1'oJrtntna piacama v gotovini. Let© XIII., štev. 159 LJubljana, četrtek 16. junija 1932 Cena 2 Din i_pravu;itvo; i duma. alica 5. _ Teletom it 3122, 3123, 3124. 3125 5126. lrneraf-rvf oddc-lek: LJubljana, Šeleo-burgova a«. 3. — TeL 3492 te 2492 P>dni?nk-a Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — relefon it 2455 Pod ru/n:ca Celje: K.ocenova ulica it 2 — Telefon St. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-Ijan* st. 11.842 Praha čislo 78 180, motam* cuasu mcacCuc £> — U-a. ra fnozem«*-»o 40.— O tl Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva nlica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 25S2). vv ■>41 Rokopisi se ne vračajo. — Ogia^i po Dvojna mera fašizma Za Jugoslavijo je dovoljeno glašafo v Italiji za Boograd, 15. jumija M. Znana agencija >Gr;č* je v svoji številki dne 4. junija objavila. članek 1'rankovskega emigranta Vladimirja Jeriča, ki Piva sedaj v družbi Pa-veljica v Italiji. Jelač pravi v svojem članku »Bombe odgovarjajo svojemu namenu, bombe so imperativ časa, z njimi iin s peklenskimi strojii je treba pretresti in razbiti razbojniško votlino, ki nosi ime Jugoslavija. Z njimi je treba vzbuditi pozornost vsega sveta, grom bomb se mora razširiti po vsej Hrvatski in iz nje mora odjekniti po vsem svetu.« Potrebno je, ugotoviti, da bivata Jelič in Pavelic v Italiji. Tudi Hranilovič, Servan-tiič to Srbič so v -Italija. Skupno se sedal udejst.vujejo in izvršujejo kar Jelič citira v napisih in proglasih kot dopuščeno tn upravičeno. Slednja trije bivajo v bližini in dopustno vse, kar pro« največji zločin Reke. Servantiča varujeta dva orgaDa italijanske javne varnosti. Zanimivo je, da črpa ves italijanski tisk v zadnjem času svoje informacije baš iz njihovega vira, iz j-Griča«. Dan za dmem se širijo v italijanskem tisku »novice iz Jugoslavije«, ki s: jih izmišljajo tri emigrant-i. Pribiti je treba, da vrši italijanski tisk tako defelistično propagando proti našii državi baš v času, ko je spričo poskušenega atentata na Mussoimija sprožil silno kampanjo proti onim državam, v katerih se zbirajo italijanski emigrantje. Fašistični tisk očita tem državam, da do,puščajo italijanskim beguncem, da se oborožujejo z bombami in orožjem. Istočasno pa objavlja italijanski t:sk take besede, kakor jih je Jelič napisal v »Griču«. Naraščajoč odpor proti makedonstvujušcim Razburjenje v Sofiji zaradi nedavne ugrabitve - Glavni krivci so žs aretirani Sofija, 15. junija AA. Nasilna, ugrabitev člana sofijske narodne opere Simeona Kavrakilova vzbuja čedalje večje zanimanje in pozornost v vseh sofijskih krogih in tudi v široki javnosti. Ugrabitelji so že v rokah policije, so to Georgijev, Keremekci-jev, Miha;lov in Tlorinek, Ivan Keremekci-jev je carinski agent in je v službi pr carinski direkciji v Sofiji. Policija zdaj zasleduje petega udeleženca, ki se imenuje M:ha:lo Kanajordanov. Po novih izpoved-ban aretiranega šoferja se vidi, da so ugrabite!;.-; odpeljali Kavrakilova še isto noč na neko posestvo kak poldrugi kilometer o-i Radomirja in ne v Dunnieo. Ko se je avtomobil ustavil pred hišo, sta se prikazala dve drugi osebi, ki sta skupno z Mihajlom Karaiordanovom odvedli Simeona Kavrakilova v hišo. Pozneje so odpeljali Kavrakilova dalje, po vsej verjetnosti v Djumaj^ Kazen šoferja so aretirali tudi lastnika avtomobila, ki so ž njim odved.li Kavraki-lublikansko-*ocijalna skupina. Tako je torej v sedanjem parlamentu 16 skupin, pri čemer niso všteti poslanci, ki ne pripadajo nobeni teh skupin. Angleške in poljske vojne ladje v Gdansku Gdansk, 15. junija AA. Wclff poroča: Obenem ko so prišle v gdansko luko angleške trpedovke, je tamkaj pristala tudi poljska voina ladja »Vihor«. Poveljnik »Vi-hora« je obiskal poveljnika angleških tcr-pedovk v gdanskih teritorialnih vodah. HITLERJEVCI NA POHODU Izzivalen sklep pruskega parlamenta o Izstopu Nemčije iz Društva narodov - Hitlerjevska vojska zopet dovoljena - Priprave za »tretje cesarstvo" Berlin, 15. junija, g. Pruski deželni zbor se je sestal danes na avojo Urugo sejo. Komunisti so stavili takoj po otvoritvi seje predlog, naj se z visokimi davki obremenijo vsi dohodki preko 12.00U mark letno, denarna sredstva iz teh dajatev, ki bi samo na Pruskem vrgle nad tri milijarde tnark, pa naj bi se uporabila za podporo brezposelnih. Ker so bil? podani ugovori zoper takojšnje posvetovanje o tem predlogu, predlog ni prišel v razpravo. Zbornuca je nato glasovala o vrsti predlogov ki jih zaradi predčasnega zaključka zadnje seje deželnega zbora takrat ni bilo mogoče več rešiti. Pri posvetovanju o komunističnem predlogu, po katerem se pruska vlada naproša, da naj vpliva na državno vlado v tej smeri, da bi ustavila plačila po Youngovem in Davvesovem načrtu, se je izkazalo, da zbornica — prav tako kot na zadnji seji. — ni bila sklepčna. Predsednik Kerri jc sklical takoj novo sejo, na kateri se je nadaljevalo glasovanje o ostalih predlogih. Pri tem je bil odklonjen komunistični predlog glede odprav-ninskih pogodb s kneževimi rodbinami in izgona teh rodbin, predvsem bivšega prestolonaslednika in princa Avgusta Viljema. Za predlog so glasovali samo komunisti. Glasovanja se je ude! ežil tudi princ Avgust Viljem, ki je član zbornice. Nadaljnji komunistični predlog, naj pruska vlada zahteva od državne vlade, da Nemčija izstopi iz Društva narodov, je bil z glasovi komunistov in narodnih socialistov sprejet. Pri naslednjem glasovanju se je zopet pokazalo, da zbornica ni bila sklepčna, ker je bilo vsega oddanih samo 117 glasovnic. Glasovalo se je o komuni- st;čnem predlogu, ki je zahteval takojšen odstop državne vlade. Berlin, 15. junija, s. Zvečer se je vršila konferenca zastopnikov posameznih držav, na kateri so bili obveščeni o bistveni vsebini nove zasilne uredbe. Zelo verjetno je, da se bodo južnonemške države brezpogojni prepovedi ukinitve postavile v bran z lastnimi prepovedmi ali pa vsaj 6 prepovedmi pohodov, ki bi b le enako učinkujoče kakor prepoved nošen ia uniform. Berlin. 15 junija, g Državni predsednik je podpisal dane« zasilno nredbo. s kater« «e ukinja nedavna preporod narodno - soci-jalistirnili napadalnih oddelkov. Zasilna od redba bo obiavljenn jutri in določa drugim, da se prepovedi hitlerjevih napadalnih organizacij in nošenja uniform razveljavita na ozemlju vse države z veljavnostjo od petka 17. t. m. dalje S tem dnevom bodo torej zopet lahko oficijelno nakupile narodno - socijalistične napadalne organi zarije. Željam deželnih vlad. naj bi državna \!a-da ne ukinila prepovedi nošenja uniform v splošnem, temveč naj bi dala posameznim deželnim vladam možnost, da v lastnem področju uredijo to vprašanje, državna vlada ni hotela ustreči. Po razgovoru. ki se je vršil v ponedeljek med državnim kancelar-jem in Hitlerjem, je državna viada ustregla narodno - socijalistični želji in uredila t« vprašanje skupno za vso državo, tako da se morajo prilagoditi tej rešitvi vse deželne vlade. Berlin. 15. junija. AA. Vlada bo odlok o z.opetni dovolitvi Hitlerjevih napadalnih čet objavila šele jutri popoldne, ker še ni končala pogajanj z iužnonemškimi deželami, ki trdijo, da se je bati, če bodo smeli Hitl^r-ievci nositi uniformo, da ne pride do kaljo- Danes bo otvorjena lausannska konferenca Sporazum med Macdonaldom in Herriotom glede rešitve reparacijskega problema ženeva, 15. junija A A. Prva seja lausannske reoaracijske konference se bo vršila jutri v četrtek ob 11. dopoldne. šefi delegacij se sestanejo danes ob 17. uri, da se pogovore o problemih, ki bo o njih lausannska konferenca razpravljala, zakaj po splošnem mišljenju bo od uspeha te konference odvisen tudi uspeh ženevske konference. ženeva, 15. junija s. Herriot in Macdonald sta danes opoldne odpotovala v Lau-sanno, kjer se bosta udeležila prvega za 17. uro določenega razgovora kot priprave za lausannsko konferenco. »Journal de Nation« zatrjuje, da sta se Herriot in Macdonald glede reparacijskega vprašanja sporazumela za skupno stališče na naslednji podlagi: 1. da se takoj uveljavi začasen moratorij do konca decembra t. 1. in 2. da se imenuje poseben odbor, ki naj bi do te- daj proučil podrobnosti načrta za končno-veljavno rešitev reparacijskega problema kakor tudi problema medzavezniških dolgov. London, 15. junija AA. Kakor se dozna-va, se bodo privatni razgovori med državniki v ženevi nadaljevali, dokler ne obro-de praktičnih rezultatov. Sklep predsedništva konference, da se odgode 3eje generalne komisije, so delegacije z zadovoljstvom sprejele, posebno ker se zdaj začne lausannska konferenca. Naša delegacija prispela v Latisaimo Lausanne, 15. junija p. Danes dopoldne je prispela semkaj jugoslovenska delegacija z ministrskim predsednikom dr. Vojo Marinkovičem na čelu. Popoldne je imel dr. Marinkovič daljši sestanek s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Odtok zlata iz Amerike v Evropo V zadnjih mesecih je morala Amerika prepustiti Evropi dve in pol milijarde zlata, tako da se je evropski kapital popolnoma umaknil iz Amerike Newyork, 15. junija, g. Odtok zlata iz Amerike, ki je trajal že nekaj mesecev in je povzročil v ameriških finančnih krogih že resne skrbi, se je danes začasno končal z velikim zlatim transportom 55 milijonov dolarjev v Francijo. Ta vsota je ostanek imovine v dolarjih, ki jo je imela Francoska banka v Ameriki. Iz Amerike je bilo v zadnjih mesecih izvoženih za 2.3 milijarde dolarjev zlata, in to večinoma v Evropo. S tem je znesek 3 milijard dolarjev, ki so bili naloženi v Ameriki po inozem- skih emisijskih bankah, vladah in privatnih tvrdkah v kratkoročnih zlatih dobro-imetjih, z današnjim transportom povrnjen do 700 milijonov dolarjev. V ameriškem finančnem svetu se naglasa, da je dolar dobro prestal to največjo preizkušnjo, ki jo je morala sploh kdaj prenesti valuta kakšne države. Ogromen odtok zlata iz Amerike ni imel nobenih hudih posledic in v finančnih borznih krogih računajo sedaj, da se bo položaj na ameriških finančn:h trgih kmalu stabiliziral in končno zboljšal. Velike investicije v Italiji Razdelitev notranjega posojila — Nova avtomobilska cesta — Elektrifikacija železnic Rim. 15. junija, ž. V palači Viminale se je snoči sestal ministrski svet. Razpravljal je o tekočih zadevah in o nekaterih novih zakonskih načrtih. Med drugim je odobril zakonski načrt o reorganizaciji italijanskih borz Na borzah se bodo iznova ustanovili sindikati, pa tudi poslovanje borznih senza-lov in agentov ho spremenjeno in omejeno. Med d-icrimi zakonskimi načrti so važni zlasti n:n'Ti; n delni likvidaciji državnega dolga pri Narodni banki, o novih izrednih javnih delih in o pospeševanju sviloreie Ministrski svet je z. zakonskim načrtom določil. da »e iz posojila ki je bilo pred kratkim emitirano v znesku 4 milijard lir. odplača 800 milijonov na račun dolga pri Na-rpdnj banki. Tz posojila so že prej določili 2 milijardi za razne investicije, ostanek pa bodo porabili za kritje deficita v državnem gosnodarstvu. Za javna dela ie sinočni ministrski svet določil še 250 milijonov lir. S tem denarjem nameravajo predvsem izpojM)lniti napuljsko luko. graditi stanovanjske hiše v Reggiu Ca-labria in Messini. zgraditi avtomobilsko cesto Genova - S^rravahe in deloma elektrificirati italijanske železnice. Elektrifikacijski načrt obsega 5000 km železnic. Elektrificirali bodo predvsem gorske proge v Julijski Krajini in Južni Tirolski ter glavni progi Firenze-Rim in Rim - Napulj - Salerno. Elektrifikacijo nameravajo izvesti v štirih letih. Za pospešev«n;e sviloreje je ministrski svet posebej votiral 30 milijonov lir. Italijanski pogo }\ za avstrijsko posojilo Rim. 15. juniia. r. Po poročilih iz Ženeve, bo dobila Avstrija mednarodno posojilo v znesku 300 milijonov šilingov (2.4 milijarde Din). Angliia in Francija bosta prispevali vsaka po 100 milijonov šilingov, vendar Anglija svoje kvote ne bo efektivno plačala marveč jo obračunala za posojilo, ki ga je dovolila Avstriji za sanacijo Creditanstalta. K manjkujočim 100 milijonom šilingov bo prispevala tudi Italija 30 milijonov. Kakor pa zatrjujejo v rimskih gospodarskih krogih. bo udeležba Italije vezana na nekatere pogoje gospodarskega značaja Italijanska vlada bi rada vsai začasno omilila silno krizo v Trstu in na Reki s tem. da bi povečala promet v lukah. Zato bo zahtevala od Av-striie. naj dovoli za prevoz blaga v Trst in na Reko ter obratno čim večje tarifne olajšave. V Rimu so prepričani, da bo Avstrija tej zahtevi ugodila. nja javnega reda. Predsednik republike bo zastopnikom nemških dežel v glavnih obrisih očrtal vsebino t°ga dekreta na sestanku. ki se bo vršil danes popoldne v notranjem ministrstvu. Državni kancelar Papen je imel danes dolg sestanek z voditeljem narodnih sociia-hstov Adolfom Hitlerjem. Sodijo, da sta Pa-Fe.n 'n. Jlhier govorila o nastopu južnonem-škik držav, ki so nezadovoljne s politiko nemške vlade, zlasti 7. zopetnim dovoljenjem nastopanja hitlerjcvske armade. Berlin. 15. iuniia. d. Danes podpisana zasilna uredb? o ukinitvi prepovedi hitlerjev-skih napadalnih organizacij in nošnje uniform fr^-tje carstvoc. ne da b: moral zato dajati odgovor inozemstvu. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, je Hitler že izvedel popo1-r.o reorganizacijo narodno - socijalistične stranke. Iz. podrobnosti, ki so dosedaj znane, je razvidno, da bo njegova stranka urejena kot nekaka država v državi z vf.-mtm potrebnimi ministrstvi in uradi za v«e pn-noge javnega življenja. Določeni so že tudi bodoči ministri. Belgijski poslanik v Ljubljani Ljubljana, 15. junija. Danes dopoldne je posetil Ljubi j asi o belgijski poslanik v Beogradu grof Romree de Vichenet V spremstvu tukajšnjega belgijs-kega honorarnega konzula g. dr. Dularja je posetil bana dr. Marušiča in podbana dr. Pirkmajerta, na-kAr si je ogledaJ mesto. Amortizacija inozemskih posojil Beograd. 15. junija. A A Finančno ministrstvo je izročijo preko Narodne banke finančnim agentom naše vlade v Parizu dne 15. t. m. določeno dvanajstino anuitete za službo predvojnih državnih posojil, in sicer: Otomanski banki za posojili iz L 1895. (4 odst.) in 1909 (4 in pol odst.) znesek 3,184.683.60 fr. oziroma 7,054.074.17 dinarjev. Francosko-ori jentalni družbi za posojilo iz 1. 1901 (5 odst.), 1906 (4 in pol odst.) in 1913 (5 odst) znesek 3,524.163 fr. oziroma 7,806.021.05 dinarjev. Lesni sporazum med Jugo slavijo. Poljsko in ČSR Varšava, 15. junija, s. Na poljsko pobudo ie bil te dni dosežen sporazum med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko glede skupne ureditve lesnega izvoza. Po poljskih virih se je vsaka izmed omenjenih držav — ki oskrbujejo približno polovico celokupnega lesnega izvoza v Evropi — načeloma obvezala omejiti izvoz v ta namen, da se omejijo dosedanje prevelike ponudbe in podprejo posamezni lesni trgi. Napredovanja pri železnici Beograd, 15. junija, p. »Službene Novine« objavljajo ukaz o napredovanju uradnikov pri državnih železnicah. Prt direkciji državnih železnic v Ljubljani so napredovali: višji svetniki Rihard Negoveiič, France Tic, France Jelašič, Alojzij Randl. Alojzij Bahovec, Ferdinand Perne. Avgust Lu-kačič in kot inepektor v tiskarni voznh listkov v Ljubljani Ernest Jeras. Za višjega kontrolorja in pomočnika šefa postaje na ljubljanskem glavnem kolodvoru je b;I imenovan Franjo Škof, dosedaj v promet-no-komerciialnem oddelku. Napredovali so nadalje pri računovodstvu državnih železnic v Ljubljani višji tajnik Ivan Berslavič. Iz zdravstvene službe Beograd. 15. junija p. Za pristava pri Higienskem za-.-odu v Ljubljani (šolska poliklinika) je bil imenovan zdravnik dr. Rajer, dosedaj nameščen v splošni bolnici v Ljubljani; pri šolskih sestrah v Ljubljani je bila nameščena Štefka Humekov.t, dosedaj pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Novi člani državnega sodišča Beograd, 15. junija p. S kraljevim uka-zem sta bila na predlog pravosodnega ministra imenovana za stalna člana državnega sodišča za zaščito države v Beogra-gu gg. Milorad Filipovič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu, in Vladislav Mar-getič, sodnik banskega stola v Zagrebu. Novi podpredsednik PAB Beograd, 15. junija p. S kraljevim ukazom je imenovan za podpredsednika Privilegirane agrarne banke bivši ministrski predsednik Andrija Radovii. Odbor za določitev smernic za gospodarsko politiko — Razprava o stanovanjskem vprašanj« — Zakon o pobifanjis brezvestne spel. Predsednik odbora je dr. Miroslav P lo j Senator Ivan Hribar Ln tovariši so nato red I ožil: senatu predlog resolucije o smernicah za našo bodočo gospodarsko politiko. Da b: se gospodarska politika naše države zasnovala na čvrstih temeljih .d ■vodila po načelih smotrenega in utnnesrrt gospodarstva, naj se ustanovi odbor 15 članov, katerega nalosa bo razmotrivati in sklepati o gospodarskih smernicah. O svojih zaključkih naj odbor predloži senatu podrobno poročilo. Predlog senatorja Hribarja n njegovih tovarišev je bil sprejet. Nato je senat začel razpravo o načrtu zakona za pobijanje draginje. Poročilo večine je poda! senator Daka P o p o v i č. Izvajai ie, da je za rešitev vprašanja o stanovanjski krizi in najemninah potrebno, da razpravlja o njem Narodno predstavništvo. S^nat ie mnenja, da je vprašanje tolikega pomena, da ea ne more urediti minister z uredbo, marveč da bi se mora! sestaviti zakonski o a •'•rt :n predložiti Narodnemu predstavništvu P- manjšine je podal sena-t >r Svftezar T o m i (■. Izvajal je, da v naši državi življenjske potrebščine na splošno n:so drage, draga so le stanovanja in je zaradi tesca potrebno, da se reši stanovanjsko vprašanje. Ce se to vprašanje nujno Umik b^lisevizma -C pred kmetom Berlin, 12. junija. £.