borovemu poročevalcu o užitnini dobro znani, kajti navaja jih v svojem poročilu na tanko v svrho, da bi utemeljil svoj umeteljni proizvod o 60.000 kron stroškov za pobiranje užitnine v deželni upravi.
A neoziraje se na vse to, vodila sta pri tem vprašanju finančni odsek misel in uverjenje, da mora vedeti dobra deželna uprava, koliko vina, žga-njin in piva se potoči v deželi in koliko mesa so použije, ako noče biti tarča slabim dovtipom od strani prednjih podjetnikov. To ne bi bilo le deželi v korist, temuč tudi občinam, kalere dobivajo često za svojo naklade s-uešno nizke zneske, nevedočo, koliko bi morale dobili.
Tudi dejstvo, da noben zakupnik no pobira užitnine v svojo škodo, je resen razlog za finančnega odseka nazore, katere bi bil deželni odbor tem laže izpeljal, čim manjša je bila njegova odgovornost za eventualne nevspeho.
Finančni odsek zavrača radi tega prikrito očitanje, da jo nepremišljeno pouzročil označeni sklep v tej visoki zbornici in ne smatra kot pravilen umetni račun deželnega odbornika dr. Tume o čistih dohodkih žganjin, kakor tudi drugih izvodov v njegovem poročilu.
(Dalje pride).
KriževSki škof Julij Drohobecky,
ki se jo te dni mudil v Trstu, je priporočal tržaškim Slovencem, kateri hočejo prestopiti v unijatski obred, „du naj bodo trezni in mirni in naj zaupajo v očetovsko ljubezen sv. Stolice in v njeno pravičnost. Povdarjal je pa, naj ostanejo vedno zvesti poročilom svojih pradedov, ki so neomahljivo ohranili zvestobo do sv. kat. cerkve in do prejasnega habsburškega prestola11.
Tako poroča „Edinost“. Škof Dro-hobecky je pa tudi razodel, da sv. Sto-
lica ni še privolila prestopa k unijat-skomu obredu, ne v Ricmanjih, ne kje drugod.
Slov. mestna ljudska sola v
(»orici. — V nedeljo dno 15. I. m. so se zbrali na povabilo g. Bernika goriški slovenski stariši v gostilni pri Gorjancu da so tam posvetujejo kaj jim je stori t i glede šole v Catinelijevi kasarni, katero vzdržuje magistrat za slov. otroke v Gorici. Sklenili so jednoglasno to le:
1. Svojih otrok ne vpišemo v Kati-nelijevo vojašnico —- in če jih jo kdo vpisal, delati je na to, da jih izbriše.
2. Izvoli se deputacija 4 članov, ki naj gredo danes (ali jutro):
u) k mestnemu županu ali njegovemu namestniku ter zahtevajo, da priskrbi mesto nemudoma za slovensko mestno ljudsko šolo potrebno prostore na primernem kraju, to je: kolikor mogoče, v sredini mesta; h) k okrajnemu glavarju ali njegovemu namestniku s prošnjo, da naj vlada posrodujo in dola na to, da se .slovenskim roditeljem v Gorici izpolni brozodloga pod a) navedena zahteva.
3. Izvolijo se 3 zastopniki slovenskih roditeljev v Gorici z nalogo in pooblastilom, da sestavijo in odpošljejo potrebne vloge:
a) na mestno starašinstvo goriško, da poskrbi nemudoma slovenski mostni ljudski šoli potrebno prostore na primernem kraju, namreč kolikor mogoče, v sredini mesta, v prvi vrsti za tiste otroke, katerih ni mogel sprejeti „Šolski Dom“; h) na c. k. deželni šolski svet, da naj porabi vso svojo moč in svoj upliv v to, da se slovenskim roditeljem v Gorici in njih otrokom brez odloga izpolni zahteva, izražena pod u), ter da naj uradoma (kakor je storil v Podgori za italijansko otroke) dsi prešteti slovenske šolski dolžnosti podvržene otroke v mestu goriškem (izvzemši one, ki so všolani pod Ajsovico) ter naj izdsi nov ukaz radi ustanovitve slovenske javne ljudske šole z ozirom na število otrok, ki se na tak način kouštalira; r) na c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk, da razveljavi sklep deželnega š. sveta z dno 11. nov. 1895, s katerim je bila odobrena za šolske namene Katinelijeva vojašnica, ker postopanje pri doličnem sklepanju je bilo nepostavno.
