Tito živi v nas Priprave na volilno programsko konferenco Prihod štafete mladosti 13. maja V petek je minilo štiri leta, ko smo za vedno ostah brez našega velikega voditelja tovariša Tita. Točno ob 15. uri in pet minut so se po vsej domovini oglasde sirene in vsi *no za trenutek obstali ter si znova obljubili, da bomo še odločneje stopali po Titovi poti. Na vseh šolah pa so v prvih urah spregovorili o njegovem življenju in delu. Varujmo naše skupne dobrine Ohranimo kar najboljše pogoje za življenje Ob pospešenem družbenoekonomskem razvoju tudi v obilni Velenje v preteklih letih nismo naredili dovolj za varstvo tistih dobrin, ki so potrebna za ohranitev življenja in dela. Stanje na tem področju pa opozarja, da moramo nameniti večjo skrb usklajevanju razvoja z zahtevami za ohranitev okolja. Tako so menili tudi delegati na zadnji seji zborov občinske skupščine, ko so kot osred-njo točko dnevnega reda obravnavali prav probleme na področju varstva okolja v občini Velenje. Poglejmo nekatere podatke. Osnovna dobrina, potrebna za obstoj človeka in njegove dejavnosti, je vsekakor zemlja. V občini Velenje povzročata največje spremembe in degradacijo zemlje naglo zaposlovanje in s tem večanje števila prebivalstva ter proizvodnja lignita. Zaradi izkopavanja lignita, ki je za našo občino temeljna gospodarska dejavnost bo ob koncu eksploatacije prizadeto 1130 ha površin. V območju premogovne kadunje bodo nastala štiri jezera, ki bodo skupno zavzela 415 ha vodnih površin. V prihodnjih petdesetih letih bo potrebno s tega območja preseliti okoli 2000 občanov. Površina," ki jo bo prizadelo izkopavanje premoga sicer v primerjavi s celotno površino občine ni velika, bilo pa je to zemljišče prav gotovo najustreznejše tako za kmetijsko proizvodnjo, kakor tudi za stanovanjsko in industrijsko gradnjo. Ker bo z nastankom tako velikih vodnih površin prišlo na tem območju, ki je v občini najgosteje naseljeno gotovo do iskanja ustreznih * gospodarskih koristi, bi morali rešitve za rekultivacijo začrtati že sedaj. Med velike onesnaževalce našega okolja sodijo tudi odlagališča odpadkov. Sedaj sta v občini dve odlagališči, in sicer eno za odlaganje komunalnih in eno za odlaganje industrijskih odpadkov. Za obe ni bilo izdano uporabno dovoljenje, saj med drugim ležita na eksploatacijskem področju lignita in so zato možni neposredni vplivi na onesnaževanje okolja, posebno jezer in podzemnih voda. Sanacija kakršno načrtuje Vekos za odlagališče komunalnih odpadkov, ki bo onesnaženo vodo s tega odlagališča prečrpaval v kanale za odpadno vodo prav gotovo problem le prelaga z enega na drugo področje. Sicer pa poglejmo še kako je z vodnimi viri. Ti so v naši občini dokaj brezobzirno izkoriščani in skrajno onesnaženi. Samo tovarna usnja Šoštanj umaže reko Pako tako kot mesto s 40 tisoč prebivalci. In če pomislimo, da se ta do skrajnosti onesnažena reka nato izliva v Savinjo, ki je nekaterim celo vir pitne vode, potem je več kot očitno, da je naš odnos do okolja zelo zaskrbljujoč. Vodnih virov pa seveda ne uni-čije le tovarna usnja Šoštanj, svoj delež prispeva tudi del drugih gospodarskih panog v občini in prebivalstvo. Dodaten problem povzroča še slabšanje podtalnice zaradi uvajanja kmetijskih preparatov v kmetijstvu, zaradi neustreznih lokacij gradbenih objektov, neurejenih kanalizacij, gramoznic in podobnih objektov. Večina vode se prečiščuje le z usedanjem, strupene snovi pa so prepuščene naravnemu procesu čiščenia. V občini Velenje ima ustrezno čistilno napravo le TGO Gorenje. Zato tudi ni čudno, da moramo kvalitetno pitno vodo iskati v drugi občini — Mozirju. Če k temu dodamo še naravnost zastrašujoče odlaganje elektrofil-trskega pepela v Plevelovo jezero, potem ogroženost najbolj naseljenega področja v občini Velenje dobiva še neko novo dimenzijo. Vsako leto Šoštanjske termoelektrarne odložijp miljon ton tega pepela, kar bo v naslednjih vzemimo petdesetih letih obratovanja prineslo 50 milijonov ton pepela. Številka, ki si jo je težko predstavljati in problem, ki bi mu le z ustrezno analizo lahko ugotovili vse razsežnosti. Za konec se ustavimo še pri onesnaževanju ozračja. Največji onesnaževalec so v občini Velenje gotovo termoelektrarne Šoštanj, po ugotovitvah krajanov pa tudi tovarna usnia Šoštanj ter Vemont. TGO Gorenje in tovarna keramičnih ploščic. Škoda, ki jo povzročajo termoelektrarne je predvsem na gozdni vegetaciji in kmetijskih kulturah. Resne poškodbe so opazne na okoli 350 hektarih njiv, sadovnjakov, vinogradov, travnikov in pašnikov. Brez ustreznih ukrepov bo gotovo to območje z leti še bistveno večje. Očitno je torej, da smo do našega okolja pogosto preveč" brezbrižni, pa ne le kot delavci v delovnih organizacijah, ampak tudi kot občani in da bi marsikakšno onesnaženje lahko preprečili z več reda in discipline. Ukrepi, ki bi jih za izboljšanje našega okolja poleg tega morale storiti delovne organizacije, pa so najpogosteje povezani z zelo velikimi stroški. Toda ker je ta problem neločljiva dimenzija kakovosti družbenega razvoja, bo potrebno tudi v to kislo jabolko končno enkrat vendarle ugrizniti. B. Zakošek V nedeljo, 13. maja, bomo tudi v občini Velenje Dričakali zvezno štafeto mladosti. Sta-fetno palico bodo naši mladinci prejeli iz rok mladih iz Slovenskih Konjic ter jo ponesli na Titov