*. sovjetsko javnost je bila nemala senzacija. ko sta objavila lista »Izvestija« in ;> Prav da« sredi maia dekret sovjetske vlade in Centralnega komiteja komunistične stranke, s katerim se znatno znižujejo obvezni prispevki v ž tu. živini in mesnih proizvodih, ki so jih morali doslej dajati Tuski kmetje državi. Dekret sta podpisala predsednik sveta ljudskih komisarjev Mo-lotov m generalni tajnik komunistične stranke Stalin Senzacijonalni ukrep poznavalci sovjetskega gospodarstva najraziičneje komentirajo. Večino pa imajo vsekakor oni, ki ga pripisujejo neuspehu pomladanske setve. Posebno značilne so v dekretu določbe, ki dovoljujejo tudi kolektiviziramm kmečkim gospodarstvom, da lahko svobodno razpolagajo ir. prodajajo odviške žita in živine, čim so izpolnila svoje obveznosti d-j države. Še dalekosežnejše ;n liberanejše so nove odredbe o prometu z živino, ki pomenijo popoln umik sovjetov v izvajanju načrta za podržavljen je trgovine z živino in mesom. Dočim «o marali do*ej ruski kmeti ods'op;ti državi 141.400 vagonov živine na leto jc .sedaj /niž-ria ta kvota na 71.600 vagonov m cmeien.i na veliko in težko živino. Lahko živino in drobnico smejo odslej kmetje klati sami n jim za to ni potrebno nikako uradno dovoljenje več. Še važnejša je sprememba, da smejo odslej prodajati meso doma zaklane živine tudi r.a trgu, dočim so smeli poprej klati le za domačo potrebo in še to le s posebnim uradmm dovoljenjem, ki ga je bilo zelo težko dobiti. S tem- novimi smernicami agrarne politike mislijo sov je ti zmanjšati posledice slabe let ■ e ter dvigniti med seljaki zopet v >ljo in veselje za pridelovanje žita in za Tejo živne. Na Ta način naj se odpravi vedno večji primanjkljaj žita in mesa za prehrano mestnega prebivalstva, ki ie nastal zaradi stslnega nazadovanja produkcije poljedelskih proizvodov v Rusiji. Pravoverni komunisti gledajo na to novo agfarno po'it:ko kremeljskih voditeljev z velikim nezadov>li-u-nm ter jim očitajo povratek h kanit1'Etičnemu sistemu in iz-dnistvo na zasnovan' kolektivizaciji kmečkega gosnodarstva. Voditelj.? pa se branijo s stat;stičnimi podatki. ki dokazujejo katastrofalno nazadovanje poljedelske proizvodnje po izvedbi nasilne kolektivizaeije kmečkih gospodarstev, v katero se ruski kmetje niso mogli vživeti. Zaman so bili v tem pogledu vsi napori vodstva komuni-s";čne stranke, ki je poskušalo prepričati kmete v skupnih gospodarstvih, da so prav tako ind;vidualni lastniki skupnega imetja »kolhozov«, kakor so bili prej neonu e-ni lastn;ki svojih posestev. Stara miselnost kmečkega prebivalstva ie torei v tej borbi zmagala na vsej črti in voditeljem so vjetov ni preostaialo drugega, kakor pri-sfati na umik. ako niso hoteli tvegati za leto-nio žetev popolnega poloma ter izpo-s* vt- državo nevarnosti, da bi ostala sreči "me brez žita. Kot posledico te nove agrarne politike je smatrati t ud' nove odloke sovjetskih oblaki, k' omogočajo na š;rši podlagi svobodno rrgnv;no z viški oride'kov skupnih in induv-dua!n:h kmečkih gospodarstev Ti odlok- predvidevaio tudi znatno znižanje davkov ra svobodno trgovino, s katerimi so zavirali sovieti doslej njen razvoj. Dovoljeno ie odslej tudi zbiranje poljedelskih pro;zvodov v zasebnih skladiščih z edino omeiitvijo, da stoje skladišča pod nadzorstvom sovjetskih organov, ki mora-j f naziti na to. da trgovci ne bodo špekulirali z zbranimi zalogami. V. D. Pri nakupu inozemskih valut je potrebno potrdilo o plačanem davku Beograd, 15. junija AA Finančni minister je odredil, naj pooblaščene ustanove pri prodaji tujih plačilnih sredstev na podili?: '/iliramh prtr'h listov zahtevajo od potnika še da oredloži za vsak znesek nad 1000 Din še potrdi'o o plačanem davku Prav tako morajo oblastva k' izdajajo posebna pooblastila za nakup tuiih plačilnih sredstev, pri izročitvi teh pooblastil zahtevati rd interesentov potrdila o plačanem davku, in sicer za vsak znesek preko 1000 Din. ne reši, postane ves zakon o pobijanju draginje iluzoren. Senator Tomič je navajal statistične podatke o stanarinah in opozarjal. kako oglašajo hišni posetniki v listih prodajo svojih hiš z napovedjo, da jim do našajo hiše po 14 odstotkov rente. Minister socijalne politike in narodnega zdravia s. Ivan Pucelj je naglasi! potrebo, da se sprejme predloženi zakonski načrt in da se zakon nemudoma realizira. Proti zakonskemu načrtu se je započela brez pravih razlogov velika gonja. Mnogi so izražali mnenje, da zakon sploh ni potreben. Sam pa misli, da je zakon potreben, a ne zato. da škodi trgovcem in obrtnikom, marveč da onemogoči nesolidnosl gotovih ljudi. Res je v državi nad 95 odstotkov solidnih in poštenih trgovcev in obrtnikov, gotovo pa je. da ostali niso solidni. Njim velja ta zakon. Minister se je zahvalil senatu za spremembe. ki jih je izvršil v zakonskem načrtu, in je izjavil, da je ž njimi zadovoljen Kar pa se tiče stanarin, je izjavil, da ne more sprejeti mišljenja manjšine, ker je to vprašanie sicer zares aktualno, toda prav tako težko in da ie zaradi tega potrebno, da «e uredi posebej. Vprašanje bo v kratkem času proučeno in predložen Narodnemu predstavništvu primeren zakonski predlog. Ministrski svet bo razpravljal o tem. čim se ministrski predsednik vrne iz inozemstva. Senat je nato s 44 proti 4 glasovom v načelu sprejel zakonski načrt in nato še v podrobni razpravi z 38 proti 7 glasovom. Zakon o brezvestni špekulaciji bo sedaj predložen zopet Narodni skupščini, ker je v mnogih točkah različen od zakona, ki ga je bila skupščina že odobrila. Prihodnja seja senata se vrši jutri dopoldne. Fašisti med seboj Trst, 14. junija »Corriere Istriano« je glasilo istrske provincijalne fašistične federacije in izhaja v Puli pod ravnateljstvom provincijal-nega tajnika fašistične stranke Gio-zamuja Maracchija, ki se je pred »povrnitvijo« priimka v italijansko obliko pisal za M r a-k a. List je v eni svojih zadnjih številk v listnici uredništva povezal divno dišeči šopek cvetja z grede svoje uredniške ljubeznivosti in vljudnosti. Kolikor se da spoznati iz vsebine tega uredniškega sporočila, je najbrž šlo za to, da je neki bralec lista v pismu brez podpisa opomnil ured- ! ništvo, da je v napovedi neke prireditve po-grešno javilo čas pričetka, čemer je najbrž sledila pripomba, da bi bilo pri takih objavah, ki so menda plačane, pač treba več pazljivosti. Pa čujte, kako ljubeznivo in vljudno je odgovorilo uredništvo na to pismo: »Oni gnusni brezimni mrhovini, ki je z ozirom na pogrešek glede časa, ki smo ga napravili nehote v objavi ene tolikih napovedi operete »Piccolo Balilla«, smatrala za potrebno, da je naslovila na nas svoje oslovske nesramnosti, bi mogli odgovoriti, da je naša služba v prid balillovski organizaciji kakor tudi vsem ostalim fašističnim ustanovam popolnoma brezplačna. Da, vrh tega »Corriere Istriano« ne dobiva od nikoder niti pare podpore, ki bi ma mogla pokvariti prebavo. Zato pa rajši ;jozi-vamo omenjeno žival v naše uredniške prostore. Obetamo ji, da ji tako izravnamo njen rilec, ki ga je doslej skrivala, da bo megla pogumno pokazati v javnosti svoj, kakor je treba, predelani in popravljeni obraz!« Ker je pač jasno, da se Je za čas pričetka fašistične prireditve mogel zanimati samo nekdo, ki jo je hotel videti, ki ie torej sam fašist, je pač ta zopet dehtečega cvetja z grede »Corrierovega« uredništva preznačilen za način njegovega občevanja s svojimi lastnimi pristaši. (proti glavobolu la migreni) zanesljivo in hitro pomagajo. Pazite pri kupovanju, da so pristne. • ni *m» Francoska akdja za znižanje carin Pariz, 15. junija. AA. Francoska narodna zveza za razširjenje gospodarskih zvez z inozemstvom je predložil vladi predlog o znižanju in preureditvi carinskih tarif, seveda le v okviru reciprocitete. Zveza poziva vlado, naj uvede v tej smeri brez odloga razgovore s posameznimi državami. pri čemer naj bo v najtesnejših zvezah z inozemstvom je predložila -vladi predlog tega predloga bi se mogli skleniti tudi kontingentsko-tarifni dogovori. Zaplemba premoženja bivšega španskega kralja Pariz. 15. junija. AA. Iz Madrida poročajo, da prinašajo tamkajšnji listi sklep finančnega ministra o zaplembi imetja bivšega španskega kralja Alfonza. Pri tej priliki prinaša list »ABC« članek, v katerem pravi, da je finančno ministrstvo nepravilno ravnalo, ker ni ločilo, ali so zaplenjena imetja pripadala kralju osebno ali pa kraljici in njenim otrokom. List zahteva, da pride to vprašsnip pred parlament V 18 urah iz Soluna v Pariz Pariz, 15 junija. A A. Snoči je na pariškem aerodromu pristalo letalo »Fleche d' OrianU, s katerim se je uvedla nova letalska zveza '■šolun-Beograd-Praga-Pariz. Letalo je odletelo iz Soluna ob 4.50 zjutraj in prispelo v Pariz ob 21.19. Italijanska »Pravica za Madžarsko« priletela v Budimpešto Budimpešta, 15. junija g. Nekaj minut po 17. uri se je pojavilo nad Budimpešto novo italijansko letalo »Pravica za Madžarske«. Letalu je šla naproti eskadra devetih madžarskih letal ter ga v spremstvu odvedla na letališče, kjer so se zbrali za sprejem zastopniki vlade in mestnih oblastev ter zastopniki honvedskega ministrstva. Med navzočo množico je bil tudi oddelek madžarskih vojaših letalcev iz svetovne vojne. Oba italijanska letalca, ki sta pripeljala novo letalo v Budimpešto, bosta ostala več dni tukaj. Cela vrsta vlomov v Savinjski doiini Žalec, 15. junija. Vsa dolina je pod vtisom roparskih vlomov v Št. Lovrencu nad Št. Pavlom, v postajni pisarni v št. Petru in Žalcu, v Zabu-kovci in v Zahomcih pri Vranskem. Vsi vlomi so se izvršili v noči na 14. t. m. Neznanim vlomilcem so morale biti razmere nedvomno dobro znane. Obe postajni pisarni so odklenili z vitrihi in oplenili potniški blagajni. Plen je bil le slab: v Št. Petru 17 desetakov. v Žalcu pa 156 Din. Ko so prišli uslužbenci zjutraj na delo, so našli v Št. Petru odklenjena vrata pisarne, odprt blagajniški predal in druge mize vse razmetane. V Žalcu so pa vlomilci zaklenili za seboj vrata, le vlomljeno blagajno so morali pustiti odprto. Železnih blagajn se niso lotili. Dodatno k temu je treba omeniti, da je že pred mesecem izginil iz zaklenjene potniške blagajne na postaji v Žalcu denar za vozne listke, ki so se prodali za večerni vlak. Ker se je to sedaj ponovilo, in je bil slični vlom izvršen tudi v Št. Petru, je nastala domneva, da morajo vlomilci biti iz bližine, ker bi sicer ne poznali tako dobro razmer na obeh postajah. Vlom je bil izvršen v času. ko je bil postajni načelnik g. Kos na dopustu. Orožniki so z mrzlično naglico na delu, da bi izsledili neznane vlomilce. Kaže. da bo pri tem odločilna beseda neke osebe, ki je pripovedovala, da se je izvrši! vlom ob 3. zjutraj. Sedaj gre za to, odkod je ta oseba izvedela čas, kdaj se je vlom izvršil. Da bi se v bodoče preprečili slični vlomi ali pa vsaj otežili, bi bilo na mestu, da bi se postaje ponoči razsvetlile, ker stoje po večini na samem. V Zahomcih je imel neki kmet doma dva tisočaka, ki ju je dobil za dve kravi v Žalcu na sejmu. Da bi mu kdo denarja ne ukradel, ga je skril v kleti. Pa se je le ura-čunal. Ko je drugo jutro vstal, je prestrašen opazil, da so vrata kleti odprta. Brž je pogledal v klet, a denarja ni bilo nikjer. Gotovo je kdo oprezoval za gospodarjem, ko je zvečer hranil denar. Za vlomilcem ni sledu. V Zabukovci so vdrli vlomilci v trafiko in odnesli večjo vsoto denarja Ln precej tobačnih izdelkov. Nad mično in mirno vasico Št. Pavlom pod hribom Homom gospodari s svojo 40-letno hčerjo posestnik Randl, po domače Gašpur. Sina edinca mu je pobrala predlanskim bolezen, tako da je moral spet sam prijeti za plug irr koso. Predsinočnjim sta starca nenadno prebudila v njegovi sobi dva mlada človeka, ki sta zahtevala denar. Starec ju ni spoznal, ker je bila tema. Ko jima je dejal, da nima denarja, ga je eden potepuhov hotel udariti, a se je starček umaknil in takoj zgrabil za cepin. Vlomilca sta mu hotela cepin iztrgati iz rok, a starec se ga je tako močno oklenil, da sta ga napadalca s cepinom vred potegnila iz postelje. Tedaj se je oglasila iz kota hči, ki je dala napadalcema ves denar, kar ga je bilo pri hiši, in sicer 11 desetakov. Razbojnika sta vzela še srebrno uro iz omare in nato izginila. Orožniki, ki jim načeluje komandir g. Gorjup, so takoj uvedli preiskavo. Po nekaterih sumljivih okolnostih in po odtisih gumijastih podplatov se jim je posrečilo iz-takniti dva mlada fanta, brata Samca, stara 17 in 18 let. Brata sta se že nekaj let potikala po Savinjski dolini. Doma sta iz Radeč pri Zidanem mostu. Oba sta priznala vlom Ln rop. Prijavila sta še štiri druge pajdaše, a se je izkazalo, da njune izjave niso bile resnične. Po Savinjski dolini krožijo govorice, da hranijo ljudje velike vsote denarja doma, češ. da so dvignili denar iz hranilnic iz bojazni, da ne bi mogli potem več do njega. Ta strah je čisto neupravičen. Te govorice pa so povzročile, da so se pojavili dolgo-prstni potepuhi. Kakor kaže, je zdaj celo življensko nevarno imeti doma večje vsote. Atentator Matuška pred sodniki Dunaj, 15. junija, g. Ob ogromnem zanimanju občinstva se je danes pričel pred dunajskim porotnim sodiščem proces proti znanemu atentatorju na železnice Silvestru Matuški. Po prečitanju obtožnice se je ves dan nadaljevalo zasliševanje obtoženca, ki je s svojim teatraličnim nastopom napravil vtis norca. Na vprašanje predsednika je dajal popolnoma zmedene odgovore in hlinil versko blaznost Zatrjeval je, da mu je sam sveti ^uh naročil, naj izvrši atentate in da bo po prestani kazni nadaljeval to svoje delo vse tako dolgo, dokler ne postane slaven mož. Razprava se bo jutri nadaljevala in bo trajala več dni. (Glej poročilo na šesti strani. Op. ur.) WimbIedonski teniški turnir London, 15. junija AA. V ponedeljek se začne wimbledonski teniški turnir, največ ja prireditev belega športa na svetu. Vstop mice so že domala razprodane in zanimanj«-je letos posebno veliko, ker bo izid turnir ja v moškem sin^lu in doublu pokazal. k*> liko upanja ima Anglija, da si letos pribo ri dragoceni Davi sov pokal. Na turnir se je prijavilo tudi mnogo iaozer>skih gostov. Mariborski oficirji pred vojnim sodišče; Epilog k znanim dogodkom v mariborski garniziji — Devet oficirjev in trije podo£icirji so obtoženi komunistične propagande in poskašenega upora Beograd, 15. junija, M. Pred vojnim sodiščem za častnike v Beogradu se je davi pričel proces proti devetim častnikom in treni podčastnikom mariborske gamdzije. Obtoženi so, da so pripravljali komunističen prevrat. Vsi obtoženi so bili pred dobrim mesecem aretirani in prepeljani v Beograd, kjer so bili izročeni vojnemu sodišču. Predsednik sodišča je polkovnik Mladen Lukičevič, člana na polkovnik Milan Ni-količ in sodni polkovnik Radivoj Nikolič; zapsnikar je kapetan Pcrunovič. državni tožilec pa sodni major Miletič Obtoženi so: podporočnik Drago! juh Atanaskovič, major Vojislav Dokič. podporočnik Ro/i-daT Paunovič. poročnik Momčilo Miluti-novrč, podporočnik Drdgo'jub Todorovič, poročnik Marko Markovic, poročnik Mili-voj Altaler, pod po oren'k Mihajlo Rist;č. podporočnik Dušan Šurdilovič. vsi pri pehoti. dalje artiljerijski podnarednik Živo-rad Ilič ter pehotna podnaredn:ka Čedomir Petrovič in Lazar Grujič. Glavni krivec je bil glasom obtožnice podporočnik Mili-voj Milojkovič. ki je tik pred aretacijo izvršil v mariborskem hotelu Meranu samomor: pehotni podporočnik Mihajlo Mi-ladinovič, ki je bi! tudi udeležen, je pobegnil čez meio v Avstrijo. Za vse obtožcnce so bili kot branitelji določeni častniki sodne stroke. Obtožnica Proces se je pričel ob S. uri zjutraj. Vojni državni tožilec major Miletič je prečital obtožnico, kar je trajalo poldrugo uro. Obtožnica navaja med drugim: Obtoženca Atanaskovič in Miladinovič sta letos meseca marca skupno s pokojnim poročnikom Milojkovičem ustanovila organizacijo, ki je imela namen širiti komunistično propagando in uprizoriti pobuno v mariborski garniziji. Načrt so hoteli izvršiti v noči od 16. na 17. aprila. Pripravili so že komunistični proglas, ki se pričenja z nazivom »Junaci!« in ki poziva vojake k uporu ter preti s smrtjo vsem onim, ki ne bi sledili. V proglasu 60 nadalje navajali, da je upor »pod zaščito sovjetske Rusije«. 16. aprila je Milojkovič sporočil svojim tovarišem, da jc dobil z Dunaja brzojavko z zahtevo, naj se pobuna odloži. Sklenili so nato, da bodo poskusili svoj načrt izvršiti v času med 8. in 15. majem. Med tem pa je bila njihova namera razkrita in vsi krivci aretirani. 