4. Ti zastopniki naj sestavijo natančen imenik tistih otrok, ki so že hodili v šolo, a letos no morejo hoditi, ker „Šolski Dom“ jih ni mogel sprejeti, a mesto jim ni priskrbelo potrebnih prostorov; ter naj priložijo la imenik vsem navedenim vlogam z opombo, da mesto niti tistih poprav ni izvršilo, katere je šolska oblast zahtevala v Katinelijevi vojašnici.
V	takem stanju se torej nahaja slovensko ljudsko šolstvo v Gorici.
('. g. dr. Jos. Pavlici seje zdravje zboljšalo.
Štiridesetletnica mašnifttva. —
V	nedeljo bo praznoval proč. g. Anton Hvalica, dekan v Št. Petru, štiridesetletnico mašništva. Dekanijska duhovščina, zbrana pri pastoralni konferenci, so mu danes poklanja in mu čestita. — Na mnoga leta!
Premeščenje. — C. kr. avskultant gosp. Carli jo premeščen iz Gorice v Gradiško.
Bilje. — t Matevž Savnik, tukajšni veleposestnik in imejitelj opekarn umrl je previden s sv. sakramenti pretekli torek zjutraj. V soboto zvečer zadel ga je mrtud na levo stran života — in opetovanemu napadu jo podlegel. Pokojni bil jo star 63 let, ter bil znan po vsej okolici kot vzoren gospodar in umen obrtnik. S svojo umnostjo in pridnostjo pridobil si je veliko premoženji!, ter je bil prištevati najbogatejšim posestnikom goriške okolice. Včeraj pop. ob 4. uri bil jo pogreb, katerega se jo udeležilo veliko ljudstva iz goriške okolico. N. v m. p.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici naznanja: Dne 24. septembra, trideset dni po smrti našega veleljubljenega predsednika grofa Franca Coroninija uredilo je c. kr. kmetijsko društvo slovesno sv. mašo v Njegov spomin.
Sveta maša darovala se bode v tukajšni stolni cerkvi ob 10. uri predp.
—	Vsi udi so naprošeni vdeležiti se je; društveniki naj se snidejo v tukajšnem uradu od 9 in 3/i-
Trvčrdka I. Drufovka, kakor kaže oglas na zadnji strani, ima veliko
zalogo pravih ruskih galoš, Opozarjamo na la oglas eenj. čitatelje.
lMvopivd pozor! Opozarjamo con j. tr:ilatolj(; na oglas gosp. Jos. Itovuna na zadnji strani.
Tožba bovške mlekarnice proti „So(v*i“. — V pondeljek dno 10. t. m. jfi bila napovedana obravnava z ozirom na pritožbo č. g. d r. A. Pavlice, kol pooblaščenca mlekarnice v Bovcu, proti odgovornemu uredniku „Soče14, katera ni hotela sprejeli stvarnega popravka na dopis v šl. 80 z dne 27. julija I. I. Kol zastopnik in zagovornik „Soče11 je prišel dr. Tuma.
Sodnik g. Kovačič ga vpraša: Zakaj niste objavili popravka?’’
Dr. Tuma: „Ker ne odgovarja zakonu! V poslanem popravku je poleg stvarnosti tudi komentar1.
Sodnik: „To ni res! Popravek je stvaren in odgovarja popolnoma zakonu! Ali bi se ne hoteli morda poravnati lako, da bi „Soča“ jutri ali pa v četrtek prinesla dotični popravek?*1 Dr. A. Pavlica: ..V to ne morem privoliti, ker nisem zalo pooblaščen. Jaz prosim, da sc* z urednikom postavno postopa, kajti vsa stvar sc že dolgo zavlačuje in mlekarnica je gotovo radi tega neopravičenega napada škodo trpela".
Dr. Tuma: „Ali niste tudi vi napadali „goriško ljudsko posojilnico?11
Dr. A. Pavlica: „Če smo jo napadali, ste imeli z nami postavno postopati. Ta stvar ne spada sem!“
Dr. Tuma: „Toda popravek je tako spisan in toliko popravljen, da se ga ne moro tiskati. Prosim g. sodnik poglejte, kaj so poslali »Soči11.
Tu privleče dr. Tuma popravek, katerega je poslal „Soči“ č. g. kaplan Abram v svoji zadevi. G. sodnik ga pregleda in reče dr. Tumi, da nima ta popravek z današnjo obravnavo ničesar opraviti, ker danes je na dnevnem redu popravek bovške mlekarnice. Dr. Tuma se začne izgovarjati, da on o popravku mlekarnice ničesar ne ve, da njemu je urednik izročil le g. Abrama popravek.
‘ Dr. A. Pavlica: „Torej vidite g. sodnik, da on o tej zadevi, katero hoče tukaj zastopati, ničesar ne ve. Škoda se pričkati ž njim!“
V	tem Irenotku vstopi v dvorano kot poslušalec g. Gaberšček. Dr. Tuma ves zbegan zapusti mizo, pri kateri je bil, ter teče k Gabrščeku, naj mu vendar pojasni, zakaj se danes prav za prav gre. Na ugovor dr. Pavlice, da nima g. Gaberšček tukaj ničesar opraviti, ju g. sodnik razženo rekoč: „Zdaj ni čas informirati se, to ste morali prej storiti!11
Dr. Tuma prisede zopet k mizi in pruvi modro, da bovška mlekarnica ni poslala nobenega popravka. Di. A. Pavlica pa pravi, da ima zato pričo g. Luk. Du-garja, ki je popravek vročil g. uredniku »Soče11 in zahteva, da se ta priča kakor tudi urednik „Soče“ zaslišita.
G. sodnik pravi, da bi bilo najbolje in najkrajše poravnali si; tako, da objavi »Soča1, jutri dotični popravek. Dr. Tuma je bil s tem zadovoljen, ker o vsej stvari sploh nič vedel ni. Toda dr. A. Pavlica ponovno izjavlja, da ni zato pooblaščen in da naj se z uredništvom, radi velike škode, katero bi utegnila trpeti bovška mlekarnica, postavno postopa.
G. sodnik zaključi obravnavo rekoč, da je treba zaslišati prej priče in da bo napovedana nova obravnava.
Tako se je dr. Tuma znovič skazal. Pondeljek je bil zanj slab dan, ker ni
vedel niti, zakaj se gre.......
Iz Bovca. — V soboto se je poslovil od nas č. g. Abram in nastopil svojo službo v Trenti. Odborniki obeli kat. društev so spremili g. vikarja do Kala. Slabo vreme je zadrževalo, da se jih ni moglo več udeležiti slovesa. Žalostnim srcem so videli vsi dobri Bovčani odhajati g. Abrama, ki jih je moral zapustiti, ko je začelo njegovo delo najlepše vspe-vati ; a nasprotno so si mnogi moli roke, češ, odkrižali smo se ga; zdaj bo vse propadlo, in Bovec bo zaslomba liberalcev. Toda videli bodo, da so se prezgodaj veselili. Seme, ki ga je zasejal gosp. Abram, se ne da več izruti, začelo je bujno poganjali, razvi!o se bo kmalu v mogočno drevo, sad ne izostane, se prikazuje, in ta je zavest, ki se probuja v ljudeh, da jo kat.-narodna stranka prava stranka, ki se bojuje za korist narodovo, ki se bojuje za vero, katero jim hočejo nasprotniki vzeti. Gospodu Abramu, vrlemu zagovorniku svete stvari, kličemo iz dna srca : Z Bogom!
Dr. Tumov javni shod v Cerk-nein. — Prejeli smo naslednje poro-
čilo iz Cerknega: Napovedani javni shod spremenil se je nenadoma ne v zaupni, ampak v tajni shod v zaprli sobani. — Častni občan, deželni poslanec in odbornik dr. Tuma je dal zastopnikom občine, katera ga je odličila z diploinom častnega občanstva in svojim soohčanom, kateri so bili privreli cd vseh strani obširni* županije, da bi poslušali poročilo svojega poslanca, vrata pred nosom zapreti — in dočim je bilo v Petrovi dvorani zraven k večjemu 10 volilcev zbranih morda lf>() hlapcev, pastirjev, žensk in otrok, je ostalo pred zaprlimi "niti na dvorišču nad 300 postavnih mož, skoro samih volilcev iz I. in 2. volilne skupščine, kateri so osupnem slrmeli nad nesramno brezobzirnostjo svojega častnega soobčana. Vrelo je v razsrjenih srcih teh mož, a znali so se brzdali, da ni nejevolja vskipela in se razodela v dejanjih, iz katerih bi se bili lahko rodili zli nasledki. Zapustivši vsi kakor en mož zaprto zbirališče zaorili so, da seje po vsem Cerknem razlegalo: „Ž i v i o dr. G r e g o r č i č“ in se podali v Čitalnično dvorano, kjer se je ob 4. uri po-poludne vršil zaupni shod, pri katerem je bilo zbranih 232 mož iz vseh o liči n cerkl ja n s k e g a okraj a, — samo v o I i I c e v 1. in 2. r a z r o d a. Tu so zbrani možje jasno in glasno od-duška dajali svojej ogorčenosti radi skrajno razžaljivega nastopa dr. Tume, ter z navdušeno soglasnostjo plenih zvesti ostati svojemu dičnomu poslancu dr. Gregorčiču in njegovi stranki ter mu to svojo zvestobo dokazali tudi pri prihodnji deželnozborski volitvi in pri vsaki naslednji priliki.
Shod „narodno-naprediHi“ v Avberju. — Iz kmečke roke smo dobili to-le kratko poročilee o tem. shodu: Na-prednjaški shod bil je jako mizeren. Zbralo se jih je naših in »naprednih11 ljudij kakih GO—70. Dokler je govoril dr. Treo, so ljudje še nekaj poslušali, ko pa je začel A. Gaberšček udrihati po „farških kuharicah*1, zapuščati so jeli ljudje to mizerno zborovanje.
Konečno se je pa tega klepetanja naveličal celo dež, prišla je močna ploha in shoda je bilo konec. Fanta sta se lahko prepričala, da jima mi Kraševci ne poj-demo na te »liberalne11 limanice, še bolje bi se pa v tem bila prepričala, ko ne bi bile za to popoludne v vaseh v okolici napovedane procesije za sv. leto. Najboljši utis, katerega sla odnesla iz Avberja, je bil najbrže la, katerega je nanje napravil avherski teran, ki je. v resnici izboren in ki bo rodil v Gabrščkovih možganih kak „fulminanlen“ popis tega shoda, ki je bil. kakor rečeno — — mizeren.
Iz Deskelj, 10. sept. — Od dec. 1900 nisem poslal tiskat nobenemu listu ničesar. V „Prim. Listu" od 12. sept. sem z velikim zanimanjem bral dopis: »Iz Deskelj“, o tukajšnem plesu na angeljsko nedeljo.
Naj mi g. dopisnik ne zameri, ako k temu sledečo pripomnim.
Kolikor vem, niso prišle plesat iz Čiginja; pač pa iz vseh sosednjih duhov-njj naokrog. Bilo je deževno, žalostno vreme, pa še mrlič je ležal na mrtvaškem odru blizu plesišča, c. kr. lin. nadstražnik Jos. Vrankar, kateremu je Cerkvenik zvonil pred plesom, pri plesu in po plesu po trikrat na dan s tremi pronehljaji.
Dopisnik meni, da hi bili »narodno-napredni41 morali malodane plesati z metlami; slišal sem pa, da so dekleta željno gledale pri plesišču, kedaj kteri pride, pa ga ni bilo. Torej bi bile morale one plesati z metlami, ne fantje.
Pa da so tisli fantje „narodno-na-predni?" Moje prepričanje je, da naprednjake in klerikalce je le »Soča11 iznašla, ker hoče po vsi sili imeli svojo stranko v politične svrhe. Ne pomagajmo ji!
Mladina sploh pleše rada, pa se ji pri tem še sanja ne o naprednjakih ali klerikalcih in ne ve, kaj je liberalizem ali nazadnjaštvo, ter ima vse druge pojme o življenju, kakor »Sočini*1 uredniki, ki kujejo razne nove besede za označenje socijalnega razvoja, ne kakeršen je, temveč kakeršnega si žele.
Ples spada med ,,srednja11 človeška dela, ker ni čisto ..hlapčevski11, niti čisto »prost11. Sam na sebi ni grešen. Torej tudi ob nedeljah strogo prepovedan ni.
Ali zavoljo raznih graje in kazni vrednih reči, ki se po navadi plesu pritaknejo, ples navadno dandanes spada k pregrešnim veselicam, o katerih govori novi katekizem v vprašanju 400.
Duhovnikov je še vedno dosti v naših krajih, da ljudstvo izve, kaj je prav;
prosto voljo pa ima, čo hoče tudi storili, kar je prav.