trg V Titovo Velenje, kjer bo- osrednja občinska proslava ob tem dogodku. Na Titov trg, kjer se bodo že od 12. ure dalje vrstili razni kulturni nastopi, bo ob 14.10 najprej prispela lokalna štafeta, ki jo bodo po krajih naše občine ponesli planinci, ob 14.30 minut pa bo prispela še zvezna štafeta. V kulturnem programu se bodo zvrstili mladi glasbeniki, folklorne skupine, pevski zbor, godba in recitatorji. Zvezna štafeta pa bo po pozdravnem govoru krenila proti Šoštanju, kjer tudi pripravljajo manjšo slovesnost ter od tu, če bodo to snežne razmere dopuščale preko Slemena proti Črni na Koroškem. Poleg priprav na prihod štafete mladosti pa na občinski konferenci ZSMS tečejo tudi aktivnosti povezane z bližnjo konferenco OK ZSMS Velenje. Na njej bodo spregovorili o gradivu, ki obravnava družbenoekonomski in družbenopolitični položaj mladih v občini in je sedaj v javni razpravi, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo. Za predsednika je predlagan Dušan Jeriha, za podpredsednico Zdenka Kodrič in za sekretaija Bogdan Gregonn. Naši mladinci pa se pripravljajo tudi na mladinske delovne akcije (prve lokalne so že organizirali), ki se bodo zvrstile v poletnih mesecih. V krajevnih skupnostih ni bilo posebnega zanimanja za udeležbo mladincev pri njihovih delovnih akcijah, več pa so ga pokazala posamezna društva. Pomagali bodo tudi pri urejanju smučišč na Golteh. Sicer pa se bodo velenjski mladinci letos udeležili le ene Visoka proizvodnja njs letu nadvse uspešno izpolnjujejo na začetku leta sprejete cilje. V prvih štirih mesecih tega leta so nakopali že milijon 869 tisoč ton lignita, kar je 101.200 ton več kot predvideva njihov letni načrt. republiške delovne akcij t sodelovali v brigadi sestavljeni iz pobratenih v mest. Delovne organizacije se namreč v sedanjem gospodarskem trenutku le stežka odrečejo mladih in največkrat zelo prizadevnih delavcev, ki sodelujejo na teh mladinskih delovnih akcijah. B. Z. Občinski odbor Rdečega križa Velenje Pester teden Rdečega križa V tem obdobju je bil visok tudi dnevni popreček, ki je znašal kar 19.469 ton nakopanega premoga. Samo v aprilu pa so rudarji nakopali 427 tisoč ton premoga, poprečno na dan po 20333 ton. Mesec maj je za člane humanitarnih organizacij zelo pester in delaven. V tem mesecu namreč pripravljajo vrsto akcij. Od 8. do 15. maja je teden Rdečega križa. Letos je namenjen miru in na predlog slovenskega Rdečega križa poteka pod geslom »s humanostjo in razvojem do miru«. Pri nas je teden Rdečega križa vezan tudi z mednarodnem dnevom treh humanitarnih rfrganizacij — 8. majem, ki ga v kar 131 državah, članicahiige društžv Rdečega križa, praznujejo kot dan publicitete in podpore Rdečega križa idealom miru. Hkrati pa na ta dan proslavljajo tudi obletnico rojstva ustanovitelja in velikega humanista Henrya Dunanta. Letošnji teden Rdečega križa je za Jugoslavijo pomembnejši kot prejšnja leta, saj se vključuje v 40-letnico obnove in delovanja te človekoljubne organizacije v naši domovini. Člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje ga bodo proslavili delovno. Teden je gotovo priložnost, da seznanijo občane z delovnim programom za letos, v tem tednu bodo med mlade člane sprejeli prvošolce, sedmošolci pa bodo postali člani krajevnih organizacij Rdečega križa. Prav tako so razdelili veliko propagandnega materiala na zdravstveno temo. V ospredju aktivnosti v tednu Rdečega križa pa je tekmovanje mladih članov in mladine v pomoči starejšim ljudem, invalidom in mladim družinam. Ta akcija je stekla že v začetku meseca februarja, trajala pa bo vse do dneva solidarnosti, 26. julija letos. Se posebno skrb pa člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje v tem času POTRJEN UGLED V EVROPI — Na predpra-znični četrtek so v Mozirju pripravili medobčinsko živinorejsko razstavo, ki je imela tokrat še poseben ponieii, saj je pomenila delovno dopolnitev 11. evropske konference rejcev rjavega goveda, ki je bila tiste dni na Bledu. Na razstavi je 45 rejcev iz Gomie Savinjske in Šaleške doline predstavilo 112 živali. Razstava je izredno uspela, največ vredna pa so laskava priznanja rejcev in strokovnjakov iz držav srednje in južne Evrope, Združenih držav Amerike in Turčije. Rejci z našega področja so si tako znova utrdili ugled v evropskem združenju rejcev rjavega goveda, priznanja pa hkrati pomenijo spodbudo in obvezo za še boljše dosežke v prihodnje. namenjajo ustanavljanju krajevnih organizacij Rdečega križa v samem centru Titovega Velenja. Ze sedaj pa se med drugim marljivo pripravljajo še na razstavo mladih članov Rdečega križa, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Prihodnjo soboto pa bosta občinski odbor Rdečega križa Velenje in občinski štab civilne zaščite pripravila v Topol-šici tekmovanje ekip prve pomoči. Tega tekmovanja se bo udeležilo približno 36 ekip iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti Šaleške doline. Tudi ta akcija se vključuje v praznovanje 40-letnice obnovitve slovenskega in jugoslovanskega Rdečega knža. 50 krvodajalcev v Split Danes zvečer bo odpotovalo v Split 50 krvodajalcev velenjske občine. To bo letos že 8. srečanje pobratenih organizacij Rdečega križa Velenje m splitskega Rdečega križa. Med drugim bodo velenjski krvodajalci darovali kri, njihovi splitski gostitelji jim bodo pokazali znamenitosti mesta, člani ožjih odborov pa se bodo sešli še na pogovorih, kjer bodo izmenjali izkušnje in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Titovo Velenje Tekmovanje SLO in DS Na pobudo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in v sodelovanju družbeno-političnih organizacij v naših občinah vsako leto pripravljajo občinska tekmovanja, na katerih mladi preverijo svoje znanje in veščine s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pred tem so izbirna tekmovanja na vseh srednjih in osnovnih šolah. Ekipe se pomerijo v spretnosti in znanju, reševanju testov, streljanju z zračno puško, nude-nju prve pomoči, opisu in razstavljanju puške ter v orientaciji. Mladi odgovaijajo tudi na vprašanja s področja cestno-promet-nih predpisov in požarne varnosti. V Titovem Velenju bo občinsko tekmovanje to soboto. Organizirala ga bosta občinska konferenca SZDL in osnovna šola Gustava Šiliha, ki bo tudi prizorišče tekmovanja. Organizatoija sta k sodelovanju pritegnila tudi druge občinske dejavnike, ki bodo pripomogli k uspešni in strokovni izvedbi tekmovanja. nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE cena 10 dinarjev številka 18 (722) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 10. maja 1984 2. stran ★ DOS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenifi * 10. maja 1984 Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Podelili priznanja Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica je letos prvič podelila priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za njihovo uspešno delo na gospodarskem področju. Zlato plaketo SŠGZ je prejela delovna organizacija Elkroj iz Mozirja, ki že vrsto let dosega pomembne gospodarske rezultate, uspešno pa se vključuje tudi v razreševanje gospodarjenja na drugih področjih. Zaradi visoke stopnje produktivnosti dosega Elkroj rezultate, ki ga postavljajo v sam jugoslovanskih vrh, primerja pa se lahko celo s proizvajalci v zahodni Evropi. Prav lepi gospodarski rezultati so bili razlog, da je Elkroj prejel najvišje zbornično priznanje. Srebrno plaketo so podelili Rekovi DO Tiskarna. Prejela jo je ob svoji 25-letnici za rezultate, ki jih dosega pri razvoju tiskarske dejavnosti v dolini. Srebrno plaketo je prejel tudi Marjan Ga-beršek za svoj prispevek pri razvoju gospodarstva in za uspešno vodenje Modnega salona vse od njegove ustanovitve. Podelili so tudi častne plakete SŠGZ, ki so jih za širitev sodelovanja z zbornico prejeli: Franc Miklavc, predsednik IS SO Mozirje. Bogomir Strašek, sekre; tar OK ZKS Mozirje ter Božo Lednik. predsednik IS SO Velenje. Diplome SŠGZ pa so prejeli: Anton Vrhovnik, Dragan Rogič, Kristjan Planovšek. Štefan Do-lejši in Rudi Gabrovec. mkp □kroj bo gradil v Odžaku V Titovem Velenju je bil konec prejšnjega meseca podpis samoupravnega sporazuma med mestom Odžak in El-krojem iz Mozirja o izgradnji proizvodne hale, v kateri bodo izdelovali moške hlače. Podpisa samoupravnega sporazuma so se udeležili predstavniki Odžaka in Elkroja, občine Mozirje in Titovo Velenje, predstavniki republiških gospodarskih zbornic Bosne in Hercegovine in Slovenije in seveda predstavniki Savinjsko šaleške gospodarske zbornice, ki je bila tudi pobudnik te naložbe. Mesto Odžak šteje 30.000 prebivalcev, v njem pa je precej nezaposlenih mladih ljudi. Ker je v kraju tudi srednja tekstilna šola, je bila odločitev za gradnjo tega objekta za Elkroj toliko lažja. V novi proizvodni hali naj bi že v prihodnjem letu proizvedli okoli 150 tisoč hlač, v letu 1988 pa že 450 tisoč hlač. Za takšno proizvodnjo, ki naj bi bila namenjena predvsem za izvoz bodo, zaposlili približno 235 delavcev, med njimi pa bo gotovo največ žensk. Za celoten projekt bodo potrebovali okoli 360 milijonov dinarjev. Naložba je še toliko pomembnejša, ker bo realizirana v sedanjih zahtevnih gospodarskih razmerah. B. Z. Med slovesnim podpisom Samoupravna stanovanjska skupnost Kmalu skupščina V sredo, 16. maja ob 17. uri bo v sejni dvorani Skupščine občine Velenje 7. seja skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Obravnavali bodo pritožbe prosilcev za solidarnostna stanovanja, potrdili listo upravičencev za delne nadomestitve stanarine, obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo toplovodnega omrežja v soseski šalek III, krajevni skupnosti Konovo ter industrijski coni Selo, sprejeli sklep o ustanovitvi poravnalnega sveta, pravilnik o postopku pred poravnalnim svetom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, samoupravni sporazum o prenosu 20 stanovanj na DO Vekos, tozd Stanovanjska oskrba in 49 stanovanj na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Velenje. Sprejemali bodo tudi pravilnik o pogojih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, katerih imetnica pravice uporabe je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje in pravilnik o načinu poračunavanja vloženih sredstev imetnikov stanovanjske pravice v družbena stanovanja. Izvolili bodo tudi predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov ter predsednika in podpredsednika zbora izvajalcev, predsednika skupščine in imenovali podpisnika za Samoupravno stanovanjsko skupnost. Za konec bo delegatom ostal še sklep o vrnitvi prispevka iz solidarnosti TGO Gorenje za sanacijo, SDrejem sklepa o pripravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1986—1990 ter obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo delavnic za potrebe DO Vekos, tozd Stanovanjska oskrba. 40 lot varnostne službe 13. maj - dan varnosti 13. maja leta 1944 je bila po nalogu tovariša Tita ustanovljena varnostna služba, torej praznujemo letos 40. letnico njenega delovanja. Delavci organov za notranje zadeve namenjajo zato v tem času nekoliko več pozornosti celotni družbeni samozaščiti, varovanju naše ustavne ureditve, družbenega in zasebnega premoženja, skratka zagotavljajo nam dobro in varno počutje. Seveda pa v tem času temeljito pregledajo tudi opravljeno delo ter si zadajo naloge, da hi odpravili pomanjkljivosti. Pa poglejmo, kakšno je stanje na področju varnosti v občini Velenje v letošnjem prvem četrtletju. V letošnjem četrtletju so v občini Velenje zabeležili za 5,5 odstotka kaznivih dejanj manj kot preteklo leto, še pomembneje pa je gotovo to, da so v lanskem letu raziskali 199 kaznjivih dejanj letos pa kar 209 in imajo tako kar za 7,3 odstotka boljšo raziskanost. Na tem področju skušajo narediti delavci Postaje milice Titovo Velenje še več, saj se zavedajo, da bodo tudi z dobro raziskanostjo kaznjivih dejanj vplivali na to, da se bo njihovo število zmanjševalo. Tudi na področju javnega reda in miru so velenjski miličniki letos zabeležili manj primerov kot lani in sicer kar za 17 odstotkov. Vendar pa je.precej narastlo število takšnih kaznjivih dejanj v katerih je udeleženih več oseb. Te kršitve pa so najbolj zaskrbljujoče, saj je pri masovnejših pretepih več telesnih poškodb, poskusov ubojev itd. S stanjem prometne varnosti so lahko zadovoljni. Število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in veliko materialno škodo je enako lanskemu, vendar pa smo imeli v občini Velenje letos 10 ljudi več telesno poškodovanih kot lani. Najpogosteje je bila tudi letos vzrok prometne nesreče neprimerna hitrost, na drugem mestu pa je izsiljevanje prednosti. Največkrat povzročijo prometno nesrečo vozniki osebnih avtomobilov, največ nesreč pa so zabeležili ob petkih, torkih in ponedeljkih in sicer v popoldanskem času. Delavci postaje milice Titovo Velenje dokaj uspešno sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani, ki so njihovi prvi sodelavci na terenu. ,,Brez njihovega dobrega sodelovanja", poudarja komandir Postaje milice Titovo Velenje Franc Krapše, ,,si uspešnega dela ne moremo predstavljati. Miličnikov je premalo, da bi vse videli in vse vedeli, zato potrebujemo sodelovanje. Morany reči, da je to sodelovanje v občini Velenje dobro. Dobro sodelujemo s krajevnimi skupnostmi, nosilci družbene samozaščite v ozdih, za raznimi društvi kot je AMD, Zveza šoferjev in avtomehanikov, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinskimi upravnimi organi, sodstvom, sodnikom za prekrške, inšpekcijskimi službami itd." To sodelovanje želijo še okrepiti, še več je potrebno narediti, da se bo sleherni občan obnašal samozaščitno, da bo naredil vse, da bo zagotovljena njegova varnost in varnost slehernega izmed Miličniki si seveda želijo ob dnevu varnosti, da bi več delali preventivno, da bi delovnim ljudem in občanom le svetovali in da bi bilo potrebnih čim maqj razno-raznih ukrepov. Ob prazniku jim iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo! M. Z. Deseto srečanje bratskih vrtcev V Banja Luki se bo pričelo 10. maja že deseto tradicionalno srečanje predstavnikov pobratenih vrtcev iz vseh jugoslovanskih republik in obeh pokrajin. Pred desetimi leti so namreč podpisali listino o medsebojnem sodelovanju in se na ta način obvezali, da bodo v skupnem interesu negovali tradicijo narodno osvobodilnega boja in socialistične revolucije, krepili enakopravnost, bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti, razvijali bratstvo socialističnega samoupravljanja s sporazumevanjem in izmenjavo rezultatov dela, bogatili vsebinsko vzgojno izobraževalno delo za otroke v vrtcih, zagotovili razvoj in napredek predšolskih otrok z raznimi oblikami sodelovanja in medsebojnega spoznavanja in skratka skrbeli, da bodo vsa otroštva radostna in srečna. Velenjski vzgojno varstveni zavod bodo letos predstavljali trije delegati, na srečanju pa bo sodelovala tudi predsednica skupščine otroškega varstva. Strokovni del srečanja bodo letos namenili moralnemu liku vzgojitelja ter temi s področja glasbene vzgoje. Predstavniki skupnosti otroškega varstva pa bodo na srečanju izmenjali izkušnje pri izdelavi programa otroškega var- stva, izvajanju programa ter načinu organiziranja in financiranja teh skupnosti. Srečanje pripravi vsak drug vrtec. V Titovem Velenju bo srečanje spet čez tri leta. Takrat, ko so podpisali listino o medsebojnem sodelovanju, so se predstavniki vrtcev dogovorili tudi. da bodo vsako leto organizirali kolonijo bratstva in enotnosti, v kateri sodeluje po deset otrok iz vsakega vrtca. Gostitelj letošnje kolonije je vrtec iz Sombora, kamor bo odšlo 20. maja tudi deset otrok iz Titovega Velenja. Odlok o javnem redu in mini Poskibimo,da kazni ne bodo potrebne Delegati zborov občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali tudi odlok o javnem redu in miru v občini Velenje. Prejšnji je bil namreč že zastarel in neusklajen z novi zveznimi in republiškimi zakoni. Odlok sistematsko obravnava varstvo reda, miru in družbene discipline, varstvo ljudi in premoženja, varstvo zdravja in čistoče ter varstvo zunanjega videza. Večina prepovedi in obveznosti je poznana že iz sedanjega odloka, vendar jih marsikdaj nismo spoštovali tudi zato, ker je bit odlok že zastarel in so bile kazni neustrezne. Sedaj pa bo drugače. Mi vas tokrat opozarjamo le na nekatere manj znane dolžnosti iz tega odloka, seveda pa je potrebno upoštevati vse člene, ne toliko zaradi kazni, ki pogosto niso majhne, temveč predvsem zaradi skupnega sožitja in dobrih medsebojnih odnosov. Pa poglejmo nekatere izmed teh obveznosti. Ena od njih, na katero pogosto pozabljamo,- je prav gotovo ta, da so za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe odgovorni starši in skrbniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. Če k temu dodamo še, da je prepovedano puščati otroke do 5 leta KS Staro Velenje Obnovitveni načrt v prostorih KS Staro Velenje je že razgrnjen obnovitveni načrt starega mestnega jedra. Krajani si načrt lahko ogledajo in dajo nanj tudi morebitne pripombe. starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah in na drugih javnih mestih, dejansko stanje pa je povsem drugačno, potem je že jasno, da marsikatero obveznost, iz tega odloka doslej nismo resno upoštevali in da so odgovorni organi, ki bi morali ukrepati pogosto zamižali nad prekrški. Ena od prepovedi je namenjena tudi kolesarjem. Prepovedano je namreč prislaajati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ter na druge kraje, kjer se lahko povzroči škoda ali ovira promet. Lastniki in upravljalci lokalov pa so dolžni pred lokalom namestiti ustrezno število stojal za kolesa ali na kakšen drugačen način omogočiti shranjevanje koles. Zanimiva je določba, da so uporabniki izložbenih oken dožni skrbeti, da so le ta čista in primerno urejena. Sedaj bodo morda lastniki posameznih lokalov prisiljeni polepšati svoje neestetske izložbe. Prepovedano je tudi pustiti motorno vozilo, s kateraga so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali r,a drugi javni površini. Taka vozila bodo sedaj odstranjena. Prepovedano je imeti psa v stanovanjskih blokih, razen če lastnik pridobi soglasje stanovalcev, prepovedano pa je tudi prosto, brez nadzorstva puščati živali na javnih prostorih, prometnih površinah, otroških igriščih. javnih nasadih in parcelah, namenjenih za vrtičkarje. Ograja ob javnih cestah in poteh je prepovedano opremljati z bodečo žico. Okrasni kamni, ograje, žive meje, okrasno drevje in grmičevje ne smejo povzročati nepreglednost križišč in cestnih odsekov, zato morajo biti oddaljeni od roba cestišča najmanj 70 centimetrov in ne smejo presegati 70 centimetrov višine od vozišča. To velja seveda za ulice mestnega značaja. Omenili smo le nekaj prepovedi iz novega odloka ojavnem redu in miru. Omenimo še, da je najnižja predvidena kazen 500 din, najvišja pa 30000 din. Dovolj torej, da tudi zato bolj skrbno pretehtamo naš odnos do določb iz tega odloka. B. Z. Uspelo orientacijsko tekmovanje Mladinski odsek planinskega društva Titovo Velenje je 4. maja že tretjič zapored priredil občinsko prvenstvo v orientaciji za ekipe osnovnih in srednjih šol. Sodelovalo je 15 ekip. v pionirski konkurenci pa so žal tudi letos nastopile le ekipe velenjskih osnovnih šol. S tekmovanjem so pričeli na osnovni šoli Bratov Mraljakov, proga pa je bila naprej speljana ob obronkih Bevč in proti Lopatniku. Med osnovnošolci je zmagala prva ekipa Oš Gustava Šiliha, pred tretjo ekipo OŠ Bratov Mravljakov in prvo ekipo OŠ Veljka Vlahoviča. Med ekipami srednjih šol so bili najboljši učenci srednje družboslovne šole pred ekipama kovinarske in elektro usmeritve. Poleg orientacijskih sposobnosti so tekmovalci pokazali tudi veliko mero znanja s področja varstva narave in nudenja prve pomoči. A. K. Družbenopolitični zbor je bil nesklepčen Zadnja seja zborov občinske skupščine je bila zares sklicana na dokaj neroden datum (26. aprilaj, ko so se morali številni delegati udeležiti raznih slovesnosti ob bližajočih se praznikih, vendar pa to kljub temu ne opravičuje dejstva, da je bil družbenopolitični zbor nesklepčen. Očitno so nekateri delegati menili, da so problemi s področja varstva okolja, ki so sestavljali osrednjo točko dnevnega reda, zanje tako neobvezujoči ali pa tako nepomembni, da jim o njih ni potrebno razpravljati. KOMITE ZA PLANIRANJE, GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA Turizem in gostinstvo Na zadnji seji komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Skupščine občine Velenje so pretresli problematiko turizma in gostinstva v občini Osnovni problem je prav v nepovezanosti. Prav zato je oblikovanje skupne ponudbe ena izmed najpomembnejših naldfe, če želimo, da se bo na področju turizma le premaknili kaj z mrtve točke. Zavedati pa se moramo, da lahko Šaleška dolina gostu ponudi v glavnem le dve vrsti turizma: po-slovno-izletniškega in zdraviliškega. Če bomo želeli urediti to ponudbo, bomo morali v prvi vrsti uskladiti poslovni čas naših gostinskih lokalov in trgovin tako, kot je to določeno z občinskim odlokom. Pri trgovini predvsem tam, kjer ponujajo tudi izdelke zanimive za turiste. Nekaj bi morali narediti tudi na področju skupnih velenjskih prireditev, ki bi morale potekati preko celega leta. Spomnimo se samo Evrope pleše in Pustnega karnevala, ki ga pa žal letos ni bilo. Turist, ki pride k nam praktično nima tudi nobenih informacij, kje in kako bo lahko preživel prosti čas. Tudi turističnega prospekta ni, kjer bi predstavili našo ponudbo in naše zanimivosti. S tem bi morali kar pohiteti, če želimo kakšnega tujega turista, ki potuje na morje preko koroškega mejnega prehoda zadržati v našem okolju. Bolj živahno kot v prejšnjih letih bi moralo biti poleti tudi na gostinskih vrtovih, kjer bi se moralo stalno kaj dogajati. Povezati pa bi se morali tudi s Savinjsko dolino, z njo oblikovati tudi skupno ponudbo, se odločiti za enoten tržni pristop tudi preko skupne propagande. Predvsem pa se zavedati, da je za vsakega turista danes premalo, da mu ponudimo samo prenočišče in hrano. Biti mora še kaj več. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal.kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Nas čas« od 1. marca ,1973 Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjanj ' Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov . 10. maja 1984 ★ Titovo Velenje__reportaže Osrednja proslava ob dnevu OF in 1. maju Poziv za še večje napore Na osrednji občinski proslavi v občini Velenje je imela slavnostni govor predsednica občinske konference SZDL Velenje Nada Zavolovšek-•Hudarin. Obudila je spomin na usodni april pred 43 leti, ko so fašistične sile skoraj čez noč zbirisale staro Jugoslavijo in ko je bila izrečena obsodba razkosanemu slovenskemu narodu. Prav v teh razmerah se je rodila osvobodilna fronta. Spregovorila je tudi o dosedanjem razvoju in posebej poudarila, da danes ni več časa za omahovanja in čakanja, saj se moramo zavedati, da nihče ne bo storil v našem imenu koraka naprej za boljši jutri vseh nas. Pozvala je vse, da moramo preiti od besed k dejanjem, saj bodo le tako rezultati naših prizadevanj kmalu vidni. V imenu občinske konference in občinskega sveta Zveze sindikatov se je posebej zahvalila aktivistom, ki so na tej slavnosti za svoje neumorno delo prejeli srebrna priznanja osvobodilne fronte in srebrne znake Zveze sindi- katov. Po slovesni podelitvi priznanj so za vse dobitnike in ostale vabljene pevke gimnazijskega pevskega zbora pod vodstvom Danice Pirečnik izvedle celovečerni koncert. Mlade pevke so tudi tokrat predstavile izredno razgiban in bogat program, resnično lepo zapele in tako na najlepši način obogatile osrednje slovesnost v domu kulture v Titovem Velenju ob letošnjem praznovanju dneva osvobodilne fronte in 1. maja v velenjski občini. % Razburljivo, napeto je bilo finalno vlečenje med moškimi. Nasproti sta si stali ekipi jamskih strelcev in rekovih šoferjev. Strelci so izstisnile iz sebe zadnje moči, bili so tudi bolje obuti in postali so lastniki druge svinjske glave. Stisnile so zobe, močno potegnile in svinjska glava je bila njihova. Na hitre zbrana ekipa, poimenovale so se po Graški gori, v njej pa so bile po večini predstavnice Gorenja, je tako rekoč z levo roko (seveda so vlekle z obema) opravila s svojimi nasprotnicami. Bile so pač veliko močnejše in težje — ali tudi obratno, veliko težje in močnejše Svinjski glavi za predstavnike najmočnejše ženske in mo^ke ekipe (S. Vovk) Občina Velenje Povsod veselo in praznično Letošnji praznični dnevi ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, so bili razmeroma dolgi. Trajali so kar šest dni, če upoštevamo nedeljo in da so skoraj v vseh okoljih za ponedeljek delali eno od zadnjih sobot. Po tradiciji ti dnevi niSo bili takšni, kot sm§ sijih želeli. V četrtek zvečer je začelo deževati, za konec tedna je okolišče vrhove pobelil celo sneg in tako marsikomu pokvaril praznovanje. Močno je deževalo tudi v ponedeljek ves dan, zato tudi ni bilo po ulicah Titovega Velenja tradicionalnega prvomajskega sprevoda z baklami. Kljub temu je bilo nadvse veselo na prvomajskem plesu tega dne v Rdeči dvorani. Več sreče so imeli z vremenom v Šoštanju, kjer so v soboto pripravili pr- vomajsko baklado po tamkajšnjih ulicah in'jo sklenili s srečanjem krajanov pri ribiški koči Kljub dežju, snegu je bilo na vseh koncih in krajih Šaleške doline praznično. Znova so zaplapolale zastave na visokih mlajih, marsikje so zagoreli kresovi. Tu in tam se je zaslišala partizanska pesem ob spremljavi harmonike. Kresovanje so pripravili v krajevni skupnosti Konovo, Stara Vas, Škale — Hrastovec. V teh dveh krajevnih skupnostih so slavili tudi krajevni praznik v spomin na noč med 30. aprilom in 1. majem, leta 1944, ko so borci Bračičeve brigade napadli sovražnikovo postojanko na rudniku in termoelektrarni Velenje. Krajani Starega Velenja, zaselka Straža ob Partizanski cesti so v predprazničnih dneh delali udarniško. V soboto so udarniško končali izgradnjo podpostaje primarnega dela pri napeljavi toplovodnega ogrevanja, stanovalci ob Ljubljanski cesti, prav tako iz te krajevne skupnosti, pa so istega dne začeli izgradnjo sekundarnega toplovodnega omrežja v dolžini 2500 metrov. V tej krajevni skupnosti so se izkazali tudi pri postavljanju mlajev. Štiri so postavili krajani sami, dva pa delavci Elektro Slovenj Gradec. Praznovali so tudi v drugih krajevnih skupnostih — skratka, veselo in praznično je bilo vsemu navkljub povsod. To še zlasti velja za četrtek, ko je bila v domu kulture v Titovem Velenju osrednja proslava ob obletnici OF in 1. maju ter v torek na Graški gori, kjer seje na vsakoletnem prvomajskem srečanju zbralo veliko prebivalcev Šaleške doline. Mlado in staro se je udeležilo trim pohoda Graški gori, je bila zbrana na Slavnostni govor je imela predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek-Hudarin NA GOLTEH ŽIVO Na Graški gori izredno razpoloženje Po dežju, snegu so le redki pričakovali, da bo praznični 1. maj lep in sončen. Zvečer je močno deževalo. Tudi praznično jutro ni napovedovalo lepega vremena. Toda, mnogi šo vztrajali v upanju, da bodo letošnji prvi maj vendarle lepo preživeli. Člani organizacijskega odbora pri občinskem svetu Zveze sindikatov so se že na vsezgodaj odpravili na Graško goro, da bi kar najbolje pripravili srečanje delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Godbeniki so igrali bud-nice, njihovo igranje pa so spremljale močne kanonade. Bolj ko se je dan oddaljeval od jutra, je postajalo topleje in vse več ljudi je začelo prihajati na Graško goro. Večina z avtobusi do Plešivca, od tam naprej so pot nadeljevali peš. Okrog 11. ure se je začela proslava, na kateri je spregovoril novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje Ciril Grebenšek. Tudi njegov govor je izvenel v pozivu, da moramo vsepovsod, v vseh okoljih delati še bolj zavzeto. V kulturnem programu so poleg članov velenjske rudarske godbe nastopili še člani moškega pevskega zbora Ka-juh in recitatoija Drago Seme. Delegacija pa je položila venec k spomeniku nošenje ranjencev. Po končani osrednji proslavi se je večina zbranih, na Graški gori ude- Okrog 11. ure, ko se je začela osrednja prvomajska proslava na Gori jurišev velika množica ljudi ležila še trim pohoda na Les-jakov hrib. Izredno razpoloženi so bili tako gledalci, kot tudi tekmovalci ob vlečeniu vrvi, kjer je sodelovalo kar osem moških in tri ženske ekipe. Seveda v takšnem prazničnem ozračju se ni nikomur mudilo nazaj v dolino. To velja tudi za člane ansambla Šik, ki je igral do poznega popoldneva. In tisti, ki se niso razgibali • ob vlečenju vrvi, so to storili ob njihovem odličnem igranju. 4. stran -k naši kraji in ljudje Titovo Velenje * 10. maia 1984 Šoštanj Prvomajska baklada Čeprav jo je slabo vreme zagodlo tudi Šoštanjčanom pri izvedbi prvomajskega srečanja ob jezeru pa je bila baklada po ulicah tega našega drugega največjega središča vendarle uspešna. Baklade so se udeležili godba Zaija, mešani pevski zbor DPD Svoboda, člani TVD Partizan in raznih drugih društev, ki delujejo v tem kraju. Na ulitjah mesta so se kljub prvim deževnim kapljam zbrali številni domačini, ki so se priključili bakladi na njeni poti k jezeru. Tu je bil pred ribiško kočo nato krajši kulturni program v katerem so sodelovali godba Zaija in učenci osnovne šole Karla Destov-nika Kajuha. Nadaljnje srečanje pa je, žal, precej pokvaril dež, kije vse tiste, ki si prostor niso uspeli »izboriti« v ribiški koči, pregnal domov. Ob dnevu Osvobodilne fronte pa so v tej krajevni skupnosti pripravili slovesnost na kateri so nekaterim zaslužnim krajanom podelili bronasti znak OF. Prejeli so ga Marija Bubik, Anica Gnezda, Štefka Vuga, Anica Krajnc, Alojz Kurmanšek, — Evgen Drvarič, Tone Rep, Jože Mikel in Mihael Hliš. B. Z. Tudi z udarniškim delom do ciljev V krajevni skupnosti Šoštanj si prizadevajo, da bi naloge, ki so si jih zastavili za letošnje leto, kar najhitreje uresničili. Cene pač naglo skačejo in dražijo dela, poleg tega pa je leto pogosto kar prehitro naokrog in kaj lahko se zgodi, da nekatere obveznosti ostanejo neizpolnjene. Ena najpomembnejših nalog je v letošnjem načrtu dokončanje toplovodnega omrežja v središču Šoštanja. Sekundarni del tega omrežja so dogradili že v preteklem letu, v letošnjem pa je potrebno zgraditi še primarni vod, tako da bodo tudi tu stanovalci dobili težko pričakovano mestno ogrevanje. Medi nalogami je tudi dokončanje nekaterih komunalnih objektov, ki jih v preteklem letu niso uspeli urediti. Pri izvedbi teh opravil bodo s prostovoljnim delom marsikaj postorili krajani sami. Končno, saj je bilo to že nekajkrat v planu, bodo v Šoštanju regulirali hudournik ob Šlandrovi cesti. Problem so začeli razpletati lansko leto, ko so se s temeljno vodno skupnostjo dogovorili, da financira njegovo ureditev. Dela bodo kmalu končana in tako se bodo sedaj lahko lotili tudi ureditve pešpoti na Pusti grad, ki teče ob tem hudourniku. V letošnjem programu imajo tudi zasaditev 88 dreves v spomin na tovariša Tita. To željo doslej niso mogli uresničiti, ker so bile površine, na katerih bodo postavili ta drevesa, zaradi izgradnje komunalnih objektov, povsem raz-kopane. Med pomembnejšimi nalogami je gotovo tudi izgradnja telefonskega omrežja. Šoštanj je trenutno ena tistih krajevnih skupnosti, kjer ni problem za pridobitev priključka. Sedaj imajo podpisanih več kot HO pristopnih pogodb. Pristopna cena je 50 tisoč din, vendar pa morda ne bo v celoti zadoščala in jo bodo ob ureditvi omrežja še nekoliko povišali. Skrbno načrtujejo tudi nadaljnjo ureditev rekreacijskega centra na prostoru ob jezeru. V letošnjem letu,želijo tu urediti balinišče, saj je zanimanje za to rekreacijo v kraju precejšnje. Sicer pa bodo, zatijujejo na krajevni skupnosti, še večjo Na Golteh živo skrb kot prejšnja leta, namenili urejanju okolja. Pred prazniki so že opravili nekai udarniških ur, z aktivnostmi pa "bodb nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. B. Zakošek Bevče Odkrili spominsko obeležje V krajevni skupnosti Bevče so ob 27. aprilu, dnevu OF, odkrili na domu družbenopolitičnih organizacij prenovljeno spominsko ploščo. Pionirji osnovne šole Bratov Mravljakov, ki bodo odslej skrbeli za to spominsko obeležje, so ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Na slovesnosti pa je govoril tudi Ivan Tamše, predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Šalek-Paka, v .katero so združeni tudi borci iz krajevne skupnosti Bevče. Vinska gora Podpisali listino o pobratenju Vinska gora je sicer v sosednji, žalski občini, toda z našo občino jo vežejo številne skupne vezi. Večina delavcev tukaj išče svoj kruh, otroci hodijo v šole v Titovo Velenje, tu je zanje nakupovalno središče, pa pošta in še in še. Tudi pomoč pri urejanju svojih krajevnih potreb krajani Vinske gore včasih iščejo v občini Velenje. Prav na temelju takšnega medsebojnega sodelovanja je prišlo do tesnejšega povezovanja s krajevno skupnostjo Bele vode in do pobratenja med obema krajevnima skupnostima, ki so ga svečano podpisali 29. aprila v Vinski gori. Slovesnosti ob tem dogodku so se udeležili številni krajani iz obeh krajevnih skupnosti ter predstavniki skupščine občine . Velenje. V pogovorih, ki so potekali preko celega dne in med ogledom nekaterih objektov, so krajani obeh krajevnih skupnosti izmenjali izkušnje, ki so si jih pridobili pri oblikovanju krajevne samouprave ter pri urejanju prijetnejšega in lepšega življenja. Krajani obeh krajevnih skupnosti se zavedajo, da s samim podpisom listine sodelovanje med njimi ne bo mnogo večie, in da so bile z njo le potrjene že doslej spletene vezi. Zato so si že zadali program skupnih aktivnosti, s katerimi bodo še obogatili dosežene rezultate. B. Z. STRAŽA — V zaselku Straža ob partizanski cesti v Starem Velenju so krajani v prazničnih dneh opravili dela pri izgradnji toplovodne podpostaje, dokončujejo pa tudi žte sekundarno omrežje. L. O. ZA GRADOM — V zaselku Za gradom v krajevni skupnosti Staro Velenje so krajani pričeli graditi sekundarno toplovodno omrežje. Trasa je dolga 2,6 kilometra, vrednost naložbe je 22 milijonov dinarjev, krajani sami pa bodo še letos ooravili okoli 40 tisoč udarniških ur. L. O. Med prvomajskimi prazniki, ko ljudje iščejo razvedrilo po raznih krajih naše domovine, jih je nekaj pokukalo tudi na bližnje Golte. Zima, kot da bi se hotela oddolžiti za svojo letošnjo zamudo, še ne misli oditi. Spomladanska smuka na nižinskih smučiščih je bolj izjema kot pravilo, zato je treba žičničaije pohvaliti, ker vlečnice obratujejo. V sončnem torkovem dnevu je po zasneženih strminah vijugalo približno 150 smučaijev. Utrinek ob vlečnici »Stare stene«, Aleš Ojsteršek • srečanje • Lucija Nežmah Ob obisku v gorenjski temeljni organizaciji Gradbeni elementi smo pri opravljanju vsakodnevnih delovnih obveznosti za kratek čas zmotili Lucijo Nežmah. Kot so nam kasneje povedali njeni sodelavci, smo se pravilno odločili. Naša sogovornica je zvesta Gorenju že celih 25 let, v obratu Keramike v vasi Gorenje pa služi kruh osem let, in .sicer kot mojster na prebiralni liniji. Njeni spomini na prve korake pred 25 leti v Gorenju so še zelo sveži. ,,Povsem drugače je bilo takrat kot je danes. Veliko smo delavci morali delati z rokami. Ženske A n smo morale prijeti za vsako delo, tudi za povsem moško. Mraz, sneg, veter, dež nas pri oprav-Ijanju delovnih nalog ni smelo motiti. Ko smo gradili sedanji obrat Keramike, smo ženske stregle zidarjem. Treba je bilo delati vse po vrsti. Danes pa so težka opravila zamenjali tekoči trakovi, razna dvigala, hale so ogrevane . . . Čeprav je marsikatero delovno mesto fizično precej manj obremenjeno, je kljub temu naporno. „Kot pravi Lucija, o razmerah v Gorenju pred četrt stoletja rada pripoveduje svojim sodelavkam, posebej takrat, ko „pojamrajo" zdaj o tem, drugič o drugem. Mnoge med njimi kaj malo verjamejo njeni pripovedi. Čeprav je Lucijino delo zelo zahtevno, odgovorno, ga z veseljem opravlja. ,,Zadovoljna sem. Rada prihajam na delo, med sodelavce. Opravljam sicer kar odgovorno nalogo. Določiti moram kvalite M. G. V. VVOLLAN. Erinnerung a V tej nibliki danes objavljamo dve fotografiji naše bralke Marte Trampuš iz Titovega Velenja. Prva fotografija je iz leta 1912, ko je bilo ustanovljeno prvo organizirano mešano pevsko društvo v Titovem Ve- die Fahnenweihe 1912. lenju. Druga fotografija pa je iz leta 1934. Posneta pa je bila ob ustanovitvi prve strelske družine v Titovem Velenju. KAJVISJE GORSTVO V ORNI HODI Judovski učitelj M malti Ivan Pl/ltAHUE PARE V TURBINO Strel v poletje NEPRIČAKOVAN OBISK — Ni dolgo tega, ko je Spodnjo Rečico obiskalo nekaj, kar bi lahko bilo neznani leteči predmet, neka vrsta letečega krožnika, ali nekaj podobnega. Le kaj so skrivnostni obiskovalci iskali? Morda so se zanimali za naše lepote, (ne)delo, morda za kaj drugega. Vse skupaj seveda ni res, posnetek pa je le posrečen. (Ne)razvajenost — če ni dreves, so dobri tudi bobni PRETIRANA lusntuosT m/smu KI KRA3 01 UMU jrouje ZA sekakue MOŠKO IME ŠPORTNIK, KI TEČE IPSILON IZRISAN DETAJL VELIK« M-TOKAM PODOBNE PTICI ilitalom p