16. aprila je bil Milojkovič dežurni častnik in bi bil po prvotnem dogovoru moral dati znak za upor. Poročnik Atanaskovič se je za isto noč sam ponudil za dežurstvo in je zamenjal nekega drugega oficirja. Imel je nalogo, da prečita zbranim vojakom komunistični proglas. Hoteli so pozvati vojake, da se z orožjem uprejo sta- Odgovor na nepodpisane letake Prejeli smo: Brezprimerna je v zgodovini slovenskega akademika gonja proti akademskemu društvu, kakršne je v zadnjem času deležno ravno JNAD Jadran. Čast nasprotniku, ki se s poštenimi sredstvi bori za svoje načelno stališče; danes pa izvestna grupa špekulantov in hujskačev, skrita pod anonimnostjo, junaško uporablja nizkotne metode, da škoduje ugledu svojega nasprotnika. V svoji zagrizenosti, morda pod vplivom av-tosugestije celo sama veruje svojim izmišljotinam. »Anonimni tovariši«, vi »branilci akademske morale«, ali vas take borbe ni sram!? Jasno in odločno z besedo na dan! — vsaj pri nas je taka navada. Zaplotništvo je nečastno. -Ako sami ne znate ceniti časti, vas to še dolgo ne upravičuje, da bi jo drugemu brezvestno kradli! Zmeraj smo pripravljeni spustiti se v častno borbo. Zakaj se bojite podpisati svoje besede, ako ste prepričani o njihovi resničnosti!? Toliko v vednost tovarišem akademikom in vsej javnosti. J. n. a. d. »Jadran«. Obsodba zaradi poneverbe Ljubljana, 15. junija. Kakor smo že poročali, je bila že snoči končana razprava proti divšima bančnima uradnikoma Francu Gaišku in Adolfu Vranu, ki sta bila obtožena poneverb. Davi ob 8.30 se je sestal sodni senat k posvetovanju o sodbi. Ker je šlo za dolgo vrsto samostojnih dejanj in je bilo treba v nekaterih primerih razčistiti tudi vprašanje zastaranja. je posvetovanje senata trajalo štiri ure, tako da je bila sodba proglašena šele po 12. uri. Oba obtoženca sta bila obsojena: Fran Gajšek na 5 let robije in 5820 dinarjev globe, Adolf Vran pa na 2 leti strogega zapora in 2-820 Din globe, oba tudi na povračilo sodnih stroškov. V kazen se obsojencema všteje preiskovalni zapor od 14. novembra 1931. rešinam in jim odpovedo pokorščino. Tekom dneva pa je, kakor že omenjeno, Mi-lojkovič spremenil svoj sklep, češ da je dobil tozadevno povelje od dunajske komunistične centrale. Major Vojislav Dokič je obtožen, da je dobil od Atanaskoviča proglas in tako izvedel za naklepe obtožencev, ne da bi to prijavil, kakor bi bik njegova dolžnost. Po izjavah drugih obtožencev se ie tudi sam strinjal z načrtom in je zahteval, naj postane, če se pobuna posreči, brigadni komandant. Dokiča obtožuje tudi to, da je nekaj dni prej pred!cž-'l poveljstvu polka referat, v katerem pravi, da se v garniziji ne vrši nikaka komunistična propaganda. Fantastične načrte mladih oficinev je odkril kapetan Naumovič, ki so ga prav tako povabili, naj sodeluje v njihovi organizaciji. kar pa je odločno odklonil. Obtoženi Paunkovič t>e zagovarja, da je sicer slišal o stvari, da pa je imel vse skupaj za otročarijo in da zato ni smatral za svojo dolžnost, da o tem obvesti starešine. Tudi poročnik Miljutinovič se zagovarja, da stvari oi jemal preveč resno. Slično se branijo še nekateri drugi obtoženci. Poročnik Altaler jc obtožen poleg druge,a tudi, da je pomagal Milojkoviču pri Loju iz zapora. Oba skupaj sta pobegnila proti meji. Blizu meje sta prenočila pri nekem kmetu. Zjutraj sta se z avtomobilom ;:opet vrnila v Maribor. Nastanila sta se v hotelu Meran, kjer so ju hoteli vojaški organi aretirati. Milojkovič se je ustrelil, Altaler pa je bil aretiran. Brani se sedaj, da ca je Milojkovič z revolverjem v roki prisilil, da ga izpusti. Obtožnica na navaja, da Milojkovič v celici ni mogel imeti revolverja, ker so mu vse orožje odvzeli. Altaler je poleg tega obto/cn, da je poneveril 2400 dinarjev. Podporočnik Mihajlo Ristič in Dušan Šurdilovič sta tki obtožnici vedela za komunistični proglas, a starešin o tem nista obvestila. Istega prestopka so obtoženi podčastniki Ilič, Petrovič in Grujič. Zasliševanje obtožencev Dopoldne je bil najprej zaslišan Atanaskovič kot glavni krivec. Priznal je vse obtožbe in izjavil je, da mu jc žal in da je napravi! krivico. Dejal je. da je imel mnogo dolgov. Njegovo stanje se je v zadnjem času zelo poslabšalo, tako da je večkrat že misli! na samomor. Nekega dne pa je prišel k njemu poročnik Milojkovič. ki je vedel za njegovo stanje, in mu prigovarjal, da opusti m--.se! na samomor. Razložil mu je svoie načrte in i.iu prigovarjal, naj se mu pridruži. Razprava se je nadaljevala tudi popoldne. ko so bili zaslišani nadaljnji obtoženci. Nesreča milanskega Milan, 15. junija, d. Zaradi napačno postavljenih kretnic sta trčila včeraj dopoldne na postaji Mestre pri Benetkah brzovlaka M i Lan-Benetke in Benetke-Milan. Obe lokomotivi sta se zarili druga v drugo, dočim sta se oba prtljažna vozova in več esebnih vozov iztirili. 40 oseb je bilo hujše ranjenih, med njimi več smrtno nevarno. Vremenska napoved Zngrebška vremenska napoved za danes: Prehodno naraščanje oblačnosti, sicer pa stalno in toolo vreme. Možnost lokalnih neviht. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V splošnem malo spremenjeno,- morda ponekod krajevne nevihte. Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok, r. z. z o. z. v Ljubljani, javlja žalostno vest, da je v sredo, dne 15. t. m. preminul njen načelnik, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 17. t. m. ob pol 6 uri iz Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16. junija 1932. ObSina Ljubljana Mestni pogrebni savod Umrl nam je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod trgovec dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 17. junija 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Celovška cesta žtev. 56, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. junija 1932. Žalujoča soproga ANGELA AHLIN in otroka BEBA in Cenka ter ostalo soko lstvo. aši kraji in Iju1, Engel in Waltsr 1, dr. Trevbai pol ia Rohaček 0. vk 0 S i fc&fifc 1 iltiirni pregled »Žar«dijaški leposlovni list, ki ga izdaja srednješolska organizacija »Žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani, je pravkar zaključi! svoj tretji letnik. V tem času se je ta list, ki je bil izprva namenjen zgolj literarnemu udejstvovanju naših srednješolcev, razvil v d jaško revijo, ki skuša prispevati tudi k ideološki usmerjenosti srednješolske mladine. Kam stremi, je posebno vidno pokazala ocena pesniške zbirke Franceta Vodnika »Borivec z Bogom«-. Oceno je spisal eden izmed urednikov »Žara«, f. B. Žabkar, ki piše med drugim: »Najbolj žalostno pa je dejstvo, da naša katoliška inteligenca ni postala sol povojne družbe, mesto, ki ji vsekakor pripada. Hočem reči. da iz vse navlake različnih nazorov ni zagledala in spoznala pravih, nespremenljivi temeljev Resnice, edine in večne. Ni izpolnila poslanstva, ki jI pripada, marveč se je brezupno zatekla k emocionalizmu, vrgla se je čuvstvom v naročje. mesto, da bi se trudila za pravilnost mišljenja in čuvstvovanja«. Ta očitek je naslovljen na Franceta Vodnika, ki je po svojih člankih v »Domu in svetu« znan kot eden izmed vodilnih ideologov mladega katoliškega rodu. France Vodnik jx>tem takem ni »na pravi poti« in I. B. Žabkar se ob njegovi pesniški zbirki, v kateri je po našem mnenju malo emocionalizma in več razumnosti kot poetičnosti, t. j. čuvstve-nega elementa, vprašuje: »Ali krst v pesništvu ne veže?« Naposled sodi o Vodnikovi pesmi »Kelih trpljenja«, da je bogo-kletna, kar je nekoliko pikanten očitek književniku, ki je uredil antologijo »Slovenska religiozna lirika« in ki stoji v vodilnih vrstah katoliško-kulturnega gibanja na Slovenskem. Iz tega pisanja »Žara« srna kulturni kronist sri-speval ta4e dovtip&i epigram: Največji arhitekt naš — drevje seka, največji nas slikar — pero vihti, največji muzik — z jusom se prereka, največji pesnik pa lepo —• molči. Joža Bekš, Iskre in plameni. V samozaložbi je izšla zbirka pesmi Jože Bekša, ki se je doslej oglašal v raznih listih in revijah. S to lično onremlje.no knjigo je ljubiteljem svoje poezije podaril izbor svojih najboljših pesmi. Zbirka obsega *ez 140 strani in je pod mottom »Rezal, cepil sen in vezal, — a na jesen sem potresel«, razdeljena v šest delov. Med pesmimi so nekatere prigodnice in verzi aktualne vsebine, ki z bolj ali manj vidno ironijo bičajo izvestne pojave našega javnega življjnja Mnoge pesmi imajo patrotsko obeležie in namen, vzdramiti ravnodušne iz njihove brezbrižnosti nasproti narodovi usod. Druge opevajo prirodo, kmečko življenje ljubezen in ostale v pesmih te vrste priljubljene motive. V splošnem se pri Bckšu dokaj čuti Župančičev vpliv. V platno vezana knjiga stane 40 Din. broširana n-a 30 Din. Naroča se pri avtorju, ? Joži Bekšu v Ljubljani, Dalmatinova 3-III, odnosno pri Tiskovni zadrugi. »Hrvatska Re\'ija« o knjigah Tiskovne zadruge. V junijski številki zagrebške »Hrvatske revije« je objavil Josip Berkovč daljše poročilo o novejših knjigah Tiskovne zadruge. Posebno obširno se mudi pri Fedinovem romanu »Mesta in leta«, označuje pa tudi Tagorev »Dom in svet«, Con-radovo »Senčno črto« in Baroje »Pot k popolnosti«. Hvali prevajalce in opremo knjig. »Kresnice« in današnji slovenski pisatelji. »Mladinska Matica« je izdala med letošnjimi knjigami peti letnik »Kresnic«, ki so nekak mladinski zbornik. Letošnji urednik, pisatelj Josip Ribičič, je pripravil mladim č:tateljem, pa tudi odraslim, ki jih zanima naša književnost, zares prijetno pre- senečenje: Namesto običajnega gradiva, ki zanj dovolj skrbe mladinski mesečniki, je zbral mladostne spomine skoro vseh najizrazitejših živečih slovenskih književnikov, ki so kdaj s svojo besedo govorili mladini. Te mične spomine je opremil s kratkim življenjepisom vsakega pisatelja'in s portretom, ki pa ni fotografija, marveč reprodukcija izvirnega portreta, ki ga je narisal domač umetnik. Spominske črtice so prispevali France Bevk, Anica Černeje-va, Fran Fnžgar, Tone Gaspari, Marija Grotšljeva, Miran Jarc, Vladimir Levstik. Mile Klopčič, Marija Kmetova, Joža Lav-renčič, Bogomir Magajna. Ivan Matičič, Ksaver Meško, Fran Milčinski, Ludvik Mrzel, Jože Pahor. Ivan Pregelj, Andrej Ra-pe, Josip Ribiče, Tone Seliškar, Karel Širok. Mila Prunkova-I "tva, Narte Velikonja in Oton Župančič, Tone Gaspari pa je ob koncu še podal kratek pregled letošnjih dogodkov. Portrete so narisali Fran Gorše, B. Jakac, E. Justin, M. Gaspari. N. Pirnat, O Globočnik, A. Veber. M. Maleš, Fr. Pavlovec in Fr. Škodlar. Na koncu vsakega prispevka je faksimle podpisa. Pohvaliti je treba samo zamisel in nje izvedbo. Tako smo dobili pregled naših najboljših mladinskih pisateljev in med prispevki marsikakšen biser, ki bo vzradostil tudi odraslega čitatelja. Knjižica je opremljena prav okusno. Mirno jo lahko smatramo za dogodek v naši mladinski književnosti. »Poučni slovar« in »Domači vedež«. Prejeli smo 31. zvezek »Poučnega slovarja«, ki ga izdaja v redakciji dr. Jože Glonarja Umetniška propaganda. Obsega gradivo od »steeplechase — Tabor«. Kakor kaže. bo ta naš največji slovar tujk. krajev, imen in drugega praktičnega uporabnega grad va v teku jesenskih mesecev zaključen. — Tudi »Domači vedež« iste založbe se počasi nagibi je h koncu. 19. zvezek, ki smo ga prejeli v oceno, prinaša gradivo od »provizija« do »sekrecija«. Oba slovarja se lepo izpopolnjujeta. »Domači vedež« ima ponekod dovtipne opazke. Na pr.: »Pshijatrija«, nauk o duševnih boleznih ali psihozah in njih zdravljenju. Zanimivo je, da so psi-hijatri sami ponavadi čudaki«. Dobra je tudi opazka pod »Razumnost«: »Nadarjeni človek hitro reši problem, ki se mu ponudi, pametni raziskuje, ali je bolje iti za problemom ali proti, modri pa se odloči morda za rešenje problema, ki mu ne prinese nobene koristi.« O značaju in smotrih matematike je priobčil beograjski »Matematički list« v pravkar izišli 9-10 številki prav zanimivo razpravo N. Saltvkova. S to številko je »Matematički list« zaključil svoj prvi letnik, s katerim se je uspešno vpeljal v krog onih. ki jih zanimajo matematične vede. V nemški publikaciji o Jugoslaviji, ki jo je izdalo v odlični onremi Društvo jugoslovenskih dijakov v Dresdenu (uredil Ivan Kreft), je izšlo več zelo lepih slik iz Slovenije. Hellmuth Friedrich iz Dresdena je v dajšem. imnresivnem čanku opisal svoje počitniško bivanje v Radincih in stike z ondotnim slovenskim ljudstvom ter slikovito pokrajino okoli Sv. Jurja ob Ščavni-ci. Mladega nemškega literata je slovenska zemlja zelo navdušila. Njegovo radin-sko pismo je Hellmut Kiinne izpopolnil s člankom »Slovenske Goricc« (izviren našim-!), ki je prav tako poln lirike in navdušenja , nemškemu gostu iz Dresdena so ti kraji videli kakor »dežela, v kateri se cedita med in mleko«. Tudi fotomontaža na ovitku vsebuje več slovenskih motivov. Ta zvezek, ki je natisnjen na umetniškem papirju, nam je prispel kot ljub pozdrav iz Dresdena v dneh, ko so oblasti — baie na hitlerjevski pritisk — razpustile ondotno Društvo jugoslovenskih dijakov, ki je b:lo središče uspešnega dela za praktično zbli-šanje Jugoslovenov iin Nemcev. 9omače vesli ♦ Kraljev dar siromašnemu prebivalstvu Sandžaka. Njeg. Veličanstvo kralj je siro Dvašnemu prebivalstvu Sandžaka poslal kot svoj prispevek deset vagonov koruze. + Vladni svetnik Reiser častni doktor. K' v -' kustos deželnega muzeja v Sarajevu vladni svetnik inž. O trn ar Reiser iz Mari-l^ora bo prihodnjo nedeljo na graški univerzi promoviran aa častnega doktorja. Inž. Reiser uživa kot zoolog, zlasti pa kot ornitolog velik sloves. ♦ NOv ameriški konzul v Zagrebu. Dosedanji konzul Zedinjenih držav Severne Amerike v Zagrebu Pavel Bovverma.n je premeščen v Solun. Na njegovo mesto pride Ud m on d Treskow, doslej ameriški konzul v Amsterdamu. + Publicist sir Evan« t .Sarajevu. Znani angleški publicist in arheolog sir Evans je te dni prispel v Sarajevo, na katero mesio ga vežejo neizbrisni spomini še iz časov revolucije in borbe za svobodo. Kot petindvajsetletni mladenič je sir Evans peš prepotoval Bosno iri Hercegovino. Z velikim zanimanjem je spremljal stremljenje Herceti-Bosne za osvoboditev. Sad njegovih opazovanj je bilo znano delo »Peš po Bosni in Hercegovini . ki je vzbudilo veliko pozornost v vsej evropski javnosti. Ob priliki svojega sedanjega bivanja v Sarajevu je sir Evans stopil v stike z nekaterimi uglednimi javnimi delavci. + Promocija. Na graški univerzi je pro-m vira t za doktorja vsega zdravilstva g. Ivan Kokl.ič iz Novega mesta. Iskreno čestitamo. ♦ Osebne vesti s pošte. Na področju flravske pošt.ne direkcije so imenovani: za pripravnika .Terrnan Avgust na pošti Ljubljana 2 in Bregan t Miha na Bledu I; za zvaničnioo S skupine Medja Marija, za slu- žitelia 2. skupine pa Fartelv Ivan _ oba ma Bleda. Napredovali so: v VL skupimo: za pošt.ne uradnike Vidmar Tomo in Kn-nier Josip na Ljubljani 2, čonč Albert v PolVtanah. Flu-dernik Fra.n-c r Prasorskem in Kump Aleksander v K ran jo: v VII. skupino: za administrativno uradnico Pavlic Margita na direkciji, z,a upravnika Koče-rar Franjo na Rakeku, za poštne uradniki: Krn ž Anton na Jesenicah. Miložič Lin- \ič Drago v Sevnici, Alič Janko v Metliki, i'la-3 Maks i,n Vene Martin na Mariboru 2, :*tau.t I/judevit., Skubi-e Olga in Trevea Frančiška na Ljubljani 1, Ragazzi Viktorija v Radečah pri Zidanem mostu in Kušar Vida na Ljubljani 6: v 'IX. skupino: za arkivstoo uradnico ma.n.ipu.lantko Zagopjan Stana na direkciji; za poštno uradnico manipulantko Cingel Franja v Konjicah in - upa.r roj. Anderlič Nežika na Ljubljani; :wt pripravnike po S 25-2 u. z. Pe.lhan Al-I« ,n. Razberger Milena in Tre ven Rafael; za pripravnike Štene Alojzij na Mariboru '1. Falont Josip na Ljubljani 1, Hasler Fran c na Ljubljani 2. Pintarič Josip v Murski Soboti. Sentočni.k Josip na Mariboru 2, Snosrov-ec Stanko na Ljubljana 1, Mnlič Josip v Gušta.nju in Višmer Janko na Jesenicah. Premeščeni so: uradniki-IX. skupine Skrbeč, Ana z Maribora 1 v Ma-renberg. Mi klavec A,nt.on z Ljubljane 1 na BU-d 1 in Novak Angela i z Dolnje Lenda--. <• v Križevee pri Ljutomeru, Gingel Franja iz Ormoža v Radovljico; uradnica X. skupi ne Bajec Ljudmila iz Kočevja na Bled 3: zvaničnik I. spupine Palčič Jurij z Ljubljane 1 na Bled 1: zvan. III. SKup-ine Mozetič Pavlina z Ljubi jame 1 v Stari trg pri Rakeku in Hasler Franc z Beograda 2 na Ljubljano 2; slu ž II. skupine Marinko L n ia iz Krškega v Brežice. Dovjak Ivan 7. Ljubljane 1 na Ljubljano 7, Tramipuž ^ vari z Ljubljane 7 na Ljubljano 1, Žeiez-n kar Karel iz Prevalj v Guštanj, Sobjak Kamiia »z Gornje Radgone na Maribor 1, .Pamko Josip z Maribora 2 >v Krriževee pri Ljutomeru in Bevk Franc z Ljubljane 1 ti a Bled 1. NAJMANJŠA ŽENSKA NOGA izgleda še manjša v poletnih ženskih »MAJA« opankah, katerih kroj je uprav rafinira-no dovršen. + Nova pravila za vpis tujcev na češkoslovaških visokih šoiah. češkoslovaško ministrstvo narodne prosvete je v želji, da izključi vsako sumnjo glede pravilnosti maturi tetnih spričeval, ki jih tu jci predlagajo češkoslovaškim visokim šolam, odredilo, da morajo o i .početka študijskega leta 1932.'10?,3. vsi tujci, ki se prvič vpišejo na češkoslovaške -visoke šole, pred-Vžiti matuiitet.no spričevalo legalizirano po ministrstvu prosvete in ministrstvu vn-anjih zadev dofaične države .im po češkoslovaškem zastopstvu, v kolikor ni odre-; -no kaj drugega po mednarodnih pogodbah. Pri zrelostnih spričevalih -iz Jugoslavije zadošča legalizacija s strani najvišje administrativne oblasta — ministrstva prosvete tujčeve države. + Diplomski izpiti na Tehniški srednji šoli v Ljubljani so se pod predsedstvom univ. prof. inž. 31. Osane, odposlanca ministra trgovine in industrije vršili od 30. maja do »v t. m. (pismeno) in od S. do 14. t. m. iiistme-co) Od učencev četrtih letnikov niso bili pripnščeni na strojnem odseku 1, na elektrotehniškem odseku 3, na geo-metrškem odseku 7: na ar hi tek ton sko-gradbenem odseku pa je opravljal izpiit Tudi en bivši učenec, ki je bil lansko leto odklonjen Diplomski .izpit so opravili: na arhitektonsko - gradbenem odseku 2 z odličnim uspehom. 1 s prav dobrim uspe- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani dne 15. junija. 1932. številke za označbo kraja pomenijo: 1. t*;.7. 20.0, 80, mimo, 0.2, __Rab 7, 760.7, 20.0, 60. mirno, >/2, —, — Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 26.4, najnižja 12.8. Maribor 21.2. 12.0, Zar s.reb 27.0. 15.0. Beograd 27.0, 1-3.0. Sarajevo 25.0, 15.0. Skoplje 28.0. 8.0. Split 25.0. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48. Luna vzhaja ob 16.46, zahaja ob 1.10. hom. 8 z dobrim uspehom in 1 z zadostnim uspehom; na strojnem odseku 3 s prav dobrim uspehom, 7 z dobrim uspehom in 2 z zadostnim uspehom; na elektrotehniškem odseku 4 z odličnim uspehom, 2 s prav dobrim uspehom, 5 z dobrim uspehom, 5 z zadostnim uspehom; na geometr-skem odseku (teoretični del) pa je položilo izpit 27 učencev. Na geometrskem odseku se bo končni uspeh utrdil šele po opravljenih terenskih delih začetkom avgusta. Pri diplomskih izpitih je bilo odklonjenih: na arhitektonsko - gradbenem odseku 1 za leto dni; na strojnem odseku 7 za tri mesece in 3 za šest mesecev; na elektrotehniškem odseku 1 za tri mesece in 1 za 6 mesecev; na geometrskem odseku 2 za tri mesece, 1 za 6 mesecev in 1 za leto dni. + Dijaški doni v Kočevju opozarja starše svojih gojencev in druge, da niso istinite vesti o ukiuitvi višjih razredov tukajšnje gimnazije. — Ravno V preteklem šolskem letu so se pokazali na tukajšnji gimnaziji zelo lepi učni uspehi, zlasti zadovoljivo so napredovali gojenci našega zavoda. Dokončno ni padel niti eden naših 75 gojencev, kar je zahvaliti smotrenemu pedagoškemu vodstvu našega zavoda. — Opozarjamo starše, naj prošnje za sprejemni izpit v I. razred za prihodnje šolsko leto vlcže najkasneje do 23. t. m. na gimnazijsko ravnateljstvo, oziroma opravi to tudi naš zavod sam, ako se mu poprej dopošljejo potrebni dokumenti. — Izpiti se bodo vršili od 23. do inkl. 25. t. m. Starše oziroma njihove namestnike svcjih gojencev zaeno obveščamo, da bomo vzdrževalne stroške gojencev za prihodnje šolsko leto znižali. — Vodstvo Dijaškega doma v Kočevju. ♦ Povodom izleta na Kosovo pozmva ljubljanski odbor Jadranske straže, ki je dobil 15 brezplačnih kart za železniško vožnjo iz Ljubljane do Skoplja in nazaj na razpolago, naj se vsi udeleženci takoj, najkasneje pa. do 21. t. m. prijavijo odboru Jadranske Straže v Ljubljana. Gledališka ulica S. v uradnih urah od 16. do lfl. Pri odboru dobijo vse natančnejše informacije, legitimacijo in vozovnico. Navedeni dan je skrajni rok -i.n zamudnikov ne bo mogoče vpoštevarti, ker mora biti število izletnikov že 22. t. m. zjutraj brzojavno javljeno izletniškemu odboru. + Kongres treznosti. Ju.goslovens.ka zveza treznosti v Zagrebu in Zveza trezne mladine v Beogradu priredita v zrvezi s oetinjskimi organizacijami treznosti letos od 2. do 10. julija treznostmi kongres na Cetinju. Izletnikom bo dana prilika za. lepe izlete ter so jim odobrene tudii vozne dn druge olajšave. Prenočišče s hrano za tri d,ni stane 90 Di.n, oskrba brez prenočišča pa 80 Din ter je treba ta zneseK poslati na naslov Društvo treznosti, Cetinje. legitimacije aa. vožnjo se dobijo pri vseh poslovalnicah jPutnika« in pri Savezn trezne mladine, Beograd. Pašičeva ulica 6. Legitimacija sta.ne 20 Din in velja tudi kot vstopnica do vseh prireditev povodom kongresa. Prijave za prenočišče i.n prehrano se sprejemajo samo do 25. t. m. + Kongres vojnih invalidov. V dneh od 13. (Jo 22. L m. se bo v Beogradu vrši! deveti redni kongres vojnih invalidov. Dne 18. t. m. bo konferenca delegatov, naslednjega dne pa se prične ob 10. kongres, ki bo trajal do 22. t. m. ♦ Hrvatski turisti na Lisci. Hrvatsko turistično društvo >Rumoli.stj priredi prihodnjo nedeljo .izlet na Lisco pri Zidanem mostu Omenjenega dne bo na svečan na-čir otvorjena planinska koča na Lisci, ki jo je zgradila podružnica Slovenskega planinskega društva na Zidanem mostu. + Žegnanje na Kofcah. Planinski dom na Kofcah proslavi svojega patrona sv. Janeza Krstnika na kresno nedeljo 26. t. m. Kdor ima kaj smisla za zdravo planinsko veselje, pridi prost zemskih skrbi. Duševne težave bo pregnal patron, za telo se bodo pobrigali solnce, kuhinja in klet. + Nova grobova. V torek popoldne so položili v Kranju k večnemu počitku Franjo Cofovo, ki je preminila v ponedeljek zjutraj po hudi bole-zni. Blago pokojnico, ki ni bila samo ljubeča mati svojim otrokom, ampak tudi velika dobrotnica tujim siromakom. je spremljala na zadnji poti dolga vrsta prijateljev in znancev. Mnogo oko se je orosilo. ko ji je pevski zbor zapel »Človek glej«. — V ljubljanski splošni bolnišnici je po kratki bolezni preminil tipograj g. Štefan Dražil. Pogreb pokojnika bo v petek, 17. t. m. ob pol 18. uri. — Obema pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalie! + »Službeni list dravske banovine« 00 javlja v 47. letošnji številki: pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega materija la. rabi .pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah ter uporabljanju .kreditov za poštne, telegrafske in telefonske stroške, navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu, navodila, kako naj se sestavi .proračun državnih raz-hodkov in dohodkov s predlogom fiinanč-nega zakona aa leto 1933./1934. in obrazec k pravilniku o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih šol. + Društvo »Krekova mladina« na Pre-valja.h je razpuščeno, ker že več let • ne deluje, nima ne članov, niti imovine in toreo tudi ne pogojev za pravni obstoj. + V torkovem »Jutru« se je imelo glasiti > Prodaja« in ne razprodaja vina. + Dražba posestva Vikerše pod Šmarno goro v najlepši legi ob Savi bo v petek 17. t. m. ob 9. na. okrajnem sodišču, soba 15, v Ljubljani. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. ♦ Različna kemična sredstva za pokon-čavanje rastlinskih škodljivcev ima stalno v zalogi >Ohemotechna« družba z. o. z. Tjjubljana. Mestni trg 10 na dvorišču veletrgovin e A. & E. Skaberne. Za nakup strupenih sredstev je potrebno predložit; posebno dovoljenje. + Z zauživarijem Sisaške mineralne vode se lahko .prepreči arterioskleroza. + Proti moljom _ TARMOL! V vseh lekarnah in d>Togernjah. Proizvajalec: >Che-motechna-K, Ljubljana, Mestni trg 10. ♦ »Franz Josef« gre>nčica urejuje redno odvaiamje. lahko prodre črevesje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe ta žene. ČISTEM Vam očisti vse madeže na oblekah; čisti tudi madeže na svili, posebno pa na barvastem usnju. V zalogi ima staroznana drogerija KANC, Židovska 1 Iz Ljubljane u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu nebotičnika, ki se bo vršil jutri pod vodstvom g. inž. Vladimirja Šubiea. Sestanek točno ob 16. pred nebotičnikom. u— Sokol Ljubljana II. priredi v soboto 18. t. m. točno ob 20. predavanje s skioptič-nimi slikami o znamenitosti Prage. Predaval bo hr. Bran i mi r Kozinc. Ker je predavanje zelo važno zlasti za udeležence vsesokolskega zleta koncem tega meseca in začetkom julija, vabimo vse članstvo bratskih Sokolskih d-i uštev iz Ljubljane in okolice, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu. Vstop prost. Prosvetni odbor Sokola II. u Opozarjamo na javno produkcijo gojencev šele Glasbene Matice, na kateri bo jutri nastopilo 32 gojencev Matične šole klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Nastopajo najmlajši gojenci in tndi nekateri zrelejši. K produkciji vabi starše in mladino ravnateljstvo. Začetek točno ob pol 5. pop. Vstop prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi od 4. popoldne dalje v oto ob 15. v poslopje Glasbene Matice v sobo št. 17, da podpišejo spominsko knjigo in se nato fotografirajo. Ravnateljstvo prosi, da se temu vabilu prav vsi odzovejo. DAMSKE OBLEKE boljše, svilene in lahke volnene od Din 180, iz umetne svile od 110 Din, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din, športna krila od 45 Din, športne bluze od 60 Din, boljše poplin in krepdešin bluze od 110 Din naprej. Krasna izbira otroških obleke v ripsu in svili za dečke in deklice nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. 7528 EAU DE COLOGNE SOIR DE PARIŠ" n od B0URJ0IS PARFUMEUR-PARIS Mvoljava najbolj prefinjene hi najbolj razvajen« poznavalo« in ljubitelje vonjav 1 J Pn pokvarjenem ali preobremenjenem želodca, zgagi, pri početnem čiru v želodca vam pomore Dobiva te * v»eh lekarnah. Odobreno «4 Mm. sk. pofiflkt Ig nr. nfrarti & $t 2009 8. 0. 1932. ir 1 IM Dnevno sveža pri LEGAT Mi- IV A V A klošičeva 28. Specerija, deli- katese, zajtrkovalnica. 239 Otvoritveno naznanilo! Denar za letovišče si prihranite, ako svoje potne, kozmetične, kadilne itd. potrebščine nabavite pri tvrdki M. HANN, Ljubljana Pred Škofijo 21, poleg magistrata. Kljub konkurenčnim cenam Vam nudi sedaj za otvoritev še 10% popusta. 6157 Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje ljubljanska družba je izbrana, to Petričkova je slaščičarna, ki obenem je kavarna. 138-L Koži manjka |>ri solnčenju maščobe. Bakren", temno polt in lopo gUdlco ko«o dobite le ako nama-žete telo pri solnčenju z originalnim SIUOEKOL fPatent št. 5922) oljem ali kremo za solnče.nje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. I>n>gerija Gresropič, Ljubljana Prešernova 5 NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalniea in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman). 230 u— JAD Triglav. V soboto 18. t. m. se bo vršil ob 20. v prostorih gostilne Mencinger na Šmartinskii cesti poslovilni večer. Vabljeni tudi gg. starešine. — Odbor. u_ Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi v nedeljo 19. t. m. izlet v G roblje (Hovškove freske), v Mengšu (novoodkriite freske) in Loko pri Mengšu. Odhod ob 14.10 z glavnega kolodvora, povratek zvečer. Vodil lx> g. konservator dr. Fr. Štele, člane in druge prijatelje umetnosti vabi k obilni udeležbi odbor. u— V društvu »Tabor« bo predaval dre-ob 20. tajnik učiteljišča g. Marjanovič o jadranskem problemu. Pnkl.itte! u— Absolventi geometerskega odseka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani odpotujejo v Beograd in dalje na terenska dela že 24. t. m. u— Vpisovanje v I. razred osnovne šole bo na vseh osnovnih šolah v Ljubljani v ponedeljek in torek, 20. in 21. t. m., vsaki-krat od 8. do 12. Vpisoval se bo rojstni letnik 1925. in pa oni novinci, ki so bili iz kateregakoli vzroka lani za obisk šole odklonjeni. Otroci iz letnika 1926, se smejo vpisati v I. razred le izjemno, in to na podlagi izjave uradnega zdravnika in s privoljenjem prosvetnega oddelka mestnega na-čelstva. Dan zdravniške preiskave se bo objavil staršem ob vpisovanju. u— Sprejemni izpiti za I. razred na L državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) bodo 24. in 25. t. m. Prcš-nje, kolkovane s 5 Din, je vložiti pri ravnateljstvu od 20. do 23. t. m. Priložiti je Sospodje t Elegantno obleko naredita lepo blago in eksakten kroj. Vse to vam nudita najugodneje ob skrbni postrežbi atelje in zaloga blaga tvrdke 61 LUKIČ, Stritarjeva ulica rojstni in krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. u_ Ljudsko gibanje v Ljubljani. V maju je bilo rojenih 172, dečkov in deklic na polovico. Mrvorojenoh je bilo 5 dečkov in 6 deklic. Umrlo jih je 117, od teh 59 mošk. in 58 žensk, domačinov je umrlo 26 moških in 30 žensk, v zavodih pa je umrlo 51 moških im 40 žensk. Med domačin/i je bila v maju umrljivost večja pri ženskah. u_ Košnja se pričenja. Zadnji lepi dnevi so kakor nalašč za košnjo. Okoličanski kmetje se žurijo, da pokose svoje travnike, ki letos obetajo najboljšo krmo. Pod kanadskim platanami na Krekovem trgu so se sedaj že pojavili mladi in stari kosci iz hribovitejših krajev, vsak s koso v roki in čakajo, da jih pride gospodar po-klicat na delo Kose,i se pritožujejo, da jih gospodarji letos preslabo plačujejo. u— Uboge ptice. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani nam je poslalo: Resljeva cesta in njen bližnji okoliš sta znana po svojih lepih in velikih vrtovih, kjer ra-de gnezdijo in domujejo razne koristne ptice, da je bilo vsako leto ob tem času vse polno mladičev dn tudi starih ptic. Letos nam pa javljajo lastniki teh vrtov, da so se v izrednem številu razplo-dile mačke, kii sproti vse požrejo, kar jim pride pod kremplje, tako da je ostalo le še nekaj starih kosov in ščinkovcev. Tudi stražniki pripovedujejo, da je mačk ponoči kakor gob po dežju in da švigajo z vrta na vrt za svojim plenom. Za primer naj omenimo vrt učiteljišča., ki je bil še pred leti poln raznih ptičkov, a danes žalostno sameva v njem le še nekaj starih kosov, ki so še ušli grabežljiva m mačkam. Naši vrtovi brez ptičkov, polni milijonskega mrčesa, so dokaz naše srčne kulture in ljubezni do koristnih ptic pevk. Nujno je potrebno, da kolikor mogoče zaščitimo ta raše male krilate prijatelje pred sicer gotovim poginom. u— Včerajšnji tržni in sejmskj dan je bil zaradi košnoe manj živahen. Živils-ki trg je bil le do polovice zaseden. Prostor za perutnino in jajca je bil skoro prazen, bilo je le nekaj kljunov i.n okoli 30 košar jajc. Sadni trg ob semenišču in višje pa je že .postal živahnejši, ker se polagoma pričenja sezona za gozdne sadeže in gobe. Ta prostor so okupirale kmetice, ki so prinesle že okoli 100 košaric >kn košar lepih gozdnih jagod, večinoma iz želimelj, okolice Grosuplja in daljne Krke. Sprva so kmetice zahtevale aa liter jagod 6 7 Din, a pozneje so oene padle celo na 5 Din Dovoz pravih domačih češenj iz štajerske in ljubljanske okolice še ni v pravem razmahu. Na trg je bila postavljena le večja košara domačih češenj — belic iz Sv. Lenarta pri Sostrem. Bile so po 6 Din L V^č.vi pa je bil dovoz bosanskih če&eaij Brčkega. Cene so bile 6—7, boljše kakovosti ■te Goriške pa do 10 Din. Težava je s stroč-jim grahom. Na ta-g je bila pripeljana velika množina graha, ki pa se je med potjo vneL Prodan je bil .po 2 Din, več vreč pa je bilo podarjenih siromakom. Prvikrat pa se je včeraj pojavil na trgu pravi domači, trnorski grah. Bil je razmeroma drag, namreč 10 Din kg. Cene novemu .krompirju padajo in so btile od 4 do 6 Din kg, stari .krompir pa po 1.50 Din. Tega je bilo malo. Večji je postal uvoz paradižnikov iz ItaJije, oene so bile 14 -do 16 Dra kg. Nastal je ugodnejši čas za gobe in včeraj je hil trg z njimi dobro založen. Prodajale so se po 4—5 Dim merica. Tndi (včerajšnji živinska sejni je bsi slabo obiskan in bile so slabe kupčije. n— Razne tatvine. Na policijski upravi je bilo prijavljenih večje število tatvin. Na Vodnikovem trgu je posestnikovi ženi Frančiški Zupančičevi nekdo v torek izmaknil denarnico, v kateri je imela 200 — Din. Dr. Blatnik, ravnatelj Salezi.ianskega zavoda, je prijavil, da je nekdo vlomil v pušico kapelice na Rakovniku in napravil okrog 80 Din škode. Ivana Ponikvarjeva, mesarjeva žena. stanujoča na Poljanski cesti 54, je prijavila, da so ji bili od 15. maja naprej ukradeni iz stanovanja razna zlatnina, moška zlata kravatna igla, zlat prstan, ženska nikljasta nra in drugo. V spalnico uradnika Gospodarske banke Franceta Še-šla na Sv. Petra cesti se je splazil ponoči neki lopov in mu odnesel svetle hlače, žepno uro in 100 Din gotovine. u_ Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski! rtom. u_ Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice ima najceneje Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Maribora a— Javni nastop studenškega Sokola bo v nedeljo 19. t. m. na letnem društvenem telovadišču. Nastopili bodo vsi oddelki, ki se vestno in marljivo pripravljajo. Posebno točko sporeda bo tvorila tekma v koški, igra, ki jo redko vidimo na sokolskih nastopih. Za nastop studenških Sokolov vlada že danes veliko zanimanje. a— Dobrodelna tombola tukajšnjega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva bo 3. julija. Cisti dobiček ja namenjen za popravilo reševalnega avtomobila. Na tomboli bo deset lepih in praktičnih dobitkov (tombol). Ker društvo lani zaradi 60-letnice obstoja ni priredilo tombole, pričakuje poveljstvo, da meščani tej prireditvi ne bodo odrekli blagohotne naklonjenosti. a— Krst »Ribniške koče«, impozantne nove planinske postojanke na Pohorju, bo v nedeljo 10. julija. Krst bo združen s planinsko mašo in planinskim slavjem. a— Stavka v tekstilni tovarni Braun. V tukajšnji tekstilni tovarni Braun je že delj časa vladalo napeto razmerje med delavstvom in tovarnarjem, ker je Ml znižan zaslužek za 30 do 70 odst. in tudi zato, ker je zahteval tovarnar uvedbo 12 urnega de- Če želite imeti Vaš film ah ploščo hitro razvito in kopirane slike, pošljite iste k Foto Tourist, šeler.sK^gova ulica št. d, on Vam jih na željo izgotovi že v 2 urah. lovnika v barvarni. Delavstvo je stavilo tovarnarju svoje predloge, katerih pa ta ni sprejel ter zahteval, da mora delavstvo sprejeti novi me/dn; cenik. Zato se je delavstva polastilo veliko razburjenje in včeraj opoldne je stopilo v stavko nad 70 delavcev in delavk. a— Predavanje o Koroški. Društvo »Na-nobtt priredi jutri zvečer ob S. v društvenih prostorih. Grajska ulica 5., predavanje o koroških Slovencih. Predaval bo g. Brandncr. a— Otrok padel v globoko jamo. Delavka Lorbekovu iz Rošpoha je pustila nekoliko časa svojega 7 mesecev starega žlička Stanka brez nadzorstva. Dete se je splazilo do 10 metrov globoke jame in padlo vanjo ter z-adobilo nevarne notranje | poškodbe. Le z največjo težavo so ljudje 1 potegnili nezavestnega otroka iz jame. a— Junaki noža. 14. t. m. so se pograbili fantje v Zg. Boču. Tudi to pot so se zabliskali noži in sekire in med pretepom jo je hudo izkupil 26 letni posestnikov sin France Zorko. Hudo poškodovanega so gr. prepeljali v bolnico. a_ Emil Pere, dent.tst, se je preseli' svojo dentistično prakso na Aieksar-Irovo cesto 34/1 (Pinter ;n Lena.rd). Trilysln Trlly$m Trilyslis Trily pomaga zares: očisti lase od prhljaja, zaustavlja izpadanje las, vpliva ugodno na porast £112 lasi Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah, parfumerijah m boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, HLaia. oteklenica Din 42. — BroSuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Air. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, ilo-šinskoga 5. Iz Celja e— Cerkev Sv. Save dogotovljena. Vs.i dela na novi pravoslavni cerkvi sv. Save so gotova. V zadnjem času so bila ra-pravljena še tla terazzo in so bile vstavljene razne umetniške slike, ki jih je izdelal največji jugoslcvenski ikonograt g. Predič. Ikone na kraljevem in patrijaiho vem prestolu je krasno izdelal celjski aka-dcrničiti slikar g. Miroslav Modic. Okrog cerkve so tla zravnali in nasuli prsti, v jeleni pa bo ves prosto- zasajen s posebnim izbranim drevjem. Zasaditev se bo izvršila pod vodstvom Olepševalnega in tuj-sko-prometnega društva v Ccl/u. e— Okrasite okna! V soboto bo p- spel v Celje patrijarii srbslvt pravosLivne cerkve Nj. Sv. Varna va s tremi škofi in številnim spremstvom. Celjani naj okrasu svoja okna in poslopja s cvetjem in zelenjem, da bodo gostje odnesli iz belega Celja kar najlepše vtise. e— Opozarjamo celjsko občinstvo na nocojšnje zanimivo predavanje o tuberkulozi, ki bo spremljano z zelo poučnim filmom »Dva brata«. Predavanje se bo vršilo v mestnem kinu ob pol 21. Vstop brezplačen, e— Mestni kino ostane drevi zaprt, e— Razne razburljive vesti, ki se širijo po mestu in okolici o dveh ubojih v Pe-trovčah in na Bab nem, so brez vsake podlage. V Petrovčah je prišlo pred dnevi lo gostilniškega fantovskega poboja, ki pa se je k sreči končal brez smrtne ŽTtve. > -i Babnem na sploh ni h''o kakega pretepa. Očividno širijo take alarmantne vesti gotovi ljudje, ki na "'k način hočeio škodovati tukajšnjemu ujskemu prom^Mj. e— Iz mestne klavnice. V preteklem tednu je h-lo v celjski mestni klavnici zaklanih: 56 telet. 35 svinj. 26 krav. 20 volov. 4 biki. 2 ovci in ro 1 telica in konj. Uvoženo pa jc bilo: 834 kg teleti ne. 510 kg cvin ic. 406 log govedine in 76 kg sveže slanine. Iz Krania r— Krajevni odbor Rdečega križa v Kranju proslavi letošnji »Dan Rdečega križa« s prodajo cvetk v soboto popoldne m v nedeljo dopoldne dne 18 oziroma 10. t m. Cvetke bodo razpečavali po mestu člmi in članice Podmladka Rdečega križa z narodnih šol v Kranju pod nadzorstvu dnr^rve-nih članov. Odbor oričakuje. da bo vsakdo prav rad podprl plemenite namene Rdečega križa s nrim-rnim denarrrm prispevkom ter ne bo avrnil mladih cvet!iča:-jev-in cret!~ark. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel. h Trbovelj t— Sokohki nastop. V nedeljo 19. t. m. položi naš Sokol obračun svojega Miolet-nega dela v telovadnici z javnim nastopom, pri katerem nastopijo vsi oddelki. Nastop bo pokazal, da se Sokolstvo v naši dolini kre'>ko razvija. Poleg domačih telovadcev bodo nastopili tudi telovadci iz bližnjih krajev. 