Pred našim plesom sem o priliki govoril o plesalcih, ki so imeli neko leto grozno smolil pri svojih plesih. Smolo so i imeli tudi letos. Torej, ako že g. dopisnik hoče dali plesalcem kako novo ime, naj je krsli za »smolarje11. Kar g. dopisnik slednjič piše o nekom ponesrečenem maščevanju, mi ni prav jasno. Jaz in g. župan sva še vedno slara prijatelja, ker jaz potrpim ž njim, on pa z mano. Ali ni to prijateljsko?	J.	F. vik.
Iz Dornberka. — Čudno se nam zdi, da ni „Primorski List11 ničesar poročal o letni veselici ženske podružnico sv. Cirila in Melodija dne 18. avgusta l. j. rojstnega dne našega presvetlega cesarja. Takih veselic nisn. > bili še do zdaj vajeni. Vse je bilo sicer še precej dobro razun igre: To sem bil j a z. Ta je bila po-hujšljiva. Srce se nam je trgalo od žalosti ko smo videli, kako se pod okriljem podružnice sv. Cirila in Melodija šola nečistosti pri nas vpeljuje. Za ušesi smo se praskali, ko smo šli od veselice. Vprašanje je, kdo je tega kriv? Saj v družbi so pobožne, dobre in sramežljive ženske! Od kod torej to? Nam s«; zdi, da od tod, ker so pri tej veselici sodelovali tudi dva ali trije liberalci. Tu velja pregovor: lina garjeva ovca okuži celo čredo. Društvenicam podružnice sv. Cirila in Melodija v Dornbergu svetujemo: Nikoli več liberalcev v vašo sredo in k nobenemu Vašemu delu!	Nekdo.
V novem „ Kal anionu41 iz <«nbr-ščekove tiskarne t. j. v članku: „Tr-pljenje ženslva v srednjem veku’1, katerega prinaša »Soča11, čilamo, da je bič za preganjanje copernic splelo katoliško bogoslovje, da je cerkev učila, da napravljajo copernice izlete na shajališča k zlodejem, da je cerkev učila o sabatu copernic. Dalje čilamo, da je praznovernost nosili škapulirje in svetince ter zvoniti proti toči.
Ali ste zastopili krislijani božji ? Če hočete napredovati, kupite si novi »Kalamon11, katerega pišejo pijančki okolu „Soče11.
V (ior. Trebuši je 15-letni deček padel sč sena, kjer je spal, ter se ubil... Deček je bil baje somnambulant; a prav radi tega bi ga bili morali bolj varovati oni, katerih sin in varovanec je bil ponesrečeni deček.
Iz idrijske doline. — Izv. dop. Veliko škodo nam delajo letos povodnji. Dne 20. avg. odnesla je jez na Slapu, vsled česar počivata mlin in žaga. Prebivalci iz št. viškogorske planote morajo nosili v mlin v daljne kraje. Prejšni in sedanji nalivi odnesli so mnogo otave po travnikih. Mnogo češpelj je bilo v Ročah; k sreči, da so jih še pred dežjem spravili, drugače bi vse popokale. I/. Ročinja in iz Brd so prišli kupci in plačevali po 4 do 420 gld. kvintal. Po hribih vsled preobilnega dežja češplje pokajo in no bodo no za kupčijo ne za žganje.
Pred nekaterimi meseci je bil most na Slapu prenovljen. Dobil je podporo od tolminskega cestnega odbora. Upamo, da ga ludi deželni zbor ne bo pustil na cedilu, saj ta most veže dva okraja in je starodavni prehod s Tolminskega v Gorico. Merodajne osebe naj skrbijo, da bode kmalu sprejet med skladovne.
Cesta čez Špehovo Brdo je utihnila. Kaj je temu krivo?
Pri sv. Luciji na Mostu je menda več inženerjev, oziroma dva inženerja s tremi asistenti, ki pridno izdelujejo podrobne načrte za bohinjsko železnico. Zdaj iščejo srodnje črte. Delo gre nekoliko po časi, ker nekateri kolči pri prvotnem načrtu so izginili, nekateri pa zgnjili.
Ak.) omenim, da več dni neprestano lije in delo na polju zastaja, sem za danes omenil vse zanimivosti iz naše doline. Bog! —
Žensko truplo so našli pri goriškem novem pokopališču blizu nove opekarne v vodi. Spoznali so v njem Ano Jež iz Grgarja, ki jo bila znana radi razuzdanega življenja.
Iz Šcbrelj. — Živeli! „Pr. List1' dovoli po dolgem prestanku sprejeti od tukaj kratki, skromni dopisič o sprejemu novega dušnega pastirja v višavo naših do sedaj osamljenih Šebrolj.
lzvanredno veselje je bilo dne 12. sept. v Šebreljah, kajti došel je iz Cerk na semkaj na splošno željo župljanov novi naš dušni pastir č. g. M. Kragelj. Radostni Bprejem je naznanjal v daljavo pok topičev. Veselo se je odmeval glas zvonov. Iskreno je bilo veselje vaščanov, ko je spremljalo v novi dom č. g. Kra-
gelja skozi osamljeno vas, v koje središču je sta) slavolok iz ljubkega zelenja v pozdrav novodošlemu z napisom:
Božji blagoslov v Šebrelje z Vami pridi! Vedno v njem se vselej vse izidi !
Na slavoloku pred cerkvijo so se blestele besede:
Bog čuvaj mili Vas in brani,
Z blagoslovom Vas naj brani !
V	pozdrav novodošlemu je bilo raz-obešenih mnogo zaslav iz nad zelenja, s stolpa in vaških oken. Domači pevci so zapeli »Pozdrav11 pod vodstvom domačega organista g. Lapanja poleg okna župnišča, ob enem poleg tamkajšnjega slavoloka, ki je nosil napis:
Da Vas poslal je semkaj Bog,
Se veseli šebreljski krog !
Zdravi došli župnik novi,
Živeli paslir nam dušni Zdravi! pojemo iz srca.
Da bi mnogo let med nami,
Srečni, zdravi, krepki bili Danes pojemo iz srca!
Spominjaje se, da nas je po odhodu Kokošar-jevem posluževal sleherno nedeljo v tej cerkvi s službo božjo č. ^ g. Peternelj iz Jageršč, mu izrekamo rie-breljci tem polom za ves požrlovalni trud svojo prisrčno hvaležnost!
Skedenj pri Trstu. — Versko življenje med slovenskimi skedenjskimi žup-ijani se krasno razvija. Tu imajo štiri cerkveno družbe: Krščanskih mater, Marijinih hčera, sv. Aniona (za očete) in družbo sv. Alojzija za dečke.
Družba krščanskih mater šteje do sedaj 380 udov; Marijinih hčera 200, družba krščanskih očelov 100 in krščanskih dečkov lf>0.
Krščansko matere in Marijine hčere so romalo meseca junija l. I. na sv. Goro v številu ^f)0 in so tam pustile krasen spomin z napisom. Romali pa so tudi očetje in sinovi t. j. družbi sv. Antona in sv. Alojzija. Te dni so se podale krščanske matere in Marijine hčere skupno se svojim vnetim dušnim pastirjem na »stara Mila11, kjer jo bila slovenska pridiga in lepe slovensko litanije.
Bog daj, da bi se versko življenje med dobrimi tržaškimi Slovenci vedno bolj utrjevalo v čast Božjo in zveličanje duš ! —
Iz Doberdoba nam poročajo, da razsaja tam zopet mačuli (tilus). Dne 17. t. m. jo umrla 191etna žena, 4 mesece po poroki. Županstvo naj skrbi, da bo voda pri studencu čista in da ne perejo perice, kjer se voda zajemlje. Navodilo za zdravljenje te bolezni po Kneippovem načinu najdeš v „Domačem zdravniku11 na strani 148.
Nad Kožbano v Brdih se je vtrgal, kakor nam poročajo, dne 12. I. m. oblak. Naenkrat je bilo vse pod vodo. Voda je odnesla mnogo zemlje, pa tudi mnogo piče za živino.
Dvajset oseb utonilo je v soboto v Kolpi biizo Metliko. — Utrgala se je namreč vrv, s katero je bil privezan brod, in se ta prevrnil. Poleg ljudij sta utonila dva konja in do 50 glav druge živine.
Knjige družbe sv. Mohorja so
uredništvu že došle. Družba štojo letos 70.110 udov. Z razpošiljanjem knjig so včeraj začeli. Naša školija pride letos zadnja na vrsto.
O knjigah spregovorimo več o priliki. --*■
„Jour liix“ vsaki četrtek ob 2. pop. v delavski sobi.
Listnica. Razne dopisnike prosimo potrpljenja.
Socijalne drobtinice.
Shod soc. demokratov pri Dre-herju v (»orici. — V nedeljo so imeli soc. demokratje pri Dreherju zopet „hov-der hovder14. Povabili so dr. Galletti-ja iz Vidma, kateri je v dolgem govoru razkladal svojo modrost. Glavna točka njegovega govora jo bila, da je treba zasebno last odpraviti tur uvesti kolektivno ali zadružno iast. Čitatelji „Prim. Lista*1 naj pazljivo čitajo med soeijalnimi drobtinicami članek : „0 zasebni lasti4*, v današnji in zadnji številki, pa bodo razumeli besede: zasebna in kolektivna last.
Dr. Gallettiju je prav srečno odgovarjal inonsignor Alpi, ki je napravil na poslušalce prav dober utis.
O zasebni lasti. — 3. Soeijalni demokratje pravijo: „Proč s zasebno lastjo! Pozemeljski blagri so obči!'1 Na lako
besede žanjejo seveda ti slepiči živahno odobravanje in ploskanje. Pred n o pa hočemo mi izreči kako trditev o zasebni lasti, hočemo vsestransko pojasniti pojme, ki se tičejo tega vprašanja. Povedali smo že, kdaj so pozemeljski blagri lastni, treba j«; zdaj. da razložimo, kdaj so obči. Deloma smo se tega vprašanja že dotaknili go-voreč o zadružni ali kolektivni lasti.
Pozemeljski blagri so obči, ako pripadajo ob enem mnogim ljudem na pr. vsem prebivalcem kakega mesta ali dežele ali državo in sicer tako, da ni nihče izključen od posesti ali rabe dotičnih blagrov, na pr. polje je obče vsem prebivalcem kakega mesta, ako ni noben meščan izključen od posesti ali rabe doličnega polja.
Obča more biti kaka stvar na dvojen način, namreč ali določno, ali nedoločno. Pojasnimo z izgledom!
Drevje, katero raste v gozdu, je lehko obče tako, da nimajo posamezniki neposredno do njega nobenega lastninskega prava, ampak le občina, mesto, dežela ali država kot celota. Posamezniki ne smejo sekati in ne smejo po svoji volji prilu-ščcvati si lesu. Zato morajo imeti dovoljenje od vseh oziroma od vrhovne oblasti. Taki pozemeljski blagri so občni določno ali pozitivno t. j. občina kot celota ima določno in izključno lastninsko pravo. To lastninsko pravo se imenuje kolektivno, kakor smo omenili že govoreč o razdelitvi lastninskega prava.
Drevje, katero raste v gozdu, pa je lehko obče tudi tako, da sme vsaki posameznik po prosti volji sekati ter si drva prilaščevati. Taki pozemeljski blagri se imenujejo obči nedoločno, negativno ali nikalno. Imenujejo se obči nedoločno, ker si vsaki posameznik s 1 o-hodno vzame in prilasti, kar hoče; imenujejo se tudi obči negativno ali nikalno, ker občina kot celota t. j. kolektivno nima lastninskega prava. Dotlčni blagri pripadajo Bicer vsem, toda nedoločno, ker si vsaki posameznik lehko prilasti kar hoče.	(Dalje pride.)
Za kratek čas.
Izpred sodnije. —Sodnik: „Vas so tedaj zasačili, da sto hoteli po noči skozi okno vdreti v neko stanovanje 1“ Obtoženec: „Ne tako, g. sodniki Meni jo zdravnik svetoval, da moram, ako si hočem zdravje ohraniti, po noči okna odpiruti“.
Narodni pregovori in izreki. —
(Nabral J. Volkov.)
Kdor resnico gode, mu gosli na glavi razbijejo.
Kakoršno svene, tako ščetine.
Zlato kladivo močno udari.
Kamor jo obsojen prvi, tja drugi. (V grob.) Ima v glavi še vse pravice. (Zobe.)
Vsak pes pogumno laja pred svojo hišo. Kdor služi, je v luži.
Trdega srca, da bi koso na njem sklepal. Ce ni vina, se stiska tropina.
Trn in robida, oba malo prida.
Se drži kislo ko zelje v kadi.
(Dalje pride.)
Pivopivci pozor!
Podpisani naznaja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko spccijaliteto, katero prodaja pod imenom
Granat-Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako (iriega in prijetnega okusa, Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celč od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in re-dilnosli. Sploh pa zadovolji pivo „l«niiiat-Porter“ vsakega pivopivca kol izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
Josip Rovan,
zalagatelj vrhniškega piva, Gorica, Rabatišče št. 20.
Podpisani naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček).
kjer bodem mogel postreči eenj. svoje občinstvo, posebno spodnjega dela mesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da lahko obljubljam točno in hitro postrežbo.
V zalogi imam vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporočam udani
A. Pucelj
brivec.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (ilorici,
Gosposka ulica hiš. štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji l/beri, kakor: sukno, platno, prte-idno, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce.
Jtlger itd. itd.
Vse p« Mtgnižjfli cenah.
Cern« ho stalile brez pogajanja.
Lekarna
*
Prave in edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih. dvakrat na danj
/Ir ,	x	po jedno žličico
(Varstvm.a znamka) pop;je _ 0krepi
helodec, storč, da agine v kratkem času omotica in &i-votna linost (rnrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
ClUSVOFOIiETTI
v Gorici.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v (gorici, na Jravniku št. 221. nadstr.
M. POVERAJ,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežno plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jiiger. spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vso, kar jo treba paradnim odlekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se prodaja blago po tovarniških cenah!
prave ruske za dame in gospode se dobe pri
J. Drufovka v Gorici
Gosposka ulica št. 3.
Naročim m z deželi' naj sc doda dolgost čevlja.
9f&xaanil«,
Ker se me išče še vedno na I ravniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s lem slavnemu občinstvu, (lil se nnhiija moj novi ntelije že dve leti v
Gosposki ulici
št. 7 II. Iiadstr. v hiši „(h>r. ljud. posojilnice", kjer je tudi »Krojaška zadruga44. A te lij e je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, največji v Gorici, ler urejen velikomestno.
Priporočajo sc tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-Iježim se z odličnim spoštovanjem
Ant. Jerkič,
odlikovani fotografski zavod * v Gorici, Gosposka ulica 7.
** *	*'■	W	8 'i
j^nton JFon,
klobučar in gostilničar v Scmeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tud, z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici . ulica Vetturini št. 3.
| Teodor Slabanja, jjj
srebrar, ' Ji
v Gorici, ulica Moreli 12, RJ
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod rui naročevalec sam lahko določi. lWj
naročevalec sa
>oo
Krojaški mojster
Franc čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica &t. 14,
(blizu lekarne Gironcolt).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalog] ima najelegntnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Izvrstne, Jeklene pluge
z I, 2, 3 In 4 lemežl,
brane za njive in travnike
členasta in dijagonalna Drobilne in gladke jeklono-plo-ščaste poljske valje,
sejalne stroje ,AGRICOLA‘.
Stroje za košnjo trave, detelje in žita, konjske grablje in grablje za žito, stroje za obračanje sena, patentirane stroje za sušenje sadja, zelenjadi itd. Stiskalnice za vino in sadje, tudi za druge namene, sadne in grozdne mline, stroje za rob-kanje grozdja. Samodelujoče patentirane škropilnice proti peronospori, grin-tavcu in krvavi uši
„SYI‘1I0N1A“,
premakljive štedilne peči s kotli, stroje za parenje krme.
proizvajata in
priznano najboljše
s patentiranimi valjastimi podlagami za sklepno mazilo
ročne, na gepel
|in
na paro.
Vsakovrstne gepelne
za vprego od I do (j konj,
najnovejše čistilne mline za žito, trijerje, stroje za mrvenje koruze, slamoreznice, mline za drobljenje žita in stroje za rezanje korenjstva,
Ročne stiskalnice za seno in slamo, nepremakljive in prepeljive, in sploh vse gospodarske stroje
prodajata pa najnovi.-jSi konstrukciji
PH. MAYFAHRTH in drug,
c. in kr. edino priv. tvornice gospodarskih strojev, livarne in fužino na paro Uslan. 1872. Ihlllllj (IVidl) II/, TabormtrHMNC 71. 7&0 delaven?
odlikovane r. nad 450 zlatimi, srebrnimi in medenimi kolajnami iz vseh večili razstav.
Obsežni katalogi in mnogo prizuaniee pošiljajo ho na zahtevo brezplačno. Zastopniki in razprodajalci ho iščejo.