Siev. 128 Posamezna številka 20 stofink V Trstu, v »repo ^ junija »ai Posamezna Številka 2o stotink Letni k xlvi Izhaja — izvzemšt ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. ~ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—# pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 s>ot„ osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena nih zavjio/» mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica" sv Frančiška Aaiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U-57*. Vež luči! Polemika je silno koristna, če je stvar* na in ne zaide v stranske poti. V 123. štev. »Edinosti« sem obelodanil članek »Brez programa«. Moj članek je vsebo* .val bistveno to*le: »Jugoslovenska na« rodna stranka je izšla iz društva, čigar program se je osredotočeval okoli bor* be za jezikovne m takozvane narodne pravice. Zato stranka nima nobenega socialno s gospodarskega programa. Po.* trebno je, da se organizirana stranka peča s socialno in gospodarsko politiko; prvi pogoj za to pa je socialno * gospo di-rski program. Konstatiral sem torej, da ]C stranka, brez programa in priporom čal sem. da sprejmi stranka moderen so=» cialno * gospodarski program. To sta bis li dve poglavitni misli, vse drugo je stranskega pomena. Na ta članek se je oglasil gospod dr. Josip Wilfan z »odgovorom in kratko zavrnitvijo« v »Edinosti« štev. 126. Go» spod doktor je zapisal članek, ki ima za vsebino dve misli: 1. Različnost mnenj naj se uveljavlja., razpravlja v društvu in ne zunaj. Naj se ne razpravlja proti društvu. 2. Politično društvo in Jugoslovenska narodna stranka ne sme imeti socialno* gospodarskega programa. Ker upam, da je itudi pri nas priznano, da se sme tudi javno stvarno polemizi* rati, si dovoljujem izraziti na članek g. doktorja \Vilfana naslednje misli: Odgovor na prvi stavek gospoda dok* tor i a. Ako sem s polnim pocipiscm raz? pravi j al o primernosti in potrebi program ma v »Edinosti« kot osrednjem glasilu ruštva, sem pač razpravljal v društvu in sicer pred najširšim toriščem stranke. Ne odobrujem mnenja, da »razpravlja v društvu« le oni, ki govori v zaprti sobi ob prisotnosti nekaj odbornikov ali več; je skupine članov, pač smatram stvarno raizpravljanjc v glasilu za prav posebno primeren način. Zakaj to je običaj pri vseh organiziranih strankah, na vsem svetu. Če se to pri nas doslej ni godilo, je to znak naše zaostalosti, ki se ž njo ne smemo ponašati, ampak mora* mo s časom naprej. — Nadalje je tudi ta način razpravljanja pot demokratizma: v vpraišanjih, ki zadevajo usodo ne po* edincev m društev, marveč usodo celega naroda in vsake družine posebej, o J a* ■kf.h Vprašanjih treha razpravi!? ati nele v odborovih sejah, ne le v zaprtih pro* štorih društva-, ampak pred očmi vsega slovenskega ljudstva. To ljudstvo naj ve, kako in kaj govorimo in delamo, te? mu ljudstvu treba omogočiti, da nas nc= prestano nadzira in da more vsak č^1« izreči svoje mnevje. In to ljudstvo je naš kmet, naš delavec, naš obrtnik, naš uradnik, naš učitelj, naš duhovnik. To je načelo, ki so si ga osvojile vse orga? nizirane stranke. To načelo je tudi moje in po tem načelu sem se ravnal. V takih razpravah smemo zahtevati le, da se de? bata drži stvari in da je dostojna. Ko gre za življenjska vprašanja naroda, moraš mo vselej ubirati demokratično pot; sa* mo izvršilna naloga se la;hko poveri de? setorici ali petorici. Vsepovsod zmaguje demokratizem. .Uprav zato sem name* noma zbral za torišče razprave osrednje glasilo. Toliko v odgovor na prvi del zavrnitve. Glede na drugi del prvega stavka odločno zanikam, da bi bil raz* pravljal proti društvu. Potegujoč se za napredovanje društva in stranke sem hotel obema koristiti. Sedaj pa k drugemu delu, o primerno* sti programa. Gospod dr. Wilfan je nasproten pri* družitvi k eni ali drugi stranki: ljudski ali narodno napredni. Popolnoma prav! Jaz tudi! Ali za to ni šlo. Slo je edino zato: ali sprejmemo socialen rrogram ali ne. Aut * aut! Jn tudi ob reševanju tega vprašanja sto v nasprotju z gospodom doktor* jt x... stališču demokracije. Gospod d ktur pravi, da stranka ne sme in ne more sprejeti soc. programa, jaz pa. pra* vim: o tem, ali bo stranka sprejela ali ne. o tem ne sme odločati noben posa* meznik, in sicer brez izjeme nobeden, marveč ima odločilno besedo o tem na» rod, Sudstvo. Kakor stojim na načelu, da narod sam odločaj o politični pri padnosti, tako se držim tega načela v vseh tako usodnih vprašanjih. Zato po* navijam: noben posameznik, noben ocU bor niti skupina nima pravice odločiti o tem za narod tako življenjskem vpra* šanju, ampak ta pravica »pritiče le Ijud* stvuL Mi pa/ se moramo volji ljudstva po* koravati Cisto drugo vprašanje je, ali bo Ijud* stvo sprejelo socialni program ali ga nc bo. Gospod doktor je proti sprejemu, jaz sem za sprejem. Vsakdo ima svoje prepričanje in vsakdo natj svobodno za> govarja svoje na<čelo. Ne le, da jaz uvidevam potrebo, da vodi stranka poleg narodne tudi social* no * gospodarsko politiko, marveč grem še dalje in trdim, da si niti predstavljati ne morem organizirane stranke brez soc. gospodarskega programa. To poskusim tudi dokazati. 1. Stranka pošlje v Rim pet poslan-cev. Ti bodo morali zavzeti jasno sta* lišče do vsakega socialno« gospodarske* ga vprašanja, ki se bo ž njimi pečala zbornica. To se bo pokazalo zlasti pri glasovanju. Giolitti je n. pr. napovedal načrt za delavsko kontrolo v industrij* skih podjetjih. Poslanec mora vsaj gla* sova ti za ali proti četudi Slovenci ne pridejo kaj prida do besede v parlamen* tu s 535 člani. Stranka pa nima program ma v tem oziru. Ali naj vsak tak pred* log najdie poslance nepripravljene? Ali naj vselej vsak poslanec po svoji vesti glasuje, ne da bi vedel, kaj hočejo oni, ki jih zastopa? In vedeti niti ne more, kaj ljudstvo hoče, ako stranka ni hotela zavzeti določnega stališča!, izraženega v programu. 2. Stranka dela tudii doma. Naveden samo nekatera vprašanja, ki se jim stranke ne more iiT ne more izogniti, a) Kolonstvo. V Brdih na Goriškem delajo kmetje na tuji zemlji in oddajajo gotov del pridelkov gospodarju, ki ni polja ob* deloval. To stanje ni vzdržljivo. Dve struji sta v boju: za odpravo kolonstva, za kar se zavzemajo vsi kmetje in za ohranitev kolonata^ ker zagovarjajo na splošno gospodarji. Stranka* ne more tu molčati in mora zavzeti stališče. Aut* aut. b) Zadružništvo. Če hoče stranka za* družništvo iskreno pospeševati, mora voditi boj proti onim, ki hočejo zadružni štvo ubiti. Aut * aut c) Pred nami so občinske volitve. Ali bomo delali občinsko politiko, ki je v korist ljudstva ali v korist ljudskih izko* riščevalcev? Korist ljudstva zahteva na primer, da se gostilniški pripusti (kon cesije) po možnosti omeje, da se omeji število nepotrebnih in narod demorali* zujočih plesov. Zopet treba zavzeti jas* no stališče: ali za blaginjo ljudstva ali za ljudi, ki iščejo osebne koristi. Aut * aut. d) Delavsko vprašanje. Delavci se bo* rij o za mnoge pravice, ki jih jim krati kapitalizem. Stranka se mora izreči za de]avca ali za kapitalista. Aut * aut. Hotel sem se dotakniti le par vpra? šanj, iz česar je razvidno, da je organi* zirana politična stranka brez socialno* gospodarskega vprašanja' nesmisel in dosledno nemogoča. Zakaj vsepovsod stoji stranka pred alternativo: aut * aut. Na vse te stvari mora odgovoriti. Če od* govori »za« ali »proti«, vselej se postavi na stališče enega ali drugega soc. * gospo* darskega programa. In tudi' molk je že odgovor. Kdor molči n. pr. ob vpraša* nju kolonstva, vzame na znanje sedanji položaj, to se pravi vzame na znanje, da gospodarji še naidalje izkoriščajo svoje kolone in tako stranka hotč ali nehote in kljub morebitnemu najboljšemu mi* šlj en i u posameznikov podpira krivično socialno ustanovo kolonata in sploh kri* vice današnjega) družabnega reda. Virgilij Šček. Jugoslavija Izpraznjevanje Dalmacije — Zaščita naših sonarodnjakov v Italiji ZAGREB, 30. Pod tem naslovom ob* javlja »Agramer Tagblatt« članek, v ka* terem se bavi z likvidacijo jadranskega vprašanja, katera je v tesni zvezi z tr* govsk'mi pogajanji med Italijo in Jugo» slavijo, ki so se sedaj zopet začela. Pred vsemi vprašanji se bavi list z dvema, katera sta bila nedavno tudi predmet interpelacij na ministrskega predsednika PašiOa: vprašanje izpraznitve Jugoslavi* ji prisojenih krajev in vzpostavitev tr* govskih stikov z Italijo, ki je s tem v zve-zi, ter vprašanje zaščite Jugoslovenov v Italiji. Na omenjene interpelacije ni ministr* ski predsednik Pašič oficielno odgovoril, temveč je ss,mo povedal, da ni bil določen v rapallski pogodbi rok, do kate* rega morajo italijanske čete in oblasti zapustiti jugoslovensko ozemlje. S tem je dano Italiji v reke silno orožje za eventuelno izsiljevanje proti Jugoslaviji. Italijani pa so se s svoje strani zadostno zavarovali, kakor ie razvidno tudi iz dejstva, da so točno določili rok, v kate* rem se morajo začeti trgovska pogaja* nja. »Sedaij poizkušajo Italijani — pravi list — spraviti trgovska- pogajanja v zve* zo z vprašanjem izpraznitve zasedenih krajev. Z naše strani se odgovarjat, da ne bomo nadaljevali pogajanj, dokler se ne izpraznejo nam prisojeni kraji. Toda na tem stališču se ne more trajno vztrajati ravno zaradi zgoraj omenjenega dej* stva« (pomanjkanje roka za izpraznitev). Kar se tiče krajev okoli Reke, ki jih morajo po raipallski pogobi italijanske čete zapustiti, prihaja najbolj v poštev izpraznitev Sušaka. Italijanski vladi bi ne bilo nikakor simpatično, če bi mo* rala. dati izprazniti Sušak, preden se reši vprašanje baroške luke in preden se uredijo razmere na Reki. »Kedaj se bosta izpraznila mesto Su* šak in njegova luka, ni še gotovo zna* no — praivi list — toda upati je, da bosta Giolitti in italijanska vlada sedaj, ko so fašisti in blokovci doživeli pri za>d*' njih volitvah pravzaprav poraz, pospe* šila likvidacijo jadranskih vprašanj, da se s tem prepreči oslabitev vlade s strani1 mase, nahujskane po Italijanih iz teh krajev.« Eden vzrokov, zaradi katerih Italija odlaša z izpraznitvijo Sušaka, je po tnne* nju lista tudi negotov položaj na Reki. »Na Reki vlada še vedno nasilna vlada, postavljena od fašistov. Italijanska vla* da, katera ima nalogo, da vzdržuje r^d in mir na Reki, ne more ali noče nasto* pati proti nadkomisarju Bellasichu in njegovim pomagačem, a Zanella in nje* gova provizorična, v Bakru sestavljena vlada nimata nikakih sredstev na razpo* lago, s katerimi bi mogla doseči Oblast na Reki, ki ji gre po pravici. Toda v zadnjih dneh se vendar kažejo znaki, da bo italijanska vlada slednjič vendar le poskušala vzpostaviti na Reki mir in s tem odstraniti vzroke, zaraidi katerih se brani izprazniti Sušak. Zanella in mnogi člani njegove provizorične vlade se že nahajajo v Rimu, kjer se pogajajo z ita* Hjansko vlado o prevzetju vlade na Re* ki. Gotovo se mora v bližnjih dneh od* ločiti, ali misli italijanska vlaida z Za< nello resno in ali sme Zanella upati na kakršnokoli pomoč.« Kar pa se tiče Dalmacije, je to vpra* šanje zopet v tesni zvezi z usodo Zadra. »Zader — piše »Agramer Tagblatt« odrezan po rapallski pogodbi od matere zemlje, ne more nikakor kot mesto da* lje živeti. Mora pasti na stopnjo vasi Italija pa, ki ne razpolaga z lastnim? sredstvi za rešitev Zadra, hoče Jugosla* vi j o zapeljati, da de. svoji gospodarski politiki tako smer, da se omogoči na račun jugoslovenskega« naroda Zadru življenje in razvoj. Jugoslovenska vlada seveda ne more ugoditi tem italijanskim željam, in Italijani se zaradi tega brani* jo izprazntii drugo in tretjo zono Dal* maci je. Vsa ta vprašanja, kaitera so z iz* praznitvijo naših krajev v tesni zvezi, se bi morala urediti potoni trgovinske pogodbe.« Kar se tiče končno Jugoslovenov, pri* kloplj enih po rapallski pogodbi Italiji, se ni za nje nič ukrenilo ne pri sklepa* nju rapallske pogodbe ne pozneje. Ra* pallska pogodba se je pa5č morala pod* pisati, kakor so drugi hoteli. Kar se tiče političnega vprašanja, je to zaključeno z rapalkko pogodbo. Kar pa se tiče kul* turne in gospodarske zaščite Italiji pri kloplj enih Jugoslovenov, piše »Agramer Tagblatt«: Drugače je z vprašanjem kulturne in gospodarske obrambe naših sonarodnja* kov v Zadru, Trstu, v Istri in na Goriš* kem. Tudi o tem se ni nič omenilo v raspali. pogodbi, in naša delegacija se je za* dovoljila z nekaterimi platoničnimi ob* Uubami italijanskih državnikov. Koliko veljave imajo te obljube, se je lahko vi* delo pri minulih volilnih pripravah in pri volitvah. Naši sonarodnjaki so bili iz* postavljeni najhujšemu terorju fašistov. Nadaljevanje takih razmer opravičuje najhujše bojazni glede nadaljnega na* cicnalnega obstanka našega naroda, če ne ukrenejo naša država, naša javnost in ves narod potrebnih ukrepov. Kakšni koraki bi se morali narediti, to morata izmisliti vlada in javnost.« Italijanska oklopnica »Puglia« odplula iz Splita SPLIT, 31. Italijanska vojna ladja »Puglia«, ki je bila ves čas premirja in do sedaj v splitskem pristanišču, je včeraj odplula iz Splita. V pristanišču ostane ladja poizvedovalka »Au-gusto Riboty« pod poveljništvom fregatnega kapitana Bogettija. Srbsko = pravoslavno svećenstvo za »Kanzel * paragraph« BELGRAD, 30. Glavni odbor zveze srbskega pravoslavnega svečeništva je poslal ustavodajni skupščini ta le sklep »V času, ko se rešuje v konstituanti vprašanje, a'ld naj se sprejme v ustavo določba, po kateri je svečenikom prepo* vedano govoriti s prižnice o političnih vprašanjih, zahteva srbsko = pravoslav* no svečeništvo, katero je dlc^azalo s svo jim delovanjem in s krvjo skoraj 300 svojih bratov svojo pravo ljubezen za državo in narod, najodločneje, naj osta ne v usatvi določba, katera prepoveduje vsako politično agitacijo ali strankarstvo v cerkvi. Srbsko * pravoslavno svečeništ* vo stoji že od nekdaj na stališču, da nc sme biti v cerkvi mesta za politiko in da bi imela vpeljava politike v cerkev ne» zaželjene posledice, katere, bi mogle po» stati usodepodne za razvoj naše mlade države. _- Reka Pred rešitvijo reškega vprašanja REKA, 31. (S.) Včeraj so se vrnili iz Rima člani konstituante avtonomaške stranke, ki so se pogajali pri ministrskem svetu z zastopniki narodnega bloka v svrho rešitve reškega vprašanja. Bellasich se je tudi vrni! včeraj. Vsled pogajanj bi se tukaj ustanovila provizorična vlada s 5 avtonomaši in dvema članoma bloka. Vladi, katere naloga bi bila, da pripravi potrebno za sestanek konstituante, bi bil na čelu dr. Mario Blasich. Župan Bellasich bi ostal na dosedanjem mestu. Mesto je mirno in vroče želi, da bi čim prej minulo to negotovo stanje. Italija Boji italijanskih čet z libijskimi vstaši RIM, 31. V Libiji se zopet nekaj pripravlja. Dosedanje vesti pravijo sicer o brezpomembnih spopadih z vstaši, toda dejstvo je, da se italijanski vojski še ni posrečilo pomiriti dežele. Kakor javljajo, se je Birgrenatiju u-stanovil oddelek vstašev, proti katerim je tri-Dolitanski gubernator poslal nekoliko italijan- skih oddelkov, kateri so že prišli v stik z vstaši. Pri prvih spopadih je padlo na italijanski strani 7 askarov in 1 orožnik. Tudi vstaši so imeli približno enake izgube. Pričakujejo se še poročila od posameznih oddelkov. Avstrija Izidi ljudskega glasovanja na Salcburškem DUNAJ, 31. Sedaj so znani podatki o ljudskem glasovanju skoraj iz cele dežele. Od 101.762 vpisanih volilcev jih je po dosedanjih podatkih glasovalo za Nemčijo 90.587 in 797 proti Nemčiji. Belih glasovnic je bilo 378. Manjkajo podatki še iz 25 občin. Dne 5. junija se bo vršilo ljudsko glasovanje na štajerskem. Plemstvo je glasovalo proti Nemčiji DUNAJ, 30. Pri ljudskem glasovanju o priključitvi k Nemčijvi na Solnograš? kem je bilo oddanih kakih 1000 glasov proti priključitvi. To so glasovi komuni* stov in plemenitašev. Po glasovanju se je odpeljala grarča študentov v avtomo* bilu na mejo in so polomili mejnike. VpraSanJe Gornje Šlezsje Mir v Gornji Šleziji. — Nemci in Poljaki se pogajajo VARŠAVA, 30. Neko poročilo iz vstaškega tabora od 28. t. m. pravi, da so se Nemci začeli na več mestih fronte pogajati o prenehanju sovražnosti. Vstaš ka vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da je dobila od medzavezniške komisije zagotovilo, da so se Nemci ob? vezali, da bodo ustavili sovražnosti, ako jih Poljaki ne bodo napadali. Vstaško vrhovno poveljništvo je izdalo ukaz, naj se vojaške operacije ustavijo. V nc» kem drugem proglasu poziva povelj ni* štvo vstaše in prebivalstvo k miru, di* sciplini in redu, ker bi se sicer pokvarila stvar vstaje. Pritožbe nemških delavcev proti zadržan nju francoskih Čet PARIZ, 31. »Matinu« javljaijo iz Op* pelna-, da se je gospodar v Gornji Šle* ziji resno poslabšal. Primanjkuje suro? vin in premoga, denar je podražal in pro» met na železnicah je skoraj popolnoma ustavljen. Istemu listu poročajo iz Berlina, da. so delavske zveze v Gornji Šleziji poslale medzavezniški komisiji protest, v kate= rem očitajo komisiji, da si ni zadosti pri* zadevala, da bi zmanjšala trpljenje pre* bivalstva Gornje Šlezije. Dalje je v pro* testu rečeno, da se francoski vojaki bra* ti j o z vstaši in da je za to stanje pred svetom odgovorna medzavezniška komi sija sama, _ Poljska Vladna kriza na Poljskem rešena Vlada umeknila ostavko VARŠAVA, 31. Pred par dnevi je vla* da bila dala ostavko. Predsednik polj* ske republike je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem se je nje* mu in njegovim tovarišem zaihvalil za storjene usluge in jih naprosil, naj osta* nejo na svojem mestu. Predsednik polj* ske narodne skupščine je pisal predse d* niku republike pismo, v katerem mjui je v imenu večine svetoval, naj ne sprej* me ostavke Witoševe vlade, ker je ustavnega staJišča neutemeljena. Vodi* telji desnice in centra, t. j. strank, ki tvo=-rij o večino državne skupščine, so s svo* je strani poslali ministrskemu predsed* niku Witošu izjavo, s katero so mu ob ljubili, da ga bodo podpirali. Dana mu je popolna; svoboda, da si izbere nove sotrudoike za izpraznjena mesta. Obe* nem sta ga omenjeni dve skupini na* prosili, naj se pride pogajat z njima gle* de določitve osebe za mesto ministra zunanjih zadev. Z ozirom na splošni politični položaj, ki je nastal vsled tega, je ministrski svet imel danes izredno sejo, na kateri je enoglasno sklenil, da bodo ministri umeknili svojo ostavko. ' Rusija V Rusiji ni kuge. — V Vladivostok se je zanesla iz kitajske Mandžurije MOSKVA, 29. Z ozirom na vesti, ki se ponavljajo po angleških listih an pravijo, da razsaja v Rusiji kuga, je objavil ljud* ski komisar za javno zdravstvo sledeče poročilo: L. 1920. in 21. ni bilo v RusijJ nobenega slučaja kuge. Kuga, ki se je bila pojavila proti koncu 1. i920. v Man» džuriji, se je bila razširila po vseh man* džurskih mestih in je bila tudi preko* račila mejo ruske daljnovzhodne repub* like, kjer je bilo ugotovljenih 39 sluča* je v. Vsled združenih naporov ljudske* ga komisariata za javno zdravstvo in mi* nistrstva daljnovzhodne republike je bi* la bolezen ustavljena in od 15. marca dalje se ni pojavil v daljnovzhodni re* publiki več noben slučaj kuge. V Man* d'žuriji pa kuga razsaja kljub temu da* lje in se je zanesla tudi v Vladivostok, kjer je bilo do 11. maja ugotovljenih 228 slučajev. Ljudski komisariat za javno zdravstvo je predlagal 19. aprila t. 1. ki* tajski vladi, naj se imenuje mešana ko* misdja v kateri bi bili zastopniki kitaj* ske republike, daljnovzhodne republike in sovjetske Rusije. Kitajska vlada še ni odgovorila. Med tem je bila ustanovi je* na karantena, a na mandžurški meji in na meji med sovjetsko Rusijo in daljno* vzhodno republiko so bile postavljene obmejne straže. Brzojavke iz Teherana pravijo, da se je bubonska kuga pojavi* la tudi v neki perzijski pokrajini. Meja med Turkestanom in Perzijo je bila vsled tega zaprta m predvzele so se vse mere previdnosti. Nafta namesto premoga na ruskih železnicah MOSKVA, 29. Pridobivanje nafte v okraju Grozny na Kavkazu se je v zad* njem času znatno povečalo in dosega nad 90.000 pudov na dan. Vsled tega so oblastva sklenila, da se bo po največ! pod* jetjih rabila nafta kot kurivo. V prvi vr* sti se bodo netile z nafto lokomotive za* bajkalskih in turkestanskih železnic ter stroji dobršnega dela parndkov, ki plu» jejo po Volgi. Francija Beneš v Parizu PARIZ, 30. Ministrski predsednik Bri* and je sprejel danes čehoslovaškega mi* nistra za zunanje zadeve dr. BeneS*. Japonski prestolonaslednik na Francoskem LE HA VRE, 30. Japonski prestolona* slednik je prišel semkaj danes popol* dne na oklopnici »Katory«- Zastopniku agencije »Havas« je izročil poslanico, v kateri zagotavlja Francijo, da goji j a* ponski narod za njo globoke simpatije in veliča francosko kulturo in francoski duh. Ob koncu poslanice je prestolona* slednik izrazil željo, da bi se prijateljski odnošaji med Francijo in Japonsko krc* pili in razvijali. Borba proti komunistični propagandi PARIZ, 31. Pred tremi tedni se je za* čela preiskava proti odboru društva »So* cialistična mladina«, ker je bil- • podpi* sal'r neki proglas na naslov vojaških no* vincev. V zve zA s to preiskavo so se zvr* šile včeraj predpoldne v Parizu in oko* lici številne hišne preiskave v zmislu za* kona o tisku, o anarhistični agitaciji in o zapeljafvanju vojaštva k nepokorščini* Aretiran ni bil nihče. Spomin padlim ameriškim vojakom PARIZ, 30. Na pariških pokopališčih se ja vršila proslava spomina padlih ameriških vojakov. To je takoimenovani »Memorial Day«. Na grobove ameriških vojakov so bili položen' mnogoštevilni venci. Ceremonije se je udeležila vojaška godba, en oddelek ameriških čet ki so ob Renu, francoski generali, vojaštva in odposlanstva bivših angleških in francoskih borcev. Zastopani so bili tudi predsednik republike in ministri. Po mrtvaških obredih, ki jih je opravil pastor Goodrick, so govorili polkovnik Ward, ameriški poslanik Wak lace, general Allen, poveljnik ameriških če* ob Renu, maršal Petain, admiral Touchard in še drugi govorniki. Nato so francoska, ameriška, italijanska, belgijska, čehoslovaška, jugoslovenska in romunska društva bivših borcev defilirala mimo grobov in so položila palmove vence. Proslava se je završila s tremj salvami in z defiliranjem čet. Proslave spomina padlih ameriških vojakov so se vršilo po vseh mestih, kjer se nahajajo grobovi ameriških vojakov. Ministrski predsednik Briand je brzojavil državnemu tajniku Zedinjenih držav za zunanje zadeve, da se je francoska armada udeležila proslave »spominskega dneva«, ker si spomin padlih Amerikancev, ki so se borili zo svobodo sveta, mora častiti predvsem v tisti deželi, katero so namočili s svojo krvjo. Amerika Novi carinski zakon stopil v veljavo \VASHINGTON, 30. Danes je stopil v veljavo novi carinski zakon, ki ga jo predsednik Harding včeraj odobril. Ca=« rine, ki jih med drugimi predpisuje ta zakon in ki ostanejo v veljavi šest me* secev, so določene takole: Za limone so bosta plačevala 2 cent. od vsakega fun» ta, za oljčno olje, ako je v posodah, ki žijo manj kot 5 galonov, 50 cent, za vsak galon; od. sira in njega nadotmest* kov 3% vrednosti, za očiščen in olupljep; riž 2 cent. od vsakega funta, za navadno črešnje 3 cent. od funta, zaf oljke, ki so konservirane v kaki tekočini, 25 cent, od vsakega galona, za navadne oljke 3 cent. od funta. Carina se bo morala plačevati tudi od pšenice in pšenične moke, od otrob, koruze, podzemeljskih orehov, krompirja, čebule od olja iz pod* zemeljskih orehov, orehov, kokosov, bo* 3a, živine, bombaža in bombaževih iz* delkov, grobe volne, ki se rabi za izde* ovanje blaga za obleke, od sladkorja, mleka, medu in tobaka. Azija Del turške skupščine za mir z Grško PARIZ, 31. »Matinu« poroičajo iz Ca* rigrada dne 29. t. m.: Iz Angore javljajo, da se je v narodni skupščini obrazovala skupina 170 poslancev, ki pripadajo vo činoma k zmernim strankam in so pri* pravljeni skleniti v najkrajšem času mir, ki bi se dal spraviti v sklad z na* rodno prisego. Grške ofenzive ne bo še kmalu CARIGRAD; 31. Vest, da so Grki začeli novo ofenzivo, je neutemeljena. Do sedaj se ni začel noben nov napad, Grki pošiljajo v Malo Azijo številna poja«čenja in mnogo Vojnega materiala, posebno avtomobilov in streliva, ki jim ga je prej primanjkovalo. Zdi se, da Grki namerava/jo zasesti Kutaio, da bi ločili severno turško skupiho od južne, toda s splošnim napadom bodo še čačkali, ker si hočejo zagotoviti veliko nad* močnost nad sovražnikom. V ozadju grške vojske se nadaljujejo spopaxii med iirskimi četami in turškimi vstaši. Domače vesti Politično društvo »Edinost« sklicuje za petek, 3. junija t. 1., ob 1. uri pop. odborovo sejo. NAŠIM ROJAKOM V ISTRI! Ker se javlja pri Odseku za pomoč Istre vedno več oškodo- } vancev prigodom zadnjih volitev, opozarjamo i vsakega, ki išče ali pričakuje pomoči, da mora prinesti s seboj dokazilo, da je dotični res oškodovan in da je isključena vsaka zloraba imena ali osebe. V to svrho zadostuje pismena izjava kake uradne osebe, oziroma gospoda župnika, učitelja ali župana s kratkim popisom pretrpljene škode. — Odsek za pomoč Istri Političnega društva »Edinost«. »Popolo di Trieste« proti »božanju Slovanov«. Osrednje glasilo fašistov je obelodanilo včeraj članek, ki končuje s temi-le stavki: »Čas je, da končamo boževati Slovane. Končno in za vselej je treba prepovedati uporabo slovanskega jezika v občinskih in državnih uradih. Ta jezik je za vsakega, ki čuti italijanski, pravcata nedostojnost«. Res bi bil skrajni čas, da nas ti fašistovski božači, ki nas božajo že leta, nehajo enkrat božati naše ljudstvo. »Kdo onečašča Italijo?« Pod tem naslovom je priobčil Giacomo Fiore v listu »Voce Re-publicana« zanimiv članek, ki je žal predolg, da bi ga mogli posneti v celoti. Podajamo našim čitateljem nekaj odlomkov. Pisec ostro napada vlado in njen politični sistem v novopriklopljenih pokrajinah, o katerem pravi, da je Italijane razočaral, dočim je v Slovanih izzval mržnjo in željo, priti pod drugo streho. Dasi se člankar z rapallsko pogodbo načelno ne strinja, misli pa, da bi se tudi na podlagi te pogodbe moglo priti do sporazuma med Jugosloveni in Italijani, ako bi oni italijanski možje, ki so pogodbo sopodpisali, tudi skrbeli, da se točno izvaja in se njihovo delo v teh pokrajinah ne ruši. K nezadovoljnosti je že izjemno stanje po zasedbi veliko pripomoglo. Negotovost uradov in posameznih funkcionarjev je porušila med prebivalstvom zaupanje do oblastev. To velja ravnotako za Italijane kakor za Slovane. Italijansko časopisje je pokazalo, da ne pozna niti teh krajev niti prebivalstva niti socialnih, gospodarskih in narodnostnih razmer, v katerih prebivalstvo živi. Birokracija se je na vso moč trudila, da ozlovolj' ljudstvo. Pisec pravi dobesedno: »Kjer je bil poprej red, jasnost, točnost, elastičnost, je sedaj nered, zmešnjava, nedelavnost in obnemoglost.« Birokracija noče razumeti, da se da šolsko vprašanje v teh krajih rešiti edinole sporazumno z možmi, ki poznajo narodnostni značaj dežele. Vsled tega nezadovoljnost v deželi postopno narašča. Člankar izrecno poudarja, da niso nezadovoljni samo Slovani, temveč tudi Italijani. Vzroki nevolje so v isti meri gospodarskega kakor političnega značaja. Oblastva ljubimkajo s starimi gospodarji izza časa pred vojno. Skrajneži se nekrutirajo, pravi člankar, po veČini iz bivših avstriakantov in avstrijskih vohunov. Ti lj Jfe označijo vsakega človeka, ki z njimi ne strinja, za Slovana. Pred vojno so bili pridkani, sedaj pa, ko ni več nevarnosti, vpijejo na ko-rajžo proti Avstriji in Slovanom, razdirajo, požigajo in pobijajo slepo tje v en dan in s svojim krutim strahovanjem sejejo v srca Slovanov sovraštvo proti Italiji. To so orgije samomora. Civ. in voj. oblastv? za vedno! ' (Dalje.) > delavskih zbornic v vseh večjih mestih Jugo-I slavlje- — Kriza t angleški industriji železa ia jekla. , Meseca marca letošnjega leta je zabeležiti veliko nazadovanje v angleški industriji železa in jekla. Produciralo se je v celem 386.000 ton sirovega železa in 359.009 ton jekla proti 699.000, oziroma 840.000 tonam v marcu mesecu lanskega leta. Za april se je pričakovalo zvišanje produkcije. Lepe načrte pa je prekrižala rudarska stavka. V aprilu se je produciralo namreč samo 60.300 ton sirovega železa in 68.000 ton jekla. B&rsnm ia, Tečaps V Trstu, dne 31. maja 1921. Jadranska banka..............300 Cosulich.............. . . , . 365 Dalmatia..................27? Gerolfmich................1426 Libera Triestina.................480 LIoyd . . . ................1650 Lussino ........................840 Martlnollčh ................. 200 Oceania..................362 Premuda..................370 Tripcovich.................355 Ampelea.................585 Cement Dalmatia ..............325 Cement Spalato...............356 Tuja vaiata na tržaSfccm trga: V Trstu, dne 31. maja 1921. avstrijsko-nemške krone....... 3.25— 3.75 češkoslovaške krone........ 27.25— 28 25 dinarji.............. 60.-- 62.50 Icji................3150-3175 marke.............. 30..">0— 31 50 dolarji..............18.60— 18.80 francoski franki.......... 158.--159.— švicarski franki.......... 333-- 33S.— angleški funti papirnati....... 73 75 - 74.25 angleški funti, zlati........ 88.-- 87.— napoleoni ............ . 73--75 _ Poslano*) Czospcdarsko društvo v Šfceziinju vk< jižena zadruga z neomejeno zavezo, prosi uljudno vse vlagatelje, kateri niso še prinesli svojih knjižic v društveno pisarno, da to takoj store. V smislu odloki civilnega komisarja v Trstu morajo U;i n&mieć vse knj-žice kolekovane. Za eventualne globe, ki bi se morale plačati za nekolkovane kn ižice, bo smatraio društvo odbovorne dotične vla-gatelje. 423 *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko koli?-:c"* m" ?~kors veleva. HALB OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plaća polovično ceno. SLUŽKINJO z uo«______i spričevali sprejme maj-; hna družina. Plača 120 L, dobra hrana. Pen-dice Scorcola 353, Villa Emilia. 891 UČENEC za pekovsko obrt se sprejme v Di-; vači 22. 898 PLEMENSKI BIK, simentalske pasme, 18 mesecev star, se proJa. Lastnik Ivan Baje, Razdrto. 8QQ PRIREDITEV gasilnega društva na Razdrtem, ki se je imela vršiti 5. junija, se radi nepri- I čakovanih ovir preloži na 12. junija. (890 VDOVA, zdrava, močna, vešča popolnoma gospodinjstvu in vsih ročnih del, tudi nekoliko šivanja, išče službe kot gospodinja pri gospodu, najraje pa kot postrežnica k bolnikom ali vratarica. Ponudbe pod »Dobra moč« na upravništvo. 894 KNJIGE nemške in druge se preskrbe po originalnih cenah. Večja dela v obrokih. Trst, Via Boccaccio 3, vrata 14. 892 FitiDNA služkinja sc sprejme. Plača in hrana dobra. Villa Emilia, ul. Commerciale 353. _895 MIZARSKE klopi, obliči, dleta, pile, vijaki, žage, žeblji, železna žica itd. Zaloga želez-nin, ulica Fabio Filzi 17. 861 PRODA SE posestvo v Tolminu, obstoječe iz velike in manjše hiše. V prvi je restavraciji* z lepimi prostori, v drugi pekarna z dvemi pečmi. Pri hišah je lep velik vrt. To posestvo je eno najlepših v Tolminu in pro-. stori primerni za vsako obrt. (863 ---- POSESTVO na prodaj v G. Branici, obstoječe iz 30 oralov zemlje, njiv, travnikov, vino-.' grad °vt gozdov, pašnikov in hiše pri studencu. Več pove upravništvo Edinosti. (881) PRODAJA GOZDA na prostovoljni javni dražbi. V Dol. Logatcu se bodo prodale v nedeljo 12. junija t. j. v hiši št. 3 ob 11. ur? dopoldne 4 parcele starega gozda, oddaljene •/« ure od kolodvora. Na vsaki parceli ja približno 400 hoj ali smrek, večinoma od 40 do 60 cm prsne mere. 893 DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo, vešč nekoliko nemškega jezika želi vstopiti kot učenec v boljšo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe na Franc Batagelj, zidarski mojster v Trnovem pri II Bistrici. Istotam se dobi dalmatinski portland cement, znamka »Titan«. 894, FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtr.a ulica) Št. 36 priporoča sc svojim sorojakom. f35' ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 BRiNJEVEC jamčeuo naravtrt, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. Dekleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, \ ia Madonnina 10, T. 74L trgovina mešanega blaga, kavarna, mesnica, tobakarna, posestvo 7 oralov zemlje, hiša v najlepši legi v bli'ini Celja, kopališče, in-ven ar in goveja Živina. Cena 200.000 dinarjev. Posredovalci izključeni. Pisati na Ferdinand Dečman, gostilničar, Gospodska ul. 34, 420 Celje-Slovenifa. Trgovina drv in oglja (na drobno in debelo) Satan Slenta.Opatiin (šfcrfeiči) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem uredil v Opatiji imm tu m osna Prodajam drva v večjih ali manjših polenih. — Naročbe izvršujem hitro in tečno. Dostavljam na dom brezplačno tudi male količine. Po najugodnejših pogojih preskrbi m prevoz drv in oglja Iz Opatije" v najoddalnejše kraje. — Cene zmerne. Priporočam se udani 422 - ni, liteRla. OSIds dražbe. Dn@ 6. Junija t. I. se oddajo v zakup po'om javne dražbe in pod vzklicno ceno pri podpi anem komisarijalu ILOVI tu ( oli imenovanih občin za osemletno dobo: Dražba prične ob 9. uri. Varščino (20% vzklicne cene) je položiti najkasneje do 9 urepredpoldne. Pliskovica.......Lir 6000 Štjak ........„1500 Tomaj......... 700 Veiikidol......... 1000 SEŽANA, 28. maja 1921. Civilni komisar: 415 GUGL1ELMO Trgovala liflssa, na najprometne^Šem kraju v Ljubljani, trinadstropna, z velikim in manjšim lokalom (kjer obstoji fe od leta 1874 renomirana trgovina z srebrnino in zlatnino, katera se lahko z inventarjem in blagom prevzame) in vinoteč s kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. — Pismene ponudbe pod „Brez posredo\an a" na Anončni zavod 420 Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo n b- " se začne l nofem oftfeihu z izrednimi cenami prodajati ueliiia množina □□□□ Oglejte si izredno nizke cene, ki so izložene v naših oknih. □□□□ Corso m I f§ V pg| Corso Vitt. j LIII. 9.16 UIIL L H E. III. 9.16 I