10. junija bo veličastna manifestacija sokokke misli v naši dolini. t— Pšenica /a brezposelne naše občine je že na poti. Dirigirana je v mestni mlin v Celje, kjer bo zmleta v moko, ki se bo razdeljevala brezplačno med naše brezposelne. Stroške m'etja plača občina. t— Rez.ervwm oficirjem Tovariški sestanek danes ob 20. v gostilni »Pod skalco«. 2z Novega mesta n— Glasbena Matica priredi danes ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma koncert svojih gojencev. Program je zelo pester. Ljubitelji našega glasbenega naraščaja so vljudno vabljeni. n— Kino »Dom« predvaja jutri in v soboto 18. t. m. obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Inspiracija«. Predigra zvočni tednik. V LETU HLADNA OVOMALTINE ! je najokusnejša in najzdravejša pijača za otroke in odfasle Iz Pttsia j— Občni zbor psvskega zbora Glasbene Matice bo v četrtek 10. t. m. ob 20. v dvorani Glasbene Matice j— Pasja steklina se je ugotovila v Vi-čav-i, občuna Krčevina pri Ptuju. Zaradi tega je odrejen v vseh občinah ptujskega sreza poostreni pasji zapor. Občinstvo se opozarja, da izven območja mesta Ptuja ne £cVieeadxiaaod\>aixuvie — - —ff-tvsk - sme pustiti psov prosta tekati, imajo nagobčnike. tudi C!o§pod stvo Bilanca mednarodnega gibanja zlata V teku maja je prišlo zopet do znatnejših sprememb v pogledu mednarodnega gibanja zlata. Zedinjene države so v tem mesecu oddale za 239 milijonov dolarjev zlata, in sicer v zvezi z odpovedjo evropskih dobro i meti j v Ameriki. Ameriški dolar je bil ves niesec zelo slab in se ie šele zadnje dni zc-pcJt nekoliko popravile Odpoved na-ln/,b v Zedinjenih državah je posledica ne zaupanja Evrope v valutno politiko Zedinje nih držav glede na razne predloge, ki morajo dovesti do inflacije. Zediujene države pa imajo seveda še vedno prav znatne zlate re zerve in jih noben zunanji vpliv ne more prisiliti do tega, da bi opustile zlati standard. Navzlic znatnemu zmanjšanju monetarnih zlatih rezerv, ki ie od srede lanskega septembra do konca letošnjega maja doseglo že 910 milijonov dolarjev, imajo Zedinjene države še vedno 4100 milijonov dolarjev mo netarne zlate rezerve. Poleg Zedinjenih držav izkazuje edino še Avstrija v preteklem mesecu zmanjšanje zlatega zaklada, in sicer za 2 milijona dolarjev na 23 milijonov, tako da zenaša padec avstrijskih zlatih rezerv od lanskega septembra 7 milijonov do larjev. Največ zlata je seveda prevzela tudi v maju Francija, poleg Švice, Nizozemske. Belgije in v zadnjem času tudi Anglija. Od lanskega septembra, ki je značilen zaradi padca angleškega funta, je Francija uvozila skoro toliko zlata, kolikor ga je izgubila Amerika. Monetarni zlati zakladi Francije so se namreč od septembra preteklega leta povečal' za «19 na 3115 milijonov dolarjev. V najnovejšem izkazu Francoske banke so zlate rezerve prekoračile že 80. milijardo frankov. tako da so se od počstka leta povečale za preko 11 milijard, od početka zadnjega leta pa za preko 26 milijard frankov. Ker pretvarja Francija trenutno svoje zadnje devizne rezerve (naložbe v inozemstvu) v zlato. zato je skoro pričakovati, da se bo dotok zlata v Francijo ustavil. Zanimivo je. da se je v maju povečalo tudi stanje monetarnih zlatih rezerv Anglije. ki po ukinjenju zlatega stanaarda vse do zadnjega meseca ni zaznamovalo nikakin sprememb. V teku maja je Angleška banka povečala svoje zJate rezerve od 588 na 626 milijonov dolarjev. Tudi švicarska Narodna bvmka ie v preteklem mesecu znova prevzela za 22 milijonov dolarjev zlata, tako da so njene zlate rezerve dosegle že 493 milijonov dolarjev nasproti 258 milijonom sredi lanskega septembra. Nizozemska banka je v preteklem mesecu kupila za 18 milijonov dolarjev zlata in so se njene rezerve povečale na 384 milijonov dolarjev nasproti 267 milijonom sredi lanskega septembra; bel-cijska Narodna hanka pa izkazuje povečanje v maju za 2 na 253 milijonov dolarjev nasproti 226 milijonom sredi lanskega septembra. Končno je še omeniti, da je v preteklem mesecu zabeležila tudi Nemčija malenkosten dotok zlata v višini 1 milijona dolarjev. Vendar pa je treba upoštevati, da znašajo nemške zlate rezerve zaradi znatnih izgub v prejšnjih mesecih le 205 milijonov dolarjev, to je za 122 milijonov manj nego sredi lanskega septembra. Slika gibanja zlata, ki je nastopilo po ukinjenju. zlatega standarda v Angliji, ie torej naslednja (vse v milijonih dolarjev): 15. septembra 31. maja 1931 1932 razlika USA 5015 4106 — 909 Nemčija 205 — 122 Francija 2296 3115 + 819 Švica 25-S 493 + 235 Nizozemska 267 384 + 117 Belgija 226 353 -f 127 Anglija 588 626 + 3S Bafa ln svetovna kriza Pod gornjim naslovom objavlja j-Frank-f! in te.r Zeitung« zanimiv članek o krizi Bafovih t.vernic. -Iz tega članka posnemamo naslednje, ž-e nekaj časa se razpravlja v strokovnem tisku o stanju Bafovega koncema. Bat'ove tvornice so se po vojni z izredno nagldoo razvajale, v zadnjih letih pa so zlasti povečale svojo prodajo v inozemstvu. Uvozne in devizne omejitve so seveda prav neugodno vplivale na izvoz. Najnovejše vesti o redukcijah so izzvale najrazličnejše komentarje o stanju podjetja, ki je za širšo javnost nepregledno. (Javnost; ni dostopna nobena bilanca podjetja in tudi ostali -podatki s-o -pirav skromni). Bat'o je najnovejši razvoj svetovne gospodarske konjunkture presenetil. Sicer se je že preje pripravni na možnost, da bo zaradi uvoznih tež.koč prodaja v /inozemstvu otežkočena in se je trudil, da ustanovi obrate v inozemstvu, še 1. 1931. se je nje-gov izvoz v inozemstvo po količini dvignil. Toda šele po povratku iz Indije je Bat'a moral ugotoviti, da se je položaj bistveno snremenil in da so se izvorne možnosti ra-pidno poslabšale. Ta položaj ga je napotil. da je na mah ustavni vsa velikopotezna dela za razš:rjenje podjetja in vse nove investicije. Gradbeni oddelek njegovega podjetja, kjer je bilo zaposlenih več tisoč delavcev. je razpustil. Enaka usoda je doletela nekatere specnjialne oddelke in pomožne obrate (produkcija strojev, železnega pohištva in predmetov za opremo trgovin itd ) Število zaposlenih delavcev je v Zlinu nazadovalo od 23.000 na 19.000. Produkcija čevljev znaša sedaj 120.000 parov dnevno, nasproti dosedanjemu maksimn od 150.000 parov in -produkcijski kaoaciteti od 180.000 parov če bo mogoče obdržati produkcijo nadalje na tej višini je dvomljivo, že sedaj se zaioge gotovega blaga kopičijo. Kar se biče finančnega stanja podjetja je Pat'a nedavno izjavil, da nima nobenega bančnega dolga, kar je razumljivo, ker je znano, da dobiva obratni kapital od svojih delavcev in nameščencev v obliki vlog. k: jih obrestuje po 10%. Dolgovi podjetja nasproti lastn!m delavcem in nameščencem pa znašajo okroz 120 milijonov Kič. Kakor zatrjujejo presegalo Bafova dobroimetja v v češkoslovaški in v inozemstvu ta znesek. Vprašanje je. kai bo Bafa nadalje ukrenil, ker se bodo težkoče pri prodaji čevljev brez dvoma še povečale. Uprava podjetja je optimistična, ker je mnenja, da ima mož- nost: za trgovinsko-politični pritisk -in za kompenzacijski promet, ker uvoz poiljetja presega vrednost izvoza, zlasti ker oskrbuje podjetje največji del konsurna mesta Žilna, ki šteje danes 36.000 prebivalcev in je zaradi tega velik kupec za živila, tekstilno blago itd. Kot kompenzacijo za izp-adek izvoza vidi podjetje v obratih, ki jih je ustanovilo v inozemstvu (v Nemčija, Jugos'a-viji, Poljski) ?n ki jih še namerava ustanoviti v Angliji, Franciji, šviici in Indiji, kjer je nakupilo že potrebna zemljišča. Počasni razvoj Bafovih produkcijskih obratov v inozemstvu v nasprotju s prejšnjimi napovedmi pa kaže, da težkoče pri tem niso majhne. Vprašanje je tudi, če bodo ti inozemski obrati olajšali prilagoditev Bafovih tvornic v Češkoslovaški sedanjim razmeram. Mednarodna lesna koale-renca na Dunaju Mednarodna lesna konferenca na Dunaju sicer ni prinesla lakih rezultatov, kakor bi bilo morda želeti, vendar je navzlic temu izpolnila pričakovanja, ki so bila glede na obstoječe stanje upravičena. Dosežen je bil predvsem sporazum med delegacijami Avstrije. Jugoslavije. Poliske, Rnmunije. Češkoslovaške in Leton-ke, ki določa, da sp uvede skupna akcija za zboljšanje skupnih pogojev na mednarodnem trgu in da se sklene dogovor glede omejitve izvoza za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja. Za izvedbo tega sporazuma se ustanovi stalni odbor in se nalaga češkoslovaški delegaciji dolžnost. da izdela podrobnosti sporazuma glede omejitve izvoza in načrt statuta stalnega odbora. 787.99. Curih 1097.35 _ 1102.85, London 205.68 — 207.28. New York ček 5010.13 do 5638.30, Pariz 221.33—222 45, Praga 166.89 do 167.75. Trst 288 40—290 80. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.16875, London 18.79. Newyork 512.S75. Bruselj 71.45. Milan 26.28, Madrid 42.30. Amsterdam 207.475. Berlin 121.375, Stockholm 96.50, Oslo 93.25. Kobenhavn 102.75, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.50. Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 190 — 191. a junij 184 _ 188. za avgust 183 bi., za december 180 — 188. 7°/o investicijsko 48 _ 53. 4° o agrarne 23 — 25, 6"/a begluške 32 — 33.50. 8°/o Blair 42 — 44. 7°;.. Blair 38.50 — 39. 7" n Drž. hipotek, banka 43 — 46; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 203 — 207. Beograd. Vojna škoda 188 — 192. za november 195 zaklj.. 7" >. investicijsko 50 den., 4% agrarne 23.50 den , 6° o begluške 33. 32.50 zaklj., 7n o Blair 29.25 zaklj.. Narodna banka 3900 zaklj.. Priv. agrarna banka 207, 206 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO + Cmrago. 15. junija. Začetni lečaji: Pšenica: za julij 49. za september 51.375. za december 54; koruza: za julij 29.375. za september 31.75. za december 32.50; oves: za julij 20. za september 20.125, za december 22.375; rž: za julij 30, za december 36. 4- Winnipeg. 15. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 54. za oktober 56.25, za december 56.50. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenra za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 180 — 182.50. okolica Sombor. 79 ka po 185 — 187.50; potiska. 80 kg težka po 190 — 192.50; moka: baška »O«, franko Liubliana. plačljivo v 30 dneh po 320 — 325, banatska po '->30 do 335; koruza (slovenska postaja, plač. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 147.50 do 150. po navadni voznini no 152.50 _ 155. + Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca mirna. Promet 13 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 79 kg 129 — 131; okolica Sombor, 79 kg težka 129—131; baška. ladja Begej, 79 kg 128—130; gornjebanatska. 79 kg 125 — 127: banatska. pariteta Vršac. 7S kg 124 — 126; srednje- Učite se pravilno solnciti! To pomeni: nadr£nile Vaše lelo predno se izpostavite soln^nim žarlcom z NIVEA-KREMA: DIN 5.- - 22.-NIVEA-OLJE: „ 25.- in 35.- Jugosl. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o..}., MARIBOR zNIVEA 0L3EM Oboje vsebuje edino sreuslvo za neyu kože* eucerii, ki je koži sorodna lvarina, vsled česar so nam ta sredstva lakorekoč naravno počana ter jih ni mežoče nadomestiti, naj' manje pa z nekimi „čudoivornimi kremami". Nivea»krema in Nivea-olje zmanjšujeta nevarnost skelečih solnčnih opeklin ter dajeta Vaši koži krasen bronast ton. Vvročih dnevih učinkuje Nivea«kremaprijelno ohlajujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa najpioino varuje Nivea=olje pred prevelikim ohlajenjem, ki lako lahko dovede do prehlajenja. Nekaj pa upoštevajte: ne solnčiie se z mokrim telesom in namažile se vedno poprej! Izdelani predlogi se morajo do 15. julija predložiti udeleženim državam v izjavo. Navzlic spoznanju, da je za ozdravljenje lesnega trga potrebna soglasnost vseh najvažnejših izvoznih držav glede omejitve izvoza, so se delegacije omenjenih 6 držav vendar odločile skleniti posebne dogovore. Sporazum bo stopil v veljavo, čim bo stalni odbor teh držav odobril statute. Seveda pa lahko k gornjemu sporazumu pristopijo tudi druge države. Druga glavna točka konference, lo je ustanovitev mednarodnega prometnega urada za les. se ie v posebnem odboru podrobno razpravljala. Pri tem so delegati Rusije opozorili, da tak urad ne more biti mednaroden, ker niso zastopane najvažnejše nordijske države. Italijanska delegacija se je že na plenarni seji konference postavila na stališče opazovalca, z motivacijo, da je po mnenju te delegacije umestneje, če se vprašanje razmerja med izvozom in uvozom ugotovi med posameznimi izvoznimi in uvoznimi državami na podlagi reciprocitete. Tudi ruska delegacija je na plenarni seji zastopala slično stališče in je zlasti opozorila na okol-nost, da brez sporazuma med Rusijo in nordijskimi državami ni mogoč mednarodni lesni sporazum. Gospodarske vesti = Devizno poslovanje. Predsedstvo Združenja trgovcev v Liubljani sporoča interesentom. da je ob priliki obiska ministra trgovine in industrije g. dr. A. Kra-merja v Ljubljani po-setila g. ministra v prostorih Zbornice za TOI deputacija, ki mu je predložila utemeljeno predstavko glede položaja, ki je nastal zaradi skrajne omejitve deviznega prometa. G. minister je deputaciji obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se položaj glede nakupa deviz č;m preje i/-boljša. Ker pa je Narodna banka, podružnica v Ljubljani, v zadnjih dneb skrčila za področje dravske banovine tudi dosedaj obstoječo dnevno kvoto za nakup deviz od 100.000 Din na 60.000 Din, se je predsedstvo Združenja ponovno obrnilo ra g. ministra in niegove-ga pomočnika g. Mohoriča. nadalje na Zbornico za TOI in na tukajšnjo podružnico Narodne banke ter pro«i1o. da se obstoječe stanje glede nabave deviz, ki ie v danih razmerah postalo res nevzdržno, čim preje omili. Intervencija se je izvršila tudi v pogledu ugodne m čim prejšnie Te-šitve prijav onih, ki imajo terjatve pri govcih v Italiji. Borze 15. junija. Na ljubljanski borzi se je danes dolar ponovno precej dvignil, tako da je denarni tečaj zopet nad 56. Vzporedno so se okrepile tudi devize Praga. Amsterdam, Berlin. Bruselj in Trst. Deviza Curih ie nadalje nespremenjena. deviza London pa je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču ;e Vojna škoda po včerajšnji okrepitvi nekoliko popustila. zakliučena pa ie bila le za junij po 188. V ostalih vrednotah ni bistvenih sprememb. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 38.50. 39 in 39.75. Promet je bil še v Priv. agrarni banki po 204. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2276.47 _ 2287.83, Berlin 1329.57—1340.37, Bruselj 784.05 do baška, 79 kg 130 — 132; gomjebaška, 79 kg 130 — 132; baška potiska. 79 kg 130—132; baška. lad'"a Tisa. 79 kg 130—132. »ves: baški 140—142; sremski. slavon. 142.50—147.50. Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147 50 — 152.50 Ječmen: baški, sremski. 63 64 kg 140—145: pomladni. 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška. banatska 100 — 102. sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska M)g- in uOggt 210 do 220; >2« 195 — 205; »5-r 185 — 190: ^6; 175 — 180; »7« 145 _ 150: »8« 92.50—97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 _ 90. + Budimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: za junij 12.90, za oktober 11.53—11.54: rž: za junij 12.70. za oktober 10.37 — 10.39; koruza: za maj 1933 11.60 — 11.65. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih: 102 konja, 35 volov. 48 krav, 26 telet in 265 prašičkov; prodanih pa je bilo 13 konj, 26 volov 12 krav. 15 telet in 180 prašičkov. Sejem je bil nekoliko slabši, kakor 1. t. m., kar je pač pripisati okolnosti, da so kmetje trenutno zaposleni pri košnji. Cene so ostale povsem nespremenjene: voli T. vrste 5 — 5.50 Din, II. 4 — 4.50 Din., III. 3 _ 4 Din: krave debele 4 _ 4.50, krave klobasarice 2—3 Din; teleta 6 — 7 Din za kg žive teže; prašički za rejo 150 — 200 Din komad. GLEDALIŠČE OPERA Začetek ob 20. četrtek. 16.: Turandot. E. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Mala Floramve. Izven. Znižane cene. Nedelia. 19. ob 16.: Prodana nevesta v Tivolskem parku. ★ Ljubljanska opera. Danes se poje veuka Puccinijeva opera sTurandot?: v običajni zasedbi, le ulogo neznanega princa Kalafa poje pri tej predstavi g. Marčec. — Brez dvoma bo velikemu delu našega občinstva ustreženo s tretjo uprizoritvijo opere -Prodana nevesta« v Tivolskem parku Ponovitev bo v nedeljo 19. t. m. točno ob 16. Cene iste, kakor pri obeh dosedanjih uprizoritvah (od 10 do 30 Din. stojišča pa jxj 7 in 5 Din. Po 7 Din so stojišča za sektorjem E in F, vsa ostala pa po 5 Din. Skrbiieno je tudi, da se bo z vseh sedežev v ravnici popolnoma dobro videlo na pozorišče. Skoro dve tretjini v sektorju A in B bo dvignjenih. Postavljen bo podij, tako da bodo od 7. vrste naprej sedeži zvišani. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi, in sicer od četrtka dalie od 10. do pol 13. in od 15. do 17. V nedeljo je predprodaia v operi, od 15. dalje pa pred gradom Tivoli. Občinstvo prosimo, da kupi vstopnice v predprodaji. Da olajša uprava vsai nekoliko tudi izvenljub-ljanskim posetnikom obisk »Prodane neveste«. ie za zunanje udeležence. Če se prijavijo po društvih, znižala vstopnino za 20 Vo. Samo za sedeže. Društva moraio prijaviti število udeležencev pismeno najkasneje do sobote gledališki upravi. Uprava jim rezervira potem naročena mesta, ki nai jih dvignejo v nedeljo dopoldne pri dnevni blagain! v operi. Po 12. v nedeljo se nikomur ničesar več ne rezervira in se naročeni, a ne dvignjeni sedeži prodajo. ItiO^OBlZANESLJIVO 1 211 2_V K* MRC-ES g §porf Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva V petek ob 18., v soboto in nedeljo ob 15. na igrišču Primorja. V petek, soboto in nedeljo 17., 18. in 19. t. m. se vrše na igrišču Primorja lahko-atletska tekmovanja za prvenstvo meštev v Jugoslaviji. Dočim so tekmovanja v Zagrebu, Mariboru in Pančevu že zaključena in sta vodilni mesti zasedla večletna nasprotnika za prvo mesto zagrebška kluba Hašk in Con-cordija s 77.196.77, oziroma 75.010.77 točke, p. sežeta v odločilno borbo domača ri-vala Ilirija in ASK Primorje šele sedaj. Oba sta mobilizirala vso atletsko gardo — impozantno število — ASK Primorje okoli 100 atletov. Ilirija okoli 70; ako bo kvaliteta vsaj delno odgovarjala kvantiteti, potem se lahko oba kluba nadejata na časten uspeh. Zlasti sta oba kluba zasedla kratke in srednje proge, oziroma stafetno tekmovanje. Tekmovanje se prične v petek 17. t. m. ob 18. z borbami v disciplinah: tek 400 m, skok ob palici in tek 1500 m že otvoritvena tečka — tek 4C0 m — obeta krasno b rbo 52 prijavljenih tekmovalcev, med akterimi dominirajo že znani in odlični atleti Primorja: Korče, žorga, Skok, Putinja in Ilirije: brata Zupančič in Habič; toda med ostalimi se bo še našel marsikateri atlet, ki bo dosegel najboljši čas dneva v tej disciplini. V skoku ob palici nastopa deset tekmovalcev. Ilirijanski favoriti Neli, Oroszy in Dečman naletijo v rutinerju Gašperšiču in mnogo obetajočem junirrju Primorja Mareku na zelo ostro konkurenco, ki bo prisilila vse tekmovalce, da napnejo vse sile, da dosežejo čim boljši rezultat. Ena najzanimivejših točk bo vsekakor borba v teku na 5000 m med člani ekipe letošnjega državnega prvaka v cross coun-tryju ASK Primorja in drugoplasiranega SK Ilirije. Dvajset tekmovalcev, med njimi najboljši jugoslovenski dolgoprogaši Primorjaši Krevs, Kovačič in Slapničar ter Uirijani Bručan in šporn. so nam sigurno jamstvo, da se bo najb. ljši čas, dosežen v tej disciplini, vsaj približal sedanjemu ju-goslovenskemu rekordu. Tekmovanje se nadaljuje v soboto 18. t. m. ob 15. s programom: 100 m, met krogle, skok v daljavo. 800 m, met diska, skok v višino, tek 110 m z zaprekami, pri katerem nastopi večina atletov obeh ekip. Ker so cene propagandno nizke, smo prepričani, da bo športno občinstvo v velikem številu posetilo to velezanimivo atletsko tekmovanje. Otvoritev nove športne naprave v Kamniku Kamnik, 15. junija. V Kamniku se opaža zelo živahna delavnost. Poleg lepega števila novih hiš, je dobil Kamnik v zadnjih letih tudi tri krasne športne naprave: mestno kopališče, drsališče in smuško skakalnico, v nedeljo pa bo zopet otvorjeno dveje novih teniških igrišč. SK Kamnik, ki je danes brez dvoma n-aj-a-gilnejši podeželski klub, je s svojimi prireditvami v ne majhni meri pripomogel, da se je Kamnik dvignil. Klub vedno poskrbi za kako novo senzacijo. Poleg nogometa, plavalnega in zimskega športa je bila v Kamniku že od nekdaj posebno priljubljena teniška igra. Klub je imel lepo igrišče pri državni smodnišnici, v letošnji pomladi pa je uprava smodnišnice zaradi strožjih predpisov dovolila igranje samo ob nedeljah. To je bil za teniško sekcijo seveda velik udarec in klub je bil prisiljen, da si zgradi novo igrišče. Posrečilo se mu je pregovoriti občinski odbor, da je tudi on uvi-del veliko važnost, ako se zgradi nova športna naprava poleg mestnega kopališča, ki bo s tem veliko pridobilo na svoji vrednosti in obisku. Občina je pristala na to, da se zgradi dvoje igrišč. Od preračunanih stroškov 22.UOO Din pa prevzame polovico občina, polovico pa klub. Načrte je napravil strojni tehnik g. Ferdo Smuc, ki je tudi vodil gradnjo. Žrtvoval je za to mnogo časa in truda in je tako poleg kopališča in smu-ške skakalnice ustvaril Kamniku še krasen prostor, kjer bodo naši športniki v divni okolici lahko z velikim uspehom gojili lepo teniško igro. Igrišči občine in kluba sta zgrajeni poleg kopališča na Prašnikarjevem travniku. Pri gradnji so odstranili gornjo plast zemlje, nasuli skoro pol metra debelega rečnega gramoza, katerega so pokrili s 15 cm debelo plastjo leša. Leš je dala brezplačno na razpolago tovarna »Titan«. Gornjo plast tvori droben ilovnat pesek, ki je zvaljan v trdo, vendar dovolj prožno podlago, katero pokriva pol centimetra na debelo droben porfirni pesek, svetlozelene barve. Igrišči sta ograjeni z visokimi mrežami. Otvoritev nove športne naprave se bo vršila v nedeljo, 19. t. m. ob pol 15. obenem z otvoritvijo mestnega kopališča, v katerem so zgradili pred kratkim otroški bazen. Pri otvoritvi bodo sodelovali najboljši igralci Ilirije in sesnanili Kamničane z umetnostjo teniške igre. Z otvoritvijo teniških igrišč bodo združene tudi druge športne prireditve, zlasti veliko zanimanje pa vlada za revanžno tekmo v odbojki med SK Kamnikom in Sokolom iz Domžal. Pred otvoritvijo športnega stadiona v Varaždinu. Na zemljišču tovarne oblek »Tivar« je SK Slavija s pomočjo imenovane tcvarne zgradil športni stadion, ki bo imel poleg treh izbornih tenišč igrišči :a nogomet in hazeno. Okoli igrišča bo 500 m dolgo tekališče. Na zapadni strani je tribuna z 250 sedeži, moderno opremljena s prhami in vso opremo, ki je potrebna za gejitev športa. Poleg tribune so priprave za lahko atletiko. Stadion bo svečano otvorjen v nedeljo 19. t. m. Spored svečanosti je: ob 11. tek skozi mesto, ob 14.30 nogometni turnir za »Tivar« pekal, ob 16.30 hazenska tekma Hazena klub Zagreb : SK Slavija. ob 17.30 kolesarske dirke Varaždinskega kluba kolesarjev, ob 18. nogometna tekma SK Ilirija (Ljubljana) : SK Slavija (Varaždin). Ta stadion bo eden najlepših v provinci in bo mnogo doprinesel k temu, da se bo spe rt v Varaždinu zelo dvignil Zbor plavalnih sodnikov (sekcija Ljubljana. — Službeno). Vsi člani ljubljanske sekcije ZPS se pozivljejo, da v najkrajšem času oddajo v kavarni Evropi na naslov B. Kramaršiča po eno svojo sliko v velikosti 6X9 cm in 10 Din v svrho izstavitve sodniške legitimacije. SK Ilirija (lahko atletska sekcija). Pozivam vse članstvo, ki sodeluje na državnem prvenstvu moštev, da se sigurno udeleži sestanka 16. t. m ob 18. na igrišču. Važno zaradi razdelitve opreme, dela. vstopnic itd. Posebno važno za naslednje: Agreš. Bajde, Banko, Bručan, Dečman, Drganc Kazimir, Dolenc, Finec, Glavnik, G!u:ič, Grintal, Habič, Ilovar, Jeglič, Jerančič, Jurman. Lej-ka, Majhenič, Megušur, Mrkvička, Natlačen, Orel, Oroszv, Otahal, Outrata. Rezek, Rihar, Senčar I in II, Smersu, Ste^u I in II, Stepišnik I in II, Schifrer, šporn. Vesenjak, Vrečko, \Vildmann, Zuccatto, Zupan, Zupančič 1 in II, Dobovšek. Pukl, Juričev, Osterman, Pikš. Zore, Dalhar. kul-čič, Smerkol, Kveder, Btzovičar. Pfeifer, Berglez. Belak, l"ršič, Srebrnič, Jamnik. Svetek, Kervina. Vsi in točno. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Ponovno se opozarjajo na redne treninge ▼ terek. sredo, četrtek in petek od 16. naprej: Flujhar. Hirkič. šefket. Klingenstein. Klembas. Trening je strogo obvezen za vsakega igralca in to najmanj dvakrat tedensko. Vsi, ki še niso oddali opreme ter dvignili drugo, se pozivajo, da to nemudoma store, in sicer cd 20. naprej v našem lokalu. — Uprava igrišča nan ča vsem načelnikom sekcij. odbornikom in članstvu, da ne pripuščajo tujim članom treningov kakor se je dosedaj dogajalo "a našem igrišču, in to ne nogometašem, kolesarjem ali drugim pam gam. Vstop na igrišče je dovoljen samo članom in prijateljem našega kluba. Za vse nptale vstop ni dovoljen brez izrecnega dovoljenja upravnega odbora. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes cd 18. ure dalje trening za vse igralke. Igralke se ponovno opozarjajo, da hodijo na treninge točno ob navedeni uri. Brez onra-vičbe prekasno prispelim igralkam bo trening zabranjen. Rezervna družina mora j.ri današnjem treningu oddati vso opremo, katero je rabila v nedeljski tekmi proti Ateni. TRD Atena (hazenska sekcija). Danes ob 6. obvezen trening za vse igraike. Prcsi se g^ spodično Jelenčevo, da se ob 7. zgla-si na igrišču zaradi važne zadeve. Sokolsko društvo Ljubljana IV. ori-redi v nedeljo 19. t. m. ob pol 16. na voj. strelišču ob Dolenjski cesti drugi javni telovadni nastop Po telovadbi prosta zabava in srečolov. — Prireditveni prostor je na senčnatem vrtu voj. strelišča. Sokolsko društvo v Bregani bo na slavnosten način proslavilo desetletnico svojega obstoja. V to svrho priredi v nede!j'> 19. t. m. javni nastop, kjer bodo sodelovala tudi sosednja društva. Mnogo Sokolov pride tudi iz Zagreba s svojo godbo in pa sokelska konjenica, katera bo na čelu py-vorke, ki bo krenila cb pol 3. popoldne z Jesenic. Zato morajo društva iz Posavja biti najpozneje ob pol 3. na Jesenicah, k->r se priključijo povorki, ki se cd t^m vrne r.a Bregano. V soboto zvečer bo bakiada. Dolenji Logatec. Naše Sokolsko diu-štvo je utrpelo zadnje čase izgubo več vrlih in ag:'mih članov. Tako so odšli iz Logatca zaradi premestitve odnesno izselitve br. Vladnka. bivši društveni tajn.:k ,:n ustanovitelj lutkovnega gledališča, br. Žerjav br. Kenič Ivan in br. Joštl Evstahij. Sedaj nas pa zapuščata zaradi preselitve v Ljubljano še br. K-enda Miloš, dosedanji društveni tajinik in vzorni sokoiski delavec in njegova soproga s. Kendova. Društvo je priredilo njima pretekli ponedeljek v Sokolskem domu ob znatni udeležbi članstva lep poslovilni večer. V imenu društva se poslovil od njiju starosta br. dr. Papež. Večer je oživljalo veselo razpoloženje udeležencev s petjem mladine in s premi j e van j e m tamburaškega zbora. Razume se, da bodo usmerjeni prvi koraki br. Kende in njegove družice v Ljubljani na sokoiski Tabor, pridobili pa bodo z njima, ki sta po rodu iz solnčne Goriške, dva zavedna člana tudi primorski krogi. Za prihodnjo nedeljo določen redni lefcn.i javni nastop pred So-kolskim domom. Pričakovati je številne udeležbe članstva tudi iz drugih bližnjih krajev. Praškega vsesokolskega zleta se udeleži tudi ljubljanska godba Sokola I. v častnem številu 35 bratov, ki se na to koristno in poučno ekspedicijo pripravljajo z vso vnemo. Razume se, da bodo izvajali v prvi vrsti našo domačo glasbo, razne venč-ke slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi, pa tudi ostala slovanska glasba bo zastopana na programu, želimo pridni taborski godbi, da tudi v Pra°ri nastopi z vsem uspehem, kakor je to bilo na vsesokolskem zletu v Beoerradu leta 1930. Jugoslovenska sokolska akademija v Pragi bo prirejena na predvečer odhoda :z Prage, t. j. 6. julija. Oblegala bo 10 najlepših točk, ki so jih naštudirala naša vodilna društva š^rom države. Savezno tehnično vedstvo je poverilo organizacijo in vodstvo akademiie dvema članoma, ki bosta storila vse, da bo na°top Jugoslovencv v resnici lep in časten. Uverieni smo. ri& imamo toliko izbranega materiiala za s1^-ne nastope, da brmo v Pra2i prav uspešno pokazali, kako pridno delujejo sokolska društva Jugoslavije tudi v tem pravev. Za Vidovdan bo izdalo uredništvo Sokolskega Glasnika posebno slavnostno številko, za katero bodo prispevali najboljši sokoiski pisci svoie članke. V^dovdarnika številka bo izšla že 24. t. m., da io bodo ime^a društva in naročniki pravočasno v rokah. Iz življenja in sveta Demonstracije proti de Valeri v Londona Kakor znano, so se angleško-irska pogajanja končala brezuspešno. Na sliki: Irski radikali kličejo de Valeri: »Ne pozabi 1921!« (De Valera je bil namreč 1921 obsojen na smrt) »vet m ravnikom Na neštetih ctokib in otočkih Južnega morja viada — delcma pror.i vsem geografskim pravilom — najpristnejše ekvatorialno podnebje, kajti tu učinkuje morska temperatura, ki ni nikoli nižja od 25 stopinj nad ničlo, kakor ogromna centralna kurjava na kopno zemljo. Temu primerno je življenje domačinov povsem drugačno nego naše. Beiokožec si ustvarja seveda tudi tu svojo malo Evropo in se zadovolji celo z njeno karikaturo, zato se je s svojim cblačiiom zelo slabo prilagodil na ondotno vreme, ki sestoji v glavnem iz mešanice žarečih ur in v paro jrpremenjer.ih deževnih nalivov. Otočan oa nosi še vedno hladno travnato krilo svojih očetov, ki ga ščiti ist'časno pred vročino in moskiti. Na Tahitiju je ta hula-hula« često miOno barvan, v Melaneziji pa si je ohrani! svojo naravno, rjavo ali srebrno belo barvo. Seveda pa si mnogo domačiji v pod evropskim vplivom zakriva svoje gornje telo še v katun in umazane bluze, ki j'm pripisujejo poznavalci porast tuberkuloze med Oceanci. S travnatega oblačila in s kokosovo ma-fffio namazanih te^s izgine namreč kmalu vsaka sled naliva, evropske tkanine pa ostanejo dolgo vlažne ln mrzle. Vsakdo pa K smrči Videle Sharp Kik-.r smo že poročali, je Violct Sharp, «'ti/kinja pri Lindberghovih, izvršila ss:r.no-miir, ker jo je bila policija osumila, da je b!a v /vezi z ugrabitelji otroka . Naknadna preiskava je dognala, da je b la pvkoinica popolnoma nedolžna in so jo obtožili brez podlage. Usodno noč. ko je i "g;n, 1 Lindberghov sinček iz vile v Ho- Violeta Sharp pevellu. je Violet Sharp veeeljačila v družbi dveh svojih prijateljic in nekega fanta. Šele po povratku domov je izvedela strašno vest. Vse to je bilo policiji znano, kljub temu pa so detektivi hoteli izsiliti od Sharpove priznanje, da je v zvezi z roparji. Za to izsiljenje so jo mučili s sramotnimi sredstvi. ki so služkinjo tako porazila, da je po trkratr.em zaslišanju izvršila samomor. Ameriški listi zahtevajo zaradi tega preiskavo proti vsem uradnim organom, ki so sokrivi njene smrti. ja ve, da je v tropih neizbežna posledica mokrih oblačil mrzlica in bolezen — toda sugestija kričeče pisanih suken je prevelika, da bi se je otočani ubranili in tako izumirajo rodovi, ki so tisečletja živeli v zdravju in moči. Večina rodov ne šteje več nego sto oseb, so pa celo takšni, ki jih ni niti za tucat članov. A vendar govore še ti rodeviči svoj lastni jezik, ki ga sosedi često ne razumejo. To, kar počenjajo ti ostanki izumirajočega plemena, je dostikrat tudi najbolj čudna zmes Evrooe in Oceanije. Na Tahit-skem otočju se bavijo dekleta in žene n. pr. dobršen dol leta s tem, da »žemjo va-nilijeve cvete«, me žje pa nosijo na pred-potopnih nosilih iz bambusa velikanske grozde banan domov. Stvar z vanilijevimi cveti je v ostalem zelo zanimiva. Čeprav prospeva vanilija v tahitsk'h gorskih gozdovih izvrstno, ni tam samorodna rastlina, temveč so jo presadili tja iz Južne Amerike in Mehike. Ker pa niso presadili 7. njo tudi žuželke, ki vrši v domovini opra-ševanje, morajo ljudje prevzeti to delo sami, to je s slamicami, s akterimi prenašajo cvetni prah cvetlice v cvetlico. To je napr rno in dolgočasno delo, ki ga zmorejo le spretne in potrpežljive roke domačinov in brez teh rok bi se Tahiti ne mogel bahati z največjim izvozom vanilije na svetu. Te roke so še drugače spretne, kar kaže iz najpreprostejših stvari, kakor iz školjk, krkosovih orehov in palmskih listov izdelano orodje, orožje in posodje domačinov. Tem stvarem zob časa skoraj ne more do živega, tako debro so narejene, pri tem pa se očituje v vsaki malenkosti, v obliki, ornamentiki in barvi zelo živ in močan umetniški tvorni talent otoških Ijud-stvec. Zanimivo je gledati otočana. kadar tira ujetega morskega raka demov. Ko ga je ulovil, mu je najprvo zvezal nevarne škarje, nato ga je privezal na vrvico in tako ga vleče kakor jagnje v klavnico s seboj — samo da ta japmjeta niso prav nič pohlevna in da se upiraio temu ravnanju na vso moč. Ker gre običajno za velike rake tiste vrste, ki ronajo po kokosovih drevesih, ni posebno lahko yh obvladati. Mnogo sporrv nastane med evropskimi oblastniki in domačini zaradi tega, ker prvi ne upoštevajo »svarilnih desk«, s katerimi hočejo drug: ščititi svoja polja in svojo last pred nepovabljenimi obiski. »Svarilne deske« so enr stavno velike hiše tritonskih školjk, ki jih domačini obešajo na svoje palme in drugod v znamenje, aa je zemlja tu naokrog »tabu«, to je za vsakega tujca nepristopna. Beli žandarji teh znamenj nočejo opaziti ali jih pa res ne razumejo in tako se mnogokrat zgodi, da jih na prepovedanih tleh doleti strupena puščica iz goščave ali udarec od zadaj s strašnim »raztreščevalcem glav«, z batom, ki je domačinom najobičajnejše orožje. V ostalem pa se ti zelo pazijo, da ne zaidejo v nepotrebne spere z »belo kulturo«, kajti izkušnje s takšnimi spori v prejšnjih časih so bile zanie zelo žalostne in so iim pokazale, da bela kultura z barvastimi ljudstvi ne pozna nikoli šale. Žareča energija Največji vir energije, ki ga poznamo, predstavlja sončno žarenje. Prav za prav še danes ne vemo. kolikšna je množina te energije. V sološuem bi v enem letu ota-la 35 m debelo ledno plast. Zdravstveni passeport v Franciji Francoski senator Justin Gedart je predložil senatu zakonski osnutek za uvedbo zdravstvenega passeporta. Predlog predvideva obvezen zdravniški pregled pred poroko. Ker je senat Gedartovi zamisli zelo naklonjen, ni dvoma, da bo osnutek sprejet, nakar bo Francija prva država, ki bo uvedla zdravstveni passeport. Gedart utemeljuje svoj predlog z motivacijo, da je treba z vsemi sredstvi delati na to, da se ljudske mase ne okužijo zlasti s podedovanimi boleznimi. Že Ibsen je v svojih »Strahovih« povedal, kaj je treba storiti v tem pogledu, toda njegovo dramo so pač gledali na odru, da bi njen nauk izkoristili za življenje pa so pozabili. Vsak moški in ženska, ki bosta pred francosko oblastjo hotela stopiti v zakon, se bosta morala podvreči temeljiti zdravniški preiskavi. S tem ne bo poskrbljeno samo za njuno zdravje, ampak tudi za zdravje potomstva. Novi predsednik Paraguaya 05-aia, novi paraguayski državni predsednik Žena letalca Hausnerja Ob naravnost čudežni rešitvi am<;riško-poljskega letalca Stanislava Hausnerja objavljajo ameriški listi obširna poročila o njegovi ženi. V dneh, ko so imeli vsi ljudje ietalca za izgubljenega, jt bila Hausnerje-va žena prepričana, da je njen mož še žuv. Klečala in molila je v.sak dan pred oltarjem poljskega narodnega junaka Kazimira v newyorški poljski cerkvi. V soboto zvečer je bila na obisku pri nekih prijateljih. Poslušali so radio. Nenadoma se je ustavila godba in začelo se je čitanje poročil. Med njimi je bila tudi vest, da je neka angleška ladja rešila lz-ginolega letalca Hausnerja. Ko je žena slišala to vest, jo je prevzelo takšno veselje, da je začela jokati in objemati prijateljice. Odša je tudi na ulico, kjer je vsa srečna pripovedovala ljudem, ki jih je srečavala. da njen mož živi in je rešen. Takoj potem pa je Hausnerjeva izginila neznano kam. Oblasti se boje, da se ji od veselja ni zmešalo v glavi in se ji je v tem stanju primerilo kaj hudega. Prisiljen odskok s padakmi Pri letalskih nesrečah se često primeri, da se potniki v usodnem trenutku, ko se še lal.fco da rešiti niih življenje, ne morejo ali nočejo odločiti za odskok s padalom iz aeroplana. Zato so zadnje čase letalci prišli do zaključka, da bo dobil v bodoče vsak letalski potnik pada'o, v primeru katastrofe pa bo pilot pritisnil na avtomatični gumb. nakar bodo ogroženi potniki hočeš-nočeš zdrknili s svojih sedežev proti zemlji. Če 6e bo padalo odprlo, bodo seveda rešeni, če pa bo padalo odpovedalo. ne bodo končali nič drugače, kakor bi končali v letalu, kadar trešši na zemljo 'n se razbije. 4500 m pod zemeljsko površino V kalifornijskih petrolejskih poljih je preko 150 izvrtanih rovov s prvprečno globino 2400 do 2700 m. Lansko leto je meril najgloblji rov 3000 m. novi stroji pa omogočajo še večje globine, in sicer računajo, da bodo z njimi dosegli globino 4500 m. Nesreča vojaškega hidroplana v Puli Pred dnevi je treščil v Puli na zemljo vojaški hidroplan s štirimi možmi. Po katastrofi so potegnili izpod razvalin pilota hudo ranjenega, ostale tri soletalce pa mrtve. K pohoda bojevnikov na Washington Skupina bivših bojevnikov v svetovni vojni je ustavila tovorni vlak in si izsilila brezplačno vožnjo v Washington Silvester Matuška pred poroto Včeraj se je začel na Dunaju proces proti monstruoznemu atentatorju na železniške cbjekte Silvestru Matuški. Matuška je, dokler ga niso oblasti aretirale, veljal za absolutno nedolžnega človeka in še danes ni do dobra jasno, kaj ga je gnalo pri njegovem zločinskem početju. Izprva so domnevali, da je slaboumen. Toda zdravniška preiskava je ugotovila, da je odgovoren za svoje zločine, ker je duševno popolnoma zdrav. Psihiatra dr. Hovel in dr. Silvester Matuška Bischof, ki sta ga preiskala, sta imela zelo težko in odgoverno na^go. Morala sta podkrepiti dokaze, da se je misel o tolikih strašnih železniških atentatih, ki so jih smatrali ljudje za zločinstva blaznika, porodila v normalnih možganih normalnega človeka. Matuška, ki je med drugim tudi prčet-nik napada na vlak pri Jiiterbogu, se mora pred dunajsko porote zagovarjati v glavnem zaradi dveh zločinov, in sicer zaradi napadov na vlak pri Anzbachu 3t. decembra 1930 in 30. januarja 1931. Atentator je obtožen po členu, ki govori o mno-žestvenem ubijanju ter predvideva kazen od enega do pet let, individualno po »obsegu in hudobnosti« izvršenega čina. Poleg tega člena se bo uporabil prrti Matuški še drugi člen. ki dopušča obsodbo od deset do dvajset let robije. celo dosmrtno robijo. Končno tudi ni izključene, da se Proces proti Manzoniju V Milanu se je pravkar začela obravnava prr ti odgovornim činiteljem v kon-kurz zašle Bance di Milano. Na zatožni klopi je v prvi vrsti ravnatelj zavoda Man-zord skupno z 18 drugimi ravnatelji in višjimi uradniki. Vsi obtoženci so obtoženi poneverb, goljufij, povzročitve konkurza in drugih zlcčinskih prestopkov. S polomom Bance di Milano je oškodovanih 12 tisoč oseb, med njimi 1800 duhovnikov in 12 višjih sodnikov. Glavni obtoženec Manzoni je bil v italijanskem bančnem svetu zelo znana prikazen. Igral je veliko vlogo ne le v milanski družbi, ampak tudi v fašistični stranki. Nihče ni vedel, da je bil že ponovno predkaznovan. Bančni zavod, ki ga je ustanovil in vodil, je osnoval na načelu goljufije. Poneveril je pri njem nad 20 milijonov lir. Glavnica banke je znašala smešno vsoto 600 lir, ki pa nisc bile nikoli vplačane. Obravnava proti Manzoniju in soob-težencem bo trajala predvidoma 14 dni. Otok Boljševik Neka ruska odprava v Ledenem morju ie našla nov otok. ki mu je da'a ime »Boljševik«. Kako živi belo pleme na Cey!onu? mm Kjerkoli ie moral Ar.glež graditi nova mesta, povsod kažejo določeni slog po tradiciji. ki je razširjen okoli vse zemeljske oble. Zdi se. da mu ie neka vrsta novega baroki. kier pa «e še vedno lahko opažajo nekatere prvine 'z sloga škotskih gradov še najbolj prikladna za reprezentanco R-ez ozira na to Kako učir.kuie takšen snr mek evropskih slogov ki ga sestavi vj-jo tu ca t i zaoadnih nrefek'n«ti. so Angleži t'id; m Gevlonu nn'fi starega Kalamhu sežgal' takšno angleško rnes^o. Prav za prav ie ta modern^si del zgrajen pred starim. k»»r iz pristaniška stv^h n' mogoče priti v Pettih. ne da hi prekoračil trdijavsko četrt mesta. Tu *o ogro'nne na!n~e pošlega uredil m vc';t-ih hot°'ov. rK)«ebno »Grand Orienta'a«. Tod vodijo bro-rhihno tlakovan" ce-sfe- oh straneh so Viktorijina stebrišči. koder so nanizane trgovine za trgovinami. Fvrr>r>-sk! trgovec v trop:čn;h krajih ima in možnost, se klmb tuimi še vedno rn-no po ohičajih v raz- n:h lffn;,h čisih Občud^^nja vredno ie. s !col-=r>n 1 iubpT-rti ir> be'i I ju d i e vezani na tflVčpp ennrrvnsV'* miznike d-nsi «e si-rpr radi "o1!"1"'io. <4 a nor"">1ni kolonisti \\"fr Totro s'avHo tudi frin- vine v rolomiV) skorai hra7 i 7 i "m p ho1?'?-ne prazmike tako, da v pekočem decembr- skem soncu razstavijo v izložbah v kožuhe zavitega 6v. Miklavža, potresejo umetne smrekove in omeline vejice s snežinkami iz vate ter okrasijo zeleno pobarvana božična drevesca z bujnimi svečicami, ki se zaradi vročine kmalu zvijejo in pozneje raztopijo v velike voščene kaplje Takrat izidejo v listu »Cevlon New Times« še inserati. da je treba božični večer in starega leta d^n proslaviti z izbrano jedjo in pijačo, dasi ie znana stvar, da ima v takšnem podnebju v«aki motnja v prebavi lahko smrtne posledice. Spomini na sv. Miklavža in božične nraznike pa je le eden izmed primerov, kako neomajano konservativni so ostali Anglež? v koloniiah. Tako stoii v čudovito lepem in še hoji duhtečem »Gordons Gar-denu«. ki je del guvernerjeve palače in je dostonen v« p komur, kip guvernerja sira Arthm-a Gordonn. prav blizu, na belem stopnišču, in nekoPko višie r*a kraljuje spomenik kraljice Viktoriie Skorji si rni mogoče misliti bolj neprimerne slike kot teh kamenito beHh z neokusnimi okraski obdan?h plastik, ki s or?.7no neprijaznost i o rro v te rožnate, rdeč? ormove in na grede svileno viio'ičfl-stih orhidej dolgo cesto Kraljice Viktoriie (0'ieens Street) se pričenjam voMŠnice. Pet poslonii in veliki voraški ka7:rio. tr>dq pa vseh krvpcih mesta pTodiio še nove. Tn prrv«od. celn pred vo-inšV-o bolnico stoip topovi, prav ni? v rvVraspk. temveč bridko Tesno in f-ozefe. Čto-fo-k Ju*; — rf> s^rno po podnebju — v-o^a tla, na živi. in z^mlia (laterit) — če padajo nanjo zadnje dnev- ne sence — spominja prav živo na pasove temne krvi. Najlepši in najboljši razkošni hotel Cey-lona ni v Colombu, temveč četrt ure vožnje iz mesta. Obrežje je tamkaj prav plosko in ravno in Indik se vali široko v cbalo. Tamkaj ni več hiš. temveč samo krasna cesta, ki jo obdajajo kamenite klopi. Po tej cesti se giblje velika promenada v obeh pozmih popoldanskih urah. ko ljudje počivajo in jib ohlaja prijeten morski veter. Tukaj se zbira vse mesto na oddih in proti večeru so vsi ljudje res miroljubni in potrpežljivi. Na koncu tega drevoreda 6toji mogočni hotel, ki je pravo središče Colomba za vse elegantne obiskovalce — če jim ni treba štediti svoje denarnice. Vnanje ta stavba zaradi svojega širokega, potisnjenega in motnordečtga pročelja ne napTavlja prijaznega vtisa. Prav za prav učinkuje kot trdnjava. in sicer še posebno, ker stoje tudi na njeni zndan? in .vzvišeni teras; topovi. Notranje ie seveda opremljena z onim pravim angleškim razkošjem, ki mora s svojimi prostorninami in bleščečo golostjo prepričati prebivalca, da je lastnik prostornega gradu. Odlični klubi z mesta se zelo radi zbirajo v tem hotelu; vse odlične goste nastani«io samo v njem iti vsak anglosaški posetnik Colomba ie skoraj dol žan. da rK>d nie?ovo streho zavžije vsaj svo? popoldanski čaj. Za ogromnimi kamenitfmi oalnčami v trdniav? se pričnejo rme ceste, ki vodijo v stanovanjski de1 mesta. Tamkaj je r>ač urejeno vse tako, kakor si mora urediti Evropec. če živi ob ravniku. Krasni obrežni vrtovi, v njih pa hiše, ki so prav za prav sestavljene iz samih odprtih in med seboj povezanih verand. Lepa oprema, po vseh prostorih priprave za zračenje in sto majhnih bistroumnih iznajdb, ki ščitijo prebivalce pred vlažno vročino in ga ohranijo tudi v dolgi deževni dobi zdravega. Tudi zoper termite, ki so lesenim zgradbam najbolj nevarni, so prebivalci Ceylona že našli uspešna sredstva Kljub divnim naravnim krasotam, kljub avtomobilskim izletom kliub tedenski razprodaii čaja. kljub gumiiu, kakau in drugim dragim wč;mKam kljub vladnim skrbem. seifm občinskih očetov in čitanju oficielnih »Times of Cevlon«. poteka vendar življenje Fvropca na Cevlonu strašno počasi m enolično. Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (■Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva pri vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. uporabi proti atentatorju smrtna kazen, ki je takisto predvidena za dejanja, kakršna je zagrešil ta zagonetni tip. Proces bo predvidoma trajal tri do štiri dni. Matuško zagovarjata odvetnika dr. Ettinger in dr. Grauang. Na Dunaju pa bedo sodili samo atentata na železnice r.a avstrijskih tleh. dočim si Madžarska in Nemčija pridržujeta pravico, zahtevati izročitev zločinca njihovim oblastvom zaradi zločinov, ki so bili izvršeni na izvenav-strijskem ozemlju. Posebno atentat pri Bia Torbagyju je bil usodepoln. Zahteval je namreč 22 čleveških žrtev. Kakor je bilo življenje Matuške pred aretacijo na videz normalno in nedolžno, je tudi njegovo življenje v 7i»-x)rj nenavadno. Matuška se ves čas bavi z izumi, riše in piše stvari, ki predstavljajo čudno zmes političnega in verskega patosa. Medtem ko je v začetku tajil zle čine. jih jc pozneje priznal v celoti. Prvo priznanje pa je povzročila njegova žena. ki ga je nevedoma obremenila in ga s tem dokončno pokopala. Ves čas v preiskovalnem zaporu se smatra Matuška za socialnega a post r la ter propoveduje nekakšen krščanski komunizem. čeprav je sicer naravnost ogorčen, kako govorijo komunisti o Kristusu. Tudi drugače je njegovo vedenje zelo čudno. Preiskovalnemu sodniku je pri zaslišanju natvezil vsakovrstne stvari. Nalagal ga je, da ve za neko zarotniško družbo v Berlinu. da ima nekega sotrudnika z imenom Bergman in d ni ce stvari, naposled pa je vse preklical. Natančna preiskava je končno dognala, da je počenjal Matuška atentate brez tuje pomoči. Zanimanje za proce3 je ogromno. O izidu bomo poročali. S® E^cftto tn dohro se gospod je oblačijo pri tvrdki DRAGO SČmVAB v LJubljani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. KARIKATURA Holandska Giesolf je postavila v Amsterdamu z 1,623 m nov svetovni rekord v skoku na višino Vsak dan ena »Spet si kupila novo obleko, ko sem ti vendar včeraj povedal, da so mi znižali plačo za 10 %?« »Saj sem ti hotela samo pomagati pri varčevanju — ceno obleki so znižali za "20 %U (»Tidens Tegu«) Cene malim oglasom Ženitve bi dopisovanja; vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm l,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji»Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. »Obrt* in »Lest ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zuslu-iek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka alt službe, plača za vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki ge zaračunajo po Din za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iiffO aO ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro aii za dajanje naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—, NajmanjSI znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—v »r/ oglasih po 1 Din ta besedo pa Din 15.—. Vse prtstojbtne za male oglas* fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih /e vposlati v pisma obenem t naročilom. Vsaka be-seda 50 par: za dajanje naslova ali ta šifro r»a S Din. (1) Vajenca is zlatarsko obrt, 14 do 15 let starega, s 6 razredi ljudske šole, pridnega in poštenega i.šče zlatar K. I>» 1 i«. Vidovdanska št. 2, Ljubljana. 21209-1 Trgov, pomočnika pt>j»'j.'i'>ma izvežbanega v trgo-vini z mešanim bla g :n, manufakturi, železni ai, galanteriji, špet-eriji ter rezanju šip išče md Ih Peter S-.t.ina, Radeče. Damsko frizerko no samostojno moč, & :ue v s t a i n o službo fluiski salon I. Polanc. K |-arj< '. a ulica 1. 21618-1 Mesar, pomočnika 38—2)1 let stareia. sprejmi-m. S.iligoj, gostilna in li- -i:: a. Št. IIj Slov. 21573-1 Vajenko ali vajenca f prejme Foto-atelie Josip I'..ga Btnl Ljubljana, M /I. 2156S-1 Žensko Jugosiovenko ne izpod 30 let staro, z s mjem angleškega jezika, 'i ■ pr-:ti dobri plači za dvomesečno potovanje. — >" ;;:i» ponudbe na: Geršak, r r 1,' Sv. Peter pod Sv. <•: rami. 21552-1 Gospodično '.-m ...o nemščine, iščem za 2 meseca k trem otrokom. na: Dr. Demšar, Br. Duh 4.5, Skofia Loka. Salon Navinšek 1 ub.jana. šelenburgova „1 s-prejme vajenca ::i vajenko s primerno šolsko izobrazbo. 21643-1 Šivilje popolnoir-a samostojne de-i-i". ke, 1.i so b:-e že dai; 'ene po boljših .»nili, sprejmemo F. I. Goričar, cesta 29. Predle treba sprčevala. i:c? ali z dežele iz-ne. 2164«-1 Stalno službo nudim prodajalki kruha, ki razpolaga s 3000 Din kavcije. Lahko je tudi jnoška .oseba za razna^anje kruha. Xa>Io<» besedo 50 par; cv dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdu.r sprejema pd »Intclise :asO; spre-- z navedbo : Ise spriče-•i odgovor i d. ■ Ju tra« ia 688«. 21668-1 Šiviljo prvovrstno, za damsko kon-f--kcijo. z obrtno pravico, '•akoj sprejme konfekcijska trgovina. Tst---nni oddamo šiviljam delo na dom. Po-r i lbe na osi. odd. »Jutra« ipod šifro »Lepa izdelava«. Absolventinja trgovske šole odlična strojepiska, steno-g-afinja in kn jigovodinja želi službe. Nasl-ov v ogl. oddelku »Jutra«. 21391-2 Lesni trgovec išče mesta pra'.-:tikantl-n.'e v knjigovodstvu za svojo hčerko, V-attra je ubs^lviula trgovsko šolo. Gre brezplačno aH prot: eventuelni hrani. Ponudbe pod »Tudi na deželo« na oglasni oddelek »Jutra«. 21342-2 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi mesto inbasanta, naj-ra ši pri elektrarni na deželi. S-m zanesljiv in trezen. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 2/162-3-2 Ford in Essex limuzino skoraj novi. pod ceno proda Florjančič, Nunska 3. 2-1504-10 Avtobus Ford tvpe 31, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. — Hotel 'Stara pošta, Kranj. 21688-10 sa besedo. Oglasi so-e-ijalnega značaja po 50 pa." beseda. Za da janje naslova ali «a šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Id) Inteligentno vajenko fotografsko obrt sprei-ogl. odd. 21706-1 n-ni. Naslov >.Tufra--. Dekle srarljivp -.n - m p nemškr b I:ši drnr pomoč v i-nrsvilih io irnostojnp kulmrlcc predn(Ht. Naslov v rdd. »Jutrac. no, ki raz-?prejmeta k 2 oseb za h domačih nhinji. Sa-ima jo oglas. 11671-1 Brivski pomočnik mlad, išče službo, gre kot praktikant v večji salon, ker bi se rad izučil ondu-llrati. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mlad pomočnik«. 31576-2 Službo delavca pri vrtnariji, gospodarstvu ali pri kakšnem zadružnem •podjetju iščem. Ako se mi zajamči vsota, lahko sodelujem z 40.000 Din. Naslov v o-rl. odd. »Jutra«. 21665-2 Zanesljiva ženska ki lina veselje do polja in živali, išče službo. Ponudbe na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod značko »Zanesljiva«. 21639-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutrac pod značko »Brivec«. 31681-2 17-letno dekle ki ima veselje do trgovine, želi mesta kot vajen-ka v kaki večji trgovini. Naslov v ogl. odd. »jutra«. 21678-2 Novo koio prav pocesii naprodaj na Miklošičevi cesti* št. 7/III., vhod poleg Delavske pekarne. 31596-11 Kolesa -1 moško kolo »Torpedo« in 2 ženski kolesi poceni .prodam. Pod Ježami 11, Vodmat. 31656-11 Krožno črpalko ["KreiselpumDe) z motorjem 11KW 3811/220. Volt »>•;••. U. p. m. 1 zaganjaj 300 Volt. 114—78 c t m p., 1 cen-timalno tehtnico za 300 kg — prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21655-6 9 novih oken trodelnih, in 1 večna vrata poceni naprodaj. Ambra-žič, Krani št. 138. 216S3-6 Trgovski inventar (tehtnice, stelaže, pulti, predali itd.), rabre-n, naprodaj. Reflektanti naj se zglasijo v pisarni Društva industrijeev in veletrgoveev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27. IV. 21711-6 1 Dm. | ■ «a dajanje naslova «1; | Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana. \Volfova ulica 3 Vsaka beseda J Din: za dajanje naslova ali ra šifro pa 5 Din. (12) Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ia dajanj« naslova ali a šifro 5 Dbn. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pair; ia dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) ČebeSni vosek pristen in čist, kupujemo p« najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 20767-7 Tračnice poljske, lahke, ca. 1000 m in vagončke kupimo ali vzamemo v najem za daljšo dobo. Ponudbe n.a ogl oddel. »Jutra« pod" značko »Tračnice«. 21591-7 Rabljeno mlatilnico na motorni pogon in či stilnik za žito, dobro ohra njeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Mlatilnica«. 31547-7 Vsaka bnseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) &3gar Rice Surroughs. apzan, kralj Ažurni? -10.000 Din za 1 leto na novo stavbo — iščem. Protivrednost: 250.000 Din vknjižbe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurnost.« 31672-16 T \ \ i'.' 262 Nekoč cis je d' Arnot izpraševal o njegovih rediteljih, in Tarzan mu je rekel, da je bila njegova mati velika o-pica Kala. D'Ar-noi mu je dolgo in resno gledal v obraz. >Tarzan. ne mogoče je, da bi bila opica Kala tvoja mati. Saj si vendar pravi človek! Ali ne veš prav ničesar o svoji pro-žlosti?« Vsaka beseda 1 Din; n dajanj« oasdarv* aM za šifr« pa 5 Din. (20) Več parcel na knjižice, Zg. Šiška, hiše ln vile naprodaj. Poizve se: restavracija Car man, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize. 20946-20 Enonadstropna hiša v Celju, 7, lepim vrtom, naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 31317-20 Hotel na krasnem položaju, na gornjem Jadranu, kompletno urejen, zaradi družinskih razmer prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gornji Jadran 6660«. 31636-20 Pohištvo vzamem brezplačno v hrambo, event. plačam odškodnino za dvomesečno uporabo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čistoča 29«. 21629-12 2-sobno stanovanje krasno, komfortno, s ko-[lalnico. baikonom in teraso. oddam s 1. julijem ali avgustom. Ogled od 2. ure popoldne naprej. Telefon v h:ši. Rožna dolina. Cesta VIII, št. 4/a. 21586-21 3-sobno stanovanje šolnino, komfortno, s centralno kurjavo, oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21647-21 Lepo, soinčno sobo prazno ali opremljeno, s uporabo kuhinje, takoj oddam. Kopališka ulica 20. 21654-31 Stanovanje trisobno, komfortno, so'nč-tio, s centralno kurjavo, oddam za avgust. Drogerija Hermes, Miklošičeva št. 30. 21674-21 2-sobno stanovanje soinčno, s kopalnico, po-selsko sobo. verando, balkonom in plinom oddam za takoj mirni stranki za P.e-žigradom. Naslov v og'a-. oddelku »Jutra«. 217II9-21 Vsaka beseda 50 par; n da ian j« naslova u Mfr« 3 Duk. (81-«) Dve sobi parketirani, kuhinjo in pri-tikline. najraje v mestu aii na periferiji ob cestni železnici, iščem. Ponudbe na ogl. •oddel. »Jutra« pod »Z navedbo cene«. 31495-21a Opremljeno sobo z 2 posteljama, lepo, oddam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 21632-23 Prijazno sobico v centru, z elektriko, oddam 1. julija. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 316412-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama, takoj oddam. Kožna ulica 19. 21640-23 OpremPeno sobo oddam takoj gospodični v bližini dramskega gledališča. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21633-23 Opremljeno sobo s -posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam v Jegličevi ulici št. 5. 21673-33 Krasno sobo oddam stalni fini osebi Naslov v ogl. odd. »Jutra«-. 21676-33 Prijazno sobico s posebnim vhodom in elektriko, tekoj ali pozneje oddam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 25679-23 Ženitve Vsaka beseda S Din: ia tUjanj« naalvra aii šifre pa S Dia. (25) Starejša vdova 9 kapitalom želi poročiti boljše eituiranega in ziia-čajne.a gospoda nad 50 let starega. Prednost imajo državni uradniki ali hišni posestniki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod >11 lini dum«. 21661-25 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naaiova ali za šflfro pa 5 Din. (37i VsaJta b»*eda 5fi par: za dajanj« naslova aii sa šifr« 3 Duu (23-a) Opremljeno sobico s posebnim vhodom, iščeta za 1. julij zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Poceni«. 21653-23.1 Ssg Tele!. 61. 12951 Tvrdka Iv. Schuim Dolenjska cesta, nudi lepa suha drva in I nrvovrsten premog VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettmann, ZagTeb, Masarv- kova Štev. 9 na veliko m malo razpošilja najceneje. 206 Vfrnii Vsaka beoiMa 1 DLD. za V-janje naslova aii *a šif-o m * D:.n. f291 Najhitreje strokovnjaško garderobo kemično sčisti, renovira, posije, brzo obrne, modernizira, tudi samo zlika Wallet Ekspress, šmartin-ska štev. 24. Sprejemmca Sv. Petra c.5l klobučar Pajk. Kemično čiščenje 55 Din, obračanje z moderniziranjem pa 280 Din. — Pišite, pošljemo iskat. 7525 Prazno sobo s posebnim vhodom, tekočo vodo ali kopalnico, event. z zajtrkom, išče gospod. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra pod Centrum mesta«. 21707-23» Stanovanje najraje 3-sobno, iščem v centru za julij ali avgust. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »l-|-4-f6«. 21511-žla Trg. oglasi po 1 Din beseda; za da;a.nje naslova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Sokolski kroj malo rabljen, poceni prodam. Dunajska cesta 12. I. nadstropje. 21617-13 Vsak« beseda l Din; *a dajanj* nasiora ali »a Šifro pa 5 Din. (17) Pekarijo oddam s 1. julijem v na-m v industrijskem kraju. Naslov v ogl. odd. -.Jutra«. 31669-17 Trgovino mešanim blagom, v bližini mesta, oddam v najem. — Štefan Celofiga, Brestrnica pri Mariboru. 31703-17 2-sobno stanovanje s pritiklinami, po možnosti v bližini glav. kolodvora, išče za avgust mirna stranka. ponudbe na -ogl. odd. »Jutra« pod šifro »800«. 31662-21a Stanovanje 3—1-sohno, s kopalnico, iščem za 1. avgust. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 3:641-21a 2-sobno stanovanje iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Plačam točno 4)4«. . . 2il660-21a Baška, hotel Praha na na jkrasnejšem prostoru ob mjrju nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija t v-sum: taksami iD kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din 196-38 Baška Pension-restaurant »Triglav« v Baški na otoku Krko ob pristanišču nudi gost.om 6ist.e in zračne sobe z razgle-lom na morje. Domača in lunaiska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija » glavni spziji ^ 63—65 Din inevno. V pred in po se 21 ji pa od 50—55 Din. — Prospekti zastonj. 197-38 Stanovanje d-o 4(Y| pin išče za avgust mirna družina. Plača pol leta vnaprej. Ponudbe s ceno stanovanja je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalen najemnik«. 21685-31 a r ijjiiMiTirt V»ka beseda 50 par: n dajanj« naalo*« aii ca šifr® 8 Din. (£3) Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzija 30—40 Din. Dobra domača kuhinja. Priporoča se gostilna šorli. 18128-38 Vsaka beseda 1 Di.n. 1 za dajanje naslova ali j za šifro t>a 5 Din. (33) I Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter Šetina Radeče - Zidani most. 236-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (lo) Hrastove prage vseh dimenzij kupujemo. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 205. 21645-15 Sostanovalca k mlademu uradniku prijazno sobo in dobro domačo hrano sprejmem. Naslov pove oglasni od delek »Jutra«. 21297-23 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnjic odda H. Kenda, Ljubljana. Mestni trg 17/11. 20959-23 Sobo z 2 posteljama lepo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. junijem le stalnima gospodoma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf-ljevi ulici 13/11. 20277-23 Stavbišče vogalno. 0)11 m!, naprodaj na Prulah. Več se izve v prodajalni Jos. OIup, Stari trg 2. 31648-20 Enonadstropna hiša z gostilno in trgovino, poleg 14 sob, pritikline, vrt, sredi Litije, zaradi družinskih razmer naprodaj za 320.000 Din pri »Posest«. Miklošičeva št. 4. 21686-20 Vsaka besed« 1 Din; aa dajanja naslov« ali za Šifra pa S Din. (38) Trgovski lokal oddamo s 1. avgustom. Intormacije v palači »Grafika«, Masarvkova cesta. 21322-19 Velik lokal s stranskimi prostori, prikladen za vsako večjo trgovino ali kavarno, na prometnem kraju, oddam. — Informacije daje upravitelj-stvo, Tržaška cesta 26. 31712-19 Sobo lepo, zračno, soinčno ln zelo čisto, oddam s 15. junijem stalnemu boljšemu gospodu, blizu Tabora. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21571-33 Prazne sobe primerne za pisarne ali slično, takoj oddem nasproti glavne pošte. Naslov v ogl. odd. »Jnt-ra«. 21494-23 Sobo oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21708-23 Lepo sobo z 2 posteljama, električno razsvetljavo, posebnim vhodom. event. s hrano, odda Restavracija »Gorenjski kolodvor«, Medvedova 8. 21692-23 Malo vilo s 3 sobami in kuhinjo oddam na Bledu. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 21467-3S Za dobo počitnic iščem v najem dve opremljeni snbi in kuhinjo v lepem kraju na Goreni=k"m. kjer je pripravno tudi za kopanje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažno 230«. 31614 38 3 opremljene sobe v Kranju od 20. junija za počitnice, s hrano ali brez. Cena nizka. — Ambrožič. Kranj št. 138. 31682-38 £zni$ctna monopo(&ka ta(k&a na &ot Upravni odbor samostojne monopol-ske uprave je izdal pod M. št. 7949/32 1. odločbo, ki jo je odobril finančni minister pod št. 22.21132 1. in ki se glasi: Za uvoz soli iz inozemstva za zdravstvene, industrijske, obrtniške in poljedelske namene po § 91. M. Z. se odredi znižana taksa na Din 15.— (petnajst) na 100 kilogramov soli. Iz pisarne Uprave državnih monopolov 7549 Pr. Br. 18.820-32. 1. v Beogradu. Idealno letovišče za one, ki iščejo miru na Pohorju, tričetrt ure od Slov. Bistrice, tudi uporaba kuhinje na razpolago za lastno gospodinjstvo. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Pohorsko solnce«. 21702-38 Dopisi Vsafca beseda S Dia; za dajanje nadeva aH Mb« pa B Dia. (Bi) Hiromant - Grafolog V. Timotejev Hotel »Slon«, soba 72/11. Ostane v Ljubljani do 20. junija. 21498-24 Inteligentna dama stara 46 let, želi znanja z dobro situiranim gospodom V Starosti 60—70 let, ako tudi bolehen. Dopise je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Skrbna družabnica«. 21693-24 r mtdsni L 1 1 Vsaka beat-da i Dm: | I m dajnj« nad • ^ | u bero pa 6 Dfe. (27) J Volčjaka - čuvaja zdravega, čisfoga, mladega, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Čuvaj«. 21579-27 Četrtek. 16. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Poglavje iz vzgoieslovja. — 20.30: Pevski koncert bari-tonista g. Marjana Rusa. _ 21.15: Radio-kvartet — 22.30: Čas. poročila, plošče. Petek. 17. junija. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: O Notranjski. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Praški vsesokolski zlet. — 20.30- Večer Zorka Prelovca. — 1.30: Samospevi gdč. Hanuševe. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.30: Domači skladatelji. — 21.30: Narodna clasba. — 22: Francoska glasba. — 22.50: Ciganska siodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20: Lahka eodba. _ 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Koloraturno petje. — 20: Prenos iz Brna. — 20.45: Orkestra'en koncert. — 22.20: Plošče. _ BRNO 20: Reportaža iz fikavtskoih uedeležimo. V7 dežju zlezemo pod kozolce iin strehe, samo da gre naprej. Vedno tako kakopak ne bo moglo ostati in si naši bratje in sestre zelo želijo lastnega sokolskega krova. Odbor namerava prirediti v ta namen loterijo aH vsaj domačo tombolo. Na novo smo pričeli telovadbo dece, ki jo je vzeia v roke učiteljica s. Vida Kocijanči-čeva. Naši igralci so gostovali s »Špansko mmho« v Škofji Loki. Pa so Ločaroi skorajda pozabili na nas, ker je hila udeležba kaj pičla. Imeli smo tudi več predavanj in se je posebno zavzel zo nas škofjeloški zdravnik dr. Jože Rant, ki nam je govoril štirikrat zapored. Hvala mu! NepriHke nas ne bodo prav nič oplišile in omajale. Mi stopamo čvrsto naprej k uresničenju sokolskih smotrov. SREDLsčE OB DRAVI V nedeljo 19. tega meseca bo pokazalo naše marljivo sokolsko društvo uspehe svo jega 20 letnega dela. Dopoldne bo slavnostni občni zbor ob pol 11., po občnem zboru pa stafetni tek vseh oddelkov. Popoldne ob 3. se začne javna telovadba z zelo pestr;m programom. Vabimo zastopnike sokolskih društev na to manifestacijo sokolskega dela. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Sc-kol priredi 19. t. m. nastop na vrtu br. Ko-driča. Pokazati hoče na ta dan, kaj zmore-ta resna volja in neumorno delo. Imamo dosti nasprotnikov, ki na vse mogoče načine ovirajo naše delo. Da bi nam onemogočili nastop, so nam celo ukradli drog. Okoliška bratska društva vabimo, da pe udeleže našega na-Ttopa. Po nastopu prosta zabava. Igrala bo godba iz Krškega. Iz Konflc nj— Stanovanjsko hišo zida na Prevratu tukajšnji stavbenik g. Gologranc Franc. Njeg-ovo veliko podjetnost pozdravljamo, ker trpi trg Konjice zelo na pomanjkanju stanovanj. Žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 14. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din Din Din Din Din Din 100.000 srečka štev. 92.757. Din 50.000 srečka štev. 69.255. 40.000 srečka štev. 78.273. 30.000 srečka štev. 32.331. 10.000 srečke štev. 14.863, 15.464, 54.399. 8.000 srečke štev. 9.515, 17.849, 34.020, 69.410, 82.977. 5.000 srečke št. 24.864. 24.397, 30.318, 51.105, 52.905, 63.208, 69.168, 72.500, 78.150, 89.371, 89.055, 92.893, 92.126. Din 2.000 srečke št. 12.606, 24.468, 44.133, 49.302, 57.584, 58.885, 60.148. 72.543, 72.516, 78.298, 79.569, 81.459, 84.098, 84.634, 90.999. Manjše dobitke bomo objavili naknadno. — Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. « Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Michel Zčvaco: es ^ardaillanov sin Zgodovinski roman. i Saetta sc jc globoko priklonil, kakor bi hotel izraziti, da jo občuduje. Nato se je vzravnal in prepričano rekel: Vtelešena nesebičnost ste. signora, in vtelešeno velikodušje.' Leonora je vzela polno mošnjo in jo pomolila razbojniku, ki jo je urno spravil v žep. Kadar bo tvoj sin pripravljen, da se loti iskanja zaklada, mi sporoči.« je dejala. »Mislim, ne, prepričana sem, da boš učakal maščevanja, kakršnega si želiš. Idi, Saetta, idi!« Saetta se je naklonil s kavalirsko, nekoliko posmehljivo izbra-nostjo in odšel. Leonora se je oprla s komolcem na mizico, ki je stala zraven nje, naslonila glavo v dlan, se zagledala tja v en dan in se zamislila v svo:e skrivnostne načrte. 21. Gospa Colline Colle ni bila nikoli lepa, in razume se, da je to vsemu svetu strašno zamerila. Lahko bi tudi rekli, da ni bila nikoli mlada. Čeprav ji še ni bilo pet in štirideset let, je bila vendar videti deset let siarejša. Menda je bilo že od nekdaj tako. Hinavstvo: s to besedo bi najlažje izrazili bistvo njenega značaja. Zavedala se ga ni, in zato bi jo bil strašno osupil in ogorčil, kdor bi ji bil očital to napako. A vendar je res, da je bilo nieno življenje večna komedija, ki jo je igrala Bogu in vragu, vsem ljudem in sama sebi. Bila je odkritosrčno in prostodušno verna. Njeni verski pojmi so obstojali v tem, da se je strahovito bala vraga in njegovih služabnikov in neprestano trepetala pred smrtnimi grehi, zaradi katerih bi se morala vekomaj pokoriti v peklenskem ogn.iu. To se ve, da je igral spovednik v njenem življenju važno in odločilno vlogo. Colline Colle je vse tisto dopoldne nadzorovala popravljanie škode, ki so jo bili napravili v njeni hiši zakrinkani gospod in njegovi trije spremljevalci. Ko je v naglici pospravila preprosto kosilce, je sedla k oknu. ki je gledalo na ulico. Delaje se, kakor da bi bila vsa zaverovana v svo.ie šivanje, je od ondod opazovala ljudi, ki so hodili mimo in prežala na meniha. Med tem oprezanjem se je pripravljala na boj, ki jo je čakal s spovednikom. Spoved je bila zanjo namreč pravi dvoboj, iz katerega je morala iziti zmagovalka, to je, odvezana. Popoldanske ure so minevale, a meniha še vedno ni bilo. Stara gospa se je jela vznemirjati. Ali ga bo treba iti iskat? Ta misel ji ni bila po godu. prav zato, ker je prisojala temu razgovoru veliko važnost. In razen tega. kakšna izguba časa! Nestrpnost jo je kar glodala. Košček papirja, ki ga je mečkala v žepu svojega predpasnika, je še izpodbadal to neučakanost. Nazadnje, ko je bila ura tri in nekaj minut, se je pokazal menih na ulici. Kakor po naključju je obstal pred hišo. Urno mu je pomig-nila in stekla odpirat vrata; ko je vstopil, jih je skrbiio zapahnila za njim. Menih je bil zelo priljuden. Colline Colle je vedela, da ni napčen mož. Ni se dal dvakrat povabiti. Z vneto spoštljivostjo mu ie primaknila naslanjač. Služabnik božji se je težko spustil vanj ni vzkliknil z dobrodušnim, debelim, smejočim se glasom: »Ko ste me poklicali, vrla gospa, sem se pravkar vprašal, ali ni nikjer žive duše, ki bi mi ponudila majhno okrepčilce. Strahovita žeja me ima... In če ste prihranili kaj tistega saumurčka, ki sie mi ga dali endan pokusiti...« Coliine Colle je stekla iz sobe in se vrnila s prašno steklenko in velikim kozarcem, ki ga je nalila do roba. A menih je vedel, kaj se spodobi. Zaklel se je, da si ne omoči ustnic s to nebeško pijačo, ako domačinka ne trči z njim. Vrla žena se je vdala prigovarjanju in ubogljivo prinesla drugi kozarec, ki ga je menih nal:! takisto do roba, ne meneč se ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, svak, stric in zet, gospod stavec v sredo, dne 35. t. m. po kratki bolezni mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 17. ju-r.iia 1932 ob 12 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže s' V.šne bolnice na pokopališče k Sv. Križ 7546 Vsem, ki so našemu ljubemu bratu, svaku in stricu, gospodu V Ljubljani, dne 15. junija 1932. Mm B&zsi v „Jafru" imafo siguren olajšali zadnje dni s tolažbo in mu izkazali čast na zadnji poti z darovanjem vencev in spremstvom, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. 7543 Celje — Slatina Radenci, dne 15. junija 1931. Rodbina Schroll — Janžek mmm tiM'!^. 'avji zcOiav-1 « m*;- '547 ahvala Ob nenadni, težki in bridki izgubi našega nad vse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda veletsrgovca, veleposestnika, bivšega gerenta Mestne hranilnice, podpredsednika Mestne hranilnice, bivšega upravnega svetnika rasnih ljubljanskih bank, cenzorja Narodne banke, imejitelfa redov sv. Save III. in IV. razreda itd. itd. prejeli srno toliko izrazov iskrenega in srčnega sočustvovanja in bilo nam jc izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Tem potom se zahvaljujemo vsem. ki so v +eh težkih urah z nami čutili in nam zvesto stali ob strani, prav prisrčno pa še obitelji Umnikovi na Vrtači, ki je nudila zadnjo pomoč blagemu pokojniku. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev, organizacij, denarnih zavodov, nameščencem in nameščenkam domače tvrdke Kollmann, združenim pevskim zborom »Ljubljanski Zvon«, »Ljubljana« in »Slavec« za v srce segajoče žalno petje pred hišo žalosti, med potjo k večnemu počitku, v kapelici na pokopališču pri Sv. Križu in ob odprti gomili, godbi Sokola »Tabor« za turobne žalostinke, gospodu županu dr. Dinku Pucu in številnim gg. občinskim svetovalcem, vsem njegovim stanovskim kolegom, gg. ljubljanskim in okoliškim trgovcem, zastopniku Narodne banke gospodu direktorju Gregoriču, zastopnikom Mestne hranilnice s podpredsednikom gospodom Turkom, upravnim svetnikom in direktorjem g. dr. Cernetom ter uradništvu Mestne hranilnice, starešinstvu Sokolskega saveza in vsem Sokolskim društvom za častno spremstvo v svečanem kroju, ljubljanskim in viškim gasilcem, podpredsedniku Narodne galerije gospodu dr. Lukmanu za prisrčni poslovilni govor ob odprtem grobu, zastopnikom društva »Trgovski dom« s predsednikom gospodom Jelačinom, zastopnikom »Trgovskega bolniškega in podpornega društva«, zastopniku dramskega gledališča gospodu direktorju Goliji, dalje zastopnikom »Ciril Metodove družbe«, »Vin-cencijevih konferenc«, častitim sestram Marijanišča in Lichtenthurnovega zavetišča ter končno še vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega, preblagega in srčno ljubljenega pokojnika v tako res častnem številu spremili na kraj večnega miru. Zato izrekamo vsem, prav vsem še enkrat našo ponovno, prisrčno in globoko čutečo zahvalo. Svečana requiema za blagopokojnim se bosta darovala v petek, dne 17. junija 1932 ob 10. uri v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, v ponedeljek, dne 20. junija 1932 ob pol 10. uri pa v župni cerkvi na Viču. V Ljubljani, dne 15. junija 1932. Globoko žalujoča sestra z vsem ostalim sorodstvom. Lirejuje Davorin Ravljea, izdaja za konzorcij > Jutra* Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljani.