Štev. 26.
V Mariboru 25. junija 1
Tečaj XIX.
List ljudstvu v poduk.
I<haja vsak četrtek in velja s poštnino vred In v Mariboru « pošilja-ujem na dom la celo leto 3 gid., ta pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta SO kr. — Naročnina se pošilja oprarnUtjii v dijaškem semenišča (Knabensemlnar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brei ooftobne naročnine.
Po»»mesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po & kr. —
iinkopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne (prejemajo. Za otimnil* «o plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Z mesecem julijem začne rSlov. Gospodar" drugo polletje; prosimo torej p. ni naročnike, ki so samo za pol leta bili naročnine poslali, naj ponovijo naročilo o pravem času, da ne pride nered v pripoŠiljanje.
Tudi novi naročniki se sprejemajo. Do konca leta znaša Še naročnina 1 jI. 60 Icr., do 1. oktobra pa 80 kr.
Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah.
Upmuištvo.
Posilne delalnice.
(Konec.)
Na srečo države so se do leta 1879 bili liberalci že precej zdelali. Z državnim vozom niso mogli več naprej, nazaj pa niso hoteli, tedaj pa so se v svoje ministre zaleteli, češ, da so le-ti vse nevolje krivi. Za-nje je bilo po takem še najbolje, da so smeli, na višjo voljo, domov. Njih mesta so zaseli grof Taaife in tovarši. Dobre volje so pač precej le-ti seboj prinesli in bili bi radi državo spravili na pravi tir, ali večina konservativnih in slav-janskih poslancev v državnem zboru ni bila velika, potlej pa še novi vladi niso veliko zaupali. Na drugi strani pa je bila liberalna manjšina dovolj močna in v tem edina, da je vladi in večini v državnem zboru kljubovala, kjer je mogla, in skorej več, ko je smela. To je bila velika nadloga.
Lehko se torej ve, da jo vladi delo sprave in vzboljšanja bolj lezlo, kakor pa teklo. Za vsako stopinjo so ji poslanci večine še le s trdo silo tal pridobili, toda, hvala Bogu! delo ni obtičalo. Precejšnje število dobrih postav se je sklenilo. Ce bodo le prav vživele, pa se bo blagostanje pri delalc-ih pa tudi na kmetih s časom povzdignilo. Same postave se ve, da ne store vsega, veliko pri tem pride na njih izpeljevanje. To'je v rokah c. kr. vlade in njenih organov po državi, pa tudi v naših, posebej še v rokah županov. Treba je torej, da storimo vsi, kar smo v tem dolžni za blagor države. In v tem imamo še posebno prošnjo do naših
županov glede na postavo posilnih delalnic. Njo je zadnji državni zbor, malo pred konceni, dognal in sedaj so jo svitli cesar že potrdili. Zupani jo bodo po „drž. zakoniku" dobili v roke in ne bo dolgo, pa se bo reklo, izpeljati jo in se je trdno — držati. Po besedi jo prinesemo mi brž, ko nam pride „drž. zakonik" v roke; kaj pa so in za koga bodo posilne delalnice, to se bere že na drugem mestu v 18. štev. „SI. G."
Kar je prvo treba, je to, da ne puste župani svojih ljudi z doma. Doma je le doma in kruha, vsaj pri nas na Malem Stajerju, še ne manjka; kdor le hoče, prisluži si ga v domači ali bližnjih srenjah. Kdor torej na tuje sili, posebno v mesta v fužine, k železnicam i. t. n., nima pravega namena in prej ko slej bo domači srenji na sramoto ali na škodo ali pa na oboje ob enem. Župan stori torej le svojo dolžnost, če brani tacim ljudem z doma. Se ve, da se sme to le goditi, dokler postava dopušča. Njegova dobrohotna beseda pa menimo, da bo največkrat izdala; žalostnih izgledov mu ne manjka; z njimi naj potrdi svoje prigovarjanje. S polno mošnjo se vrne le redko kdo domov, večina — vsaj na stare dni — pride na stroške srenje in groza, v kakem stanu je pogostem njih duša ali vsaj njih truplo! Ječe, bolenišnice, bez-nice... bero se jim na licu. Ženske privlečejo še po en ali po več sadov gieha seboj in moški, odkar se žene brez dovoljenja srenje, pošljejo celo kopo na pol nagih otrok in boleno ženo še povrh v srenjo. To jo pač huda kazen za to, da jim je bila na njenih tleh kedaj zibelka tekla. Liberalne vlade so to hotele, kako bi sicer bile tako postavo sklenile ?
Drugo pa je potlej, da župani ne trpijo ljudi, ne tujih pa ne domačih, v srenji brez dela, brez poštenega zaslužka. Pri nas srenje niso tolike, da bi kdo ušel pazniin očem župana. Kdor ni več za delo in nima za čem živeti, za-nj naj skrbi krščanska ljubezen srenjčanov ! To se tudi izgodi po dobrih slovenskih kmetih. Kdor pa ne mara dela, če je tujec, naj se mu brž pokaže pot v njegovo srenjo; če je pa domač, naj se mu ponudi delo,
ki ga zmore, če ga ne mara ali če nagaja za to srenji, za-nj pride kakor navlašč; prav — posilna delalnica.
Ako bodo naši župani povsod in vestno tako ravnali, ni, če sodimo po človeški, mogoče, da bi ta postava o posilnih delalnicah ne storila dobrega sadu.	__(?)
K tisočletnici smrti sv. Metodija.
Apostola Slovanov, sv. brata Ciril in Metodij sta sicer velika dobrotnika celemu slovanskemu narodu, kateremu sta prižgala luč sv. vere ter položila temelj njegovi izobrazbi, in zato se letos tudi vsi Slovani tisočletnice smrti sv. Metodija manj ali več vdele-žujejo; vendar mi Slovenci še imamo posebne uzroke, spomin smrti sv. Metodija hvaležno obhajati in se te tisočletnice po mogočnosti vdeleževati, kajti, kakor ustno izročilo trdi in tudi zgodovinski viri ne nasprotujejo, sv. Metodij je svoje dni po naših krajih potoval, naše prednike učil in v naši bližini dalje časa stoloval; tudi jezik, katerega je on govoril in v katerem je sv. knjige pisal, je naši slovenščini najbolj podoben, zato ga naš učeni rojak dr. Miklošič vedno staroslovenščino imenuje.
Na den smrti sv. Metodija, ki se je letos na Velikonočni pondeljek dne 6.^aprila~4(0 pretečenih 1000 letih na njegovem grobu v Velebradu posebno slovesno obhajal, menda ni bilo nobenega Slovenca zraven, ker takrat ni bil za tako daljno božjo pot ugoden čas; zato pa se zdaj, kakor slišimo, mnogo Slovencev pripravlja na božjo pot v Velehrad, kder truplo sv. Metodija počiva, da bi ondi 5. julija na god sv. Cirila in Metodija, za se in za celi slovenski p-.od sv. bratoma dolžno hvalo in češčenje skazali.
Mnogim drugim pa, ki bi tudi srčno radi to božjo pot opravili, ne dopuščajo okoliščine, da bi na Metodijevem grobu sv. brata počastili, kajti od nas je na Velehrad tako daleč, da je treba za to pot precej časa in denarja žrtvovati, česar pa mnogi Slovenci ne zmorejo.
In vendar bi se tudi ti radi te redke slovesnosti kakorkoli vdeležili. Ali jim je sploh to mogoče in kako?
V uaslednjem podajam le nekatere osebne misli, kako bi se naj tisočletnice smrti sv. Metodija tisti Slovenci vdeleževali, katerim ni mogoče na grob sv. Metodija v Velehrad in bodo toraj god sv. bratov Cirila in Metodija doma obhajali.
Srečen slučaj je, da se bo ravno letos god sv. Cirila in Metodija v nedeljo obhajal. Ta okoliščina sama na sebi je že dovolj tehten uzrok za dušne pastirje in verno ljudstvo, da ta den božjo službo v čast sv. Cirila in Metodija slovesniše obhajajo, da dušni pastirji v pridigi vernim razložijo pomen tisočletnice smrti sv. Metodija, in da se ta den kot praznik v cerkvenem in narodnem obziru obhaja.
apostolov, cerkveni obhodi pred božjo službo, procesije na kakšno domačo božjo pot, sv. misijoni po farah v čast sv. Cirilu in Metodiju z namenom, da bi se kmalu vsi Slovani združili v edino zveličalni katoliški cerkvi, bi gotovo veliko pripomagali, da bi se ta tisočletnica dostojno med Slovenci obhajala, da bi se češčenje slovanskih apostolov med slovenskim ljudstvom bolj vdomačilo in širilo.
Pri tej priliki naj bi se tudi znana bratovščina sv. Cirila in Metodija priporočala in njeni namen razlagal in v bodoče bi se naj spet vsako leto vsaj enkrat uspeh te bratovščine od njenih voditeljev po časnikih naznanjal.
Tudi bi bilo lepo. ko bi pri sv. krstu ali pri sv. birmi bolj pogostoma otrokom imena teh dveh svetnikov dajali, saj ste ime*ii „Cirilek" ali „Me-todek" za naš jezik in uho ravno tako prijetni, kakor v postavim Franček ali Tonček.
Ce bodo začeli stariši svojim otrokom ta dva svetnika za patrone izbirati, tedaj bodo se tudi podobe teh slavnih svetnikov med ljudstvom bolj širile in s tem tudi njuno češčenje množilo.
To bi bila samo nekatera sredstva, po katerih bi se zamogli vsi Slovenci tudi . doma vdeleževati redke pa imenitne tisočletnice smrti sv. Metodija na Velebradu. Po takih in enakih slovesnostih bi si ohranili živ spomin na to velikansko cerkveno slovesnost, spodbudili bi se k veči hvaležnosti in k večemu češčenju do sv. Cirila in Metodija, ki sta bila na zemlji naša apostola in sta zdaj v nebesih naša priprošnika.	+
Gospodarske stvari.
Gozd in njegov vpliv na kmetijstvo.
O gozdnem vplivu na razne stroke kmetijstva je prinesel nek Graški gospodarstveni list sostavek, kateri je tako izvrsten in za kmetovalca tako pod-učljiv in važen, da si ne moremo kaj, da bi ga ne podali tudi v slovenski obleki svojim častitim bralcem.
Omenjeni list pravi: Vlaga in toplota ste glavna pogoja vsega življenja, to hoče reči, da je za vsako življenje mokrote in pa toplote potreba. Kjer pomanjkuje vode, tam se posuši vsaka posejatev, kjer pa ni toplote, tam ne dozori nobena rastlina. Kakor pa je gozd na vlažnost silnega vpliva, tako tudi na»toploto.
Vročega poletnega dneva gremo radi v gozd, da se nekoliko ohladimo in po zimi se delavci sred gozda bolje počutijo in manj trpijo, ker je tukaj toplejše, nego na širokem prostem polju; zopet pa, kedar se podamo na kako visoko goro, kjer ni hiše ne bajte, prenočujemo rajši sredi gozda med drevjem, nego pod milim nebom, ker nas gozd mraza in vetra varuje. Ti resnični dogodki nam pričujejo, da se v gozdih skrajnosti vročine in mraza krhajo in da se toplina tako bolj jednakomerna napravi. Ce prašamo po uzrokih teh prikazni, pridemo do
izvirkov toplote, ki na polje in na gozd različno delujejo. Jeden izvirek toplote je solnce, drugi pa zemlja, iz katere toplota žari. Po letu žgejo po dne solčni žarki močno na zemljo in razgrejejo v kratkem zračne plasti ne posredno nad zemljo. V gozdu pa podajo solnčni žarki na listnato krono drevja in tako ne morejo zračnih plasti pod listnatim vejevjem tako močno pregreti. Vrhu tega se v gozdu, zarad veče zračne vlažnosti, katera se po toploti vsopari, mnogo toplote, kakor učenjaki pravijo, poveže in tako nedelavna postane. Iz teh okolnosti je tedaj jasno, kako da pride, da je po letu in po dne toplina v gozdu nižja od one na prostem polju. Po zimi in po noči se solnčna toplota umakne in tu jame potem drugi toplotini izvirek delovati, namreč zemeljska toplota.
Zemlja izžaruje vedno toploto in ta, če ni po oblakih, vetrih ali trdnih tleh zadržana, se vzdi-guje v više zračne plasti. Ta žareča toplota se more pa nazaj držati in sicer toliko bolj, kolikor gostejše je telo, na katero zadeva in kolikor je to telo bližje zemlji. Na prostem polju zadeva ta toplota ob oblake invetre, ako jih je ravno kaj, v gozdu pa ob vejevje drevesno, ki jo more bolj nazaj držati, kako pa oblaki in vetrovi to zamorejo.
Na prostem polju gre toraj žareča toplota za zračne plasti neposredno nad zemljo v zgubo, vsled česar se te ohladijo, v gozdu pa se toplota nazaj drži, toplina mora rasti in zime in noči so v gozdu toplejše. Če je toraj na prostem vroče, je v gozdu hladno, in naopak, če je na prostem mrzlo, je v gozdu toplo.
Resničnost te razkladbe je na podlagi naravoslovnih postav po mnogih opazovanjih dognana. S tem pa ni rečeno, da morajo te prikazni v vseh okoliščinah, med katerimi posebno vetrovi veliko ulogo igrajo, vsakokrat tako in ne drugače biti. S tem se hoče le reči, da stvari navadno tako pridejo, na kar posebno najnovejše preiskave zavračajo. Kot pravilo bodemo torej izrekli, da je toplina po letu v gozdu nižja od one na prostem polju, po zimi pa viša.	(Dalje prih.)
Sejmi. 30. junija: Zreče, Trnovce. Comilice, sv. Bolfank, Spod. Pulskava; 2. julija: St. Uj pri Turjaku, sv. Marija na Ptujski gori, Petrovče, Po-lenšak, Bemšnik, Tinsko; 3. julija: sv. Peter pod sv. gorami; 4. julija: Vojnik, Maribor, Sušiee, Rečica, Vozenica, Podplat.
Dopisi.
Iz Mariborske okolice. Letošnja volilna borba je spet jasno pokazala staro potrebo branja podučljivih knjig in časopisov. O kako prav malo še jih je, ki bi celo zastopili, za katere reči se dandanašnji v našem cesarstvu potegujeta dve sebi nasprotni stranki. Da, ravno volitve so pokazale, kako hudo se napinja duh sovražen cerkvi in njenim zveličanskira namenom: človeka po nauku sv.
vere in njenih blagrov osrečiti. Se ve v prihod-njosti se še bo vse bolj sovraštvo zoper vero in krščansko življenje razskrilo, pa že letos je marsikoga kaj lehko podučilo, kaj nameravajo ljudje tako zvani slovenski strani nasprotni?
Priprostemu navedenju lastnosti gorečega kristjana, znamenj vernega sina sv. cerkve pa tudi sovražnikov Kristusovih in njegove cerkve in škofovskemu naročilu molitve za srečno volitev — so sledile grde obrekovalnice in očitne laži v brezver-skem znanem časopisu. Ne kaže to zagrizeno sovraštvo do sv. cerkve in jenih zastopnikov? — Kdo se ne veseli imeti lepo kinčano farno cerkev? Se celo ubog kristjan je ponosen na to in si pri-trga, da kaj pripomaga. Taka nenavadna gorečnost za čast božjo po lepšanju domače cerkvice se je vnela v preteklem času tudi v naši fari med verniki. In čast jim! Toliko darov je doteklo, da posebno po trudu dveh možev, je brž dohitelo iz Beča za 400 fl. plačano kaj lepo nebo, katero ne kinča samo hiše božje, ne časti samo darovnikov, še celo sosede in tujce privabi ga gledat — in vendar, ko je občno veselje med starimi in mladimi, se vendar slišijo obrekovalnice in laži. Ali ni to zoprnost ali sovraštvo do božje časti in sploh do Boga? — Bil je dan volitve volilnih mož. Potegovali so se eni kaj zlo zoper tako zvano slovensko stran in s čem so ji oporekali ? No med drugim so trosili grde psovke zoper duhovščino, sv. cerkvo. Kaj pa kaže tudi to? Kaj drugega, kakor ovo sovraštvo do Boga, kajti kristjan ve in drži se besede sv. pisma: „Boj se Boga in imej njegovega duhovnika v časti". Sicer take obrekovalne psovke niso pripomogle k zmagi liberalne stranke, temveč marsikateremu so že oči odprle in še jim bodo, pa žalostno je, da se še tu pa tam nekdo da od takih laži in zagriznjenih nasprotnikov slepiti in motiti, in kaj je krivo? Kaj druzega, kakor pomanjkanje poduka. To pa sledi iz preredkega branja podučljivih spisov. In vendar kako lahko bi si še marsikateri naročil n. pr. „Slov. Gosp.", „Koroški Mir". Tudi vernim Nemcem tako dobro služi: „Sonntagsbote". Kako dobro bi bilo n. pr. če bi v vsaki vesi se jih več združilo, ki bi si podučljive časopise naročili, vsaj vestni krščanski mladenči.
Iz Slov Bistriškega okraja. Z veseljem pero nastavim, in rečem, da tukaj nismo naj zadnejši Slovenci. Pokazali smo to pri zadnjih volitvah. Naš visoki g. baron Goedel, je dobil 37 glasov, a nasprotni samo 17 glasov. Hvala Bogu! Toraj je resnica: Slovan gre na dan, nobeden nasprotnik mu ne ubrani. Resnica je pa tudi, da je nek krojač, doma med samimi Slovenci, pridno okoli lazil, in kmete motil, da naj bi liberalno-nemškutarsko volili, tudi brez vspeha. Na nekaterih krajih so mu celo vrata odprli, posebno v Novi vasi. Pri prihodnjih volitvah mu hočemo povsod vrata odpreti; tak ubogi krojač, kakor je on, naj raji doma ostane in premišljuje, kje je pravica in resnica, in naj svoje otroke lepo krščansko živeti
uči. — Pri volitvi, v mestnej skupini smo komaj dobili 13 glasov za g. dr. Radaja. Ko so telegrame dobili, da so liberalci zmagali — so se gnali v gostilnico Auerjevo, ter godli, kakor da bi bili Plevno pridobili. Stiger se je zaničljivo izustil: samo 13 je Slovencev — no tedaj bota že morala sv. Ciril in Metod priti na pomoč. Zvečer so napravili bakljado; pa kako? To Vam je bilo vse vkup: gospod, hlapec, mojster in učenec; najeli so tudi tiste poulične dečke*) in šolske otroke, da so vreščali gor in dol po mestu „hoch", „vivat das deutsche Beich", „pereat die Windischen und Pfaffen". Delali so kakor besni ludje, ter godli gor in dol po nlici, da smo mislili, da se bode boben razpočil. Ko so baklade pred rotoužom vgasnili je nek pekar zavpil „nieder mit den Windischen!" — Nemška kultura!?
Iz Kozjanskega okraja. Pri zadnjih volitvah je bil tukaj K. Suppanz glavni agitator proti našima kandidatoma. — Kdo pa je ta Suppanz? Rojen je v Št. Jurji ob južni železnici, ki se odlikuje po svojih vrlih narodnjakih. Njegova mati je slovenskega rodu, ravno tako tudi njegov — oče.
On je toraj po svojem rodu Slovenec, to že njegovo ime spričuje. Izneveril se je pa slovenskemu narodu ter prestopil v sovražni nam nemško-libe-ralni tabor.**)
Pri zadnjih volitvah delal je krčevito-strastno proti narodnima kandidatoma. Črnil je g. Vošnjaka in narodnjake, vrival in trosil po celem okraji gnjusno G'antschnigg-ovo brožurico, vozaril se s Stadlerjem do volilnih mož, potem v Celje in Brežice. Pa joj meni! pri nas ni dobil ne enega glasa za ponesrečenega kandidata, kajti trije glasi iz tega okraja n; j čin Suppančeve agitacije. Za vsakega, le za Sup... ne, se je reklo med taokrajnimi prebivalci. Prav imajo v tem vrli slovenski možje. Kako je g. S.. . v Kozjanskem trgu o volitvah v mestno skupino s svojima adjutantoma za Foreg-gerja agitiral; kako so volilce na cesti in v krčmah lovili, kaj jim vse za kater glas obljubovali; kako jih napajali; kako se jim grozili in na našo stranko pljuvali — to bomo Vam prihodnji teden, če vam bo ljubo, natančneje objavili, danes samo omenimo, da se bode, kakor iz zanesljivega vira slišimo, sklep tega postopanja pred kazensko sodnijo izvršil.
Od sv. Jerneja pri Konjicah. (Letina. Mežnar.) Letina je v naši okolici ugolna, še vsi pridelki lepo kažejo, posebno sadje je tako polno, da je veselje pogledati na-nj. Da bi nas lo ljubi Bog obvaroval točo! Veliko veselje je za vsako župnijo, ki ima skrbnega in priljudnega dušnega pastirja; ali ne samo dušni pastir, ampak tudi skrbni in pazljivi mežnar mora biti. Mi ga imamo, hvala Bogu! zdaj v naši župniji in ga radi pohvalimo zavoljo reda in lepe snage, ki gleda prav
*) V Mariboru bilo je ravno tako. Ured.
**) Naj ae nam ne zameri, da drugo izpustimo; ni po namenu našega lista.	Čred,
zvesto na-njo po in okoli cerkve. Tudi uro, ki smo si jo tovnej kupili, drži lepo v redu. Tedaj pa mu želimo, naj še dolgo let pri nas ostane!
Iz Ljutomera. (Posojilnica. Volitve.) Pri letošnjem občnem zboru tukajšnje okrajne posojilnice odločilo se je, da se iz pridobitka za podporo narodnega doma v Ljubljani iznesek 20 fl., v podporo slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu iznesek 80 fl. in trem tukajšnjim pogorelcem po 30 fl. — tedaj 90 fl. — podari. Iz tega se vidi, da ta najstarejša narodna posojilnica jako koristno in hvalevredno postopa, kar bi tudi drugim posojilnicam v izgled priporočali. — Glede zadnje volitve državnega poslanca iz mest in trgov še imamo dostaviti, da se sta, kakor vsikdar tudi zdaj naša dva narodna trgovca g. Veršič in g. Horvatič iste vdeležila in z nami za gosp. dr. Badaja glasovala ; tedaj nas in pa tudi vse Slovence našega okraja dolžnost veže, da jih kot naša v vsakem obziru podpiramo. Svoji k svojim! Ostudno je pa bilo gledati, kako je en drugi tukajšnji trgovec, zaspane in v nevednosti tavajoče volilce — neod-ločneže — k volitvi doganjal, da so potem nam protivno volili.
Iz Salinec pri Ljutomera. Ne vem, ali je šala, ali je resnica, kar sem slišal praviti te dneve. Nekaj resničnega menda bo, kakor je tudi nekaj v grmu, na katerem sraka regeče, če druzega ne, miš. Ne bi verjel, in no bi sporočal, ako bi ne bil slišal od zanesljive osebe. V Ljutomeru, kjer je nekdaj bila zibelka narodnega življenja za celo okolico, je gosp. nadučitelj nasnoval, čujte! nemško pevsko društvo, možki zbor od samih možatih sovražnikov, in dekliški zbor enakega plemena. Gosp. učitelj! bi ne kazalo in bi ne bilo poštenejše, ako bi učili slovenske mladenče in dekleta v petju v domačem jeziku, ali Vam mrzi domača beseda? Ste zaboravili, ali nočete znati kako bogato je darežljiv stvarnik obdaril slovenski narod s čistim pevskim glasom in ljubeznijo do petja? Ali nema naš mili narod pesem dovolj, ki brnijo, kakor g. Terstenjak V svoji pesmi „Tam za goro" pravi, kakor srebrne strune ? Med narodnjake se štejete, nem-škutarijo pa podpirate, se mar to zlaga? Uni mož, ki je bil volilec pri zadnji volitvi za državni zbor, mi je dalje pripovedaval, da ste neki na dan volitve imeli maternico, ki vas je hudo vila. Govori se, da Vam je volitva se v želodcu obrnila, ker se niste upali potegftoti z narodnjaki, ker s tem bi se Vašim prijateljem — po imenu Nemcem — zamerili. Gospod nadučitelj! kdor ni z nami, on je že zato proti nam.
Od sv. Ane v Slov. gor. (Zmaga — T i s o č 1 e t n i c a.) Hvala Bogu, kar smo z veliko radovednostjo, bi rekel, z velikim strahom pričakovali, završilo se je častno za Slovence. Vam zna-čajnim volilcern pa kličemo tukaj na obrežji — nemške meje: slava, živijo! Tudi vrli in rnnogo-zaslužni g. A. Lichtenstein je v Kadgoni zmagal, in te zmage se tolikanj bolj veselimo, ker smo sli-
šali iz zanesljivih ust, kako je nemški liberalec g. K.v Cmureku se plazil okolo volilcev Radgonskega okraja in odsvetoval volitev vrlega moža A. Lichtensteina, ter priporočal liberalca Schweighofera v Cmureku, in to vse radi tega, ker je g. Lichtenstein Slovencem pravičen. Tudi na Ščavnico pri sv. Ani, v vesele Slov. gorice, se je priplazil in hotel vrlega in značajnega volilca J. S. pregovoriti na drugo stran, a ta mu je povedal precej osoljenih besed in tako je lahko šila in kopita pobral ter popihal v nemški Cmurek. Mi pa želimo, da bi šel z Bogom dalje — v nemški „Reich" k Bismarku, po katerem toliko hrepeni. Gospodu K. pa zatrobimo te le besedice na uho: „Kadar hodite Vi, toliko hvalisani gospod po svojih poslih, Vas ne more nikdo — doplačati, tako drago računite ubogim slovenskim kmetom; a sedaj ob času volitev ste lahko agitirali in to celo — zastonj za — liberalce, a hvala Bogu, spodletelo Vam je!" Živeli vrli volilci! Živela mila domovina!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pri novi volitvi državnega poslanca za kmetsko skupino Radovice-Sučava - Kimpelung v Bukovini bil je izvoljen minister baron Conrad; tedaj je šest ministrov v državni zbornici: Dunajevski. Falkenliayn, Pino, Pražak, Ziemialkowski in Conrad. Herbst odložil je včeraj mandat za Heinspach - Schluk-kenau. Vojno ministerstvo namerava razširiti pravico za jednoletno prostovoljno službo na višje kmetijske in obrtne šole. Preteklo nedeljo pouzročili so delavci v mestu Brnu na Morav-skem veliki upor. Ko so se namreč delavnice zaradi nove postave začele zapirati, začeli so delavci razsajati, pobijali okna, razbili vrata i. t. d. dokler niso vojaki naredili miru. Odpovedali so se tudi delu, zato so bile vse fabrike zaprte. Zahtevali so delavci, naj se čas za delo skrajša na 10 ur, plača pa zviša; 22. jun. začeli so delavci zopet delo, pogodili so se gledč plačilo in delavskega časa s tovarnarji. Ogerski naučni minister izdal je ukaz, da se mora madjarski jezik kot učni predmet učiti po vseh ljudskih šolah, katere so pod krono sv. Štefana. Ta ukaz pouzročil bode gotovo veliko nevolje pri Ne-Madjarih.
Vnanje države. Nemški cesar Viljem podal se je v Ems. Pretekli teden umrl je v Karlsbadu Edvin baron Manteuffel; narodil se je 1. 1809 v Draždanih, odlikoval se je v večih vojnah. — Potres v Kašmiru se je ponavljal; ponesrečilo se je baje 3081 oseb in razrušenih je 70.000 hiš. — Na Angleškem je uže sestavljen novi kabinet. Načelnik ministerstvu in ob enem državni tajnik zunanjih zadev je Salisbury, lord kancelar Sir Hardinge Giffarde, predsednik tajnemu svetu Sir Stafford North-
cote ; on bode postal pere, t. j. član gosp. zbornice; Sir Hicks-Beah je kancelar zakladnice in zastopnik vlade v dolenji zbornici; državni tajnik notranjih zadev Sir Rihard Oross, tajnik naselbin Stanley, tajnik vojske Mr. Smith, prvi lord pri admiraliteti George Halmilton; državni tajnik za Indijo lord Churchill, lordiajtnant za Irsko Earl of Carnarvon, načelnik poštnih uradov John Mannas. Sest novih ministrov vzetih je iz ministerstva Beaconsfieldovega. Ker so se konservativci in liberalci porazumeli, bode Salisbury vlado prevzel. —=> Tudi na Laškem je kabinet odstopil; Depretis prevzel je ponudbo, da sestavi novo ministerstvo. V Massauahi se Lahom hudo godi; skoro deseti del vojakov je pomrl. — Na Španjskem se kolera vedno bolj širi; med narodom vlada grozen strah; občudovanja vredno je obnašanje kralja in kraljice, katera se podajata k bolenikom ter jih tolažita. Pretekli teden zbolelo je v Madridu 33 03eb, umrlo 16 oseb; v pokrajinah Murciji, Valenciji in Castellón obolelo je za kolero 2592, umrlo 1084 oseb.
Za poduk in kratek čas.
Kuga na slov. Štajerskem.
V. Kakor drugekrati, tako je tudi zdaj kuga na zimo prenehala, pa 1. 1682. se je takoj v spomladi znovič oglasila. Uže meseca februarja umrli so unkraj Žetal nekateri s sumljivimi znamenji; zato je vlada dne 11. marca gosposki ukazala, da ne sme nobenega človeka iz Haloz pustiti. Vsled tega so cesto pri Žetalah zaprli. Pa meseca majnika so tudi uže pri sv. Trojici in na Gori nekateri prav naglo umrli, in bilo se je vsak čas bati, da začne morivka razsajati po stari navadi. Vkljub toliki nevarnosti so ljudje hoteli vendarle navadna proščenja in sejme imeti in trebalo je ostre prepovedi od strani vlade, da se na Vidovo ni pri sv. Vidu obhajalo navadno žegnanje. Tudi minoritom, ki so na svoja posestva v Halozah zahajali, je bilo to dne 19. maja 1. 1682 prepovedano in jim pod kaznijo 1000 cekinov zaukazano, v samostanu ostati, da ne bodo kuge v Ptuj prinesli. Pa uže v drugi polovici meseca majnika se je morivka prikazala tudi v mestu in je do avgusta morila precej močno, potem pa nekoliko slabeje. Ko sta bila umrla prva dva, bežali so nekateri k vinogradom, pa uže čez par dni so prišli zopet nazaj. In tako se je vkljub prepovedi godilo še več časa. Vlada si ni vedela drugače pomagati, kakor da je po vinogradih na mestne stroške razstavila straže, ki so brez ugovora smele užgati vsako vincarijo, ako se je kdo vladinim ukazom protivil. Tolikemu neredu uzrok je bil najbo j ta, ker je tudi mestni župan Mihael Mat za kugo zbolel. Dasiravno ni umrl, je vendar mnogo časa bolehal in ni mogel opravljati svojih dolžnosti. Svetovalci mestni pa so se na eden dru-
gega zanašali in so bolj za svoj, kakor za drugib blagor skrbeli.
Meseca junija je kuga davila tudi po Mestnem bregu. V mestu so pijanci semtertje tako razsajali, kakor bi bili znoreli. Hoteči vtopiti v vinu obup, zbirali so se v nekterih slabo-glasnih oštarijah; osobito pri „Ziegelstadel- iu Kanischa-Wirth u" jih je bilo vse polno. Ce so prišli pozno v noči sodnijski sluge, da bi pijance odpravili, postavili so se ti v bran, in nekaterekrati je vinjena druhal celo vojake, ki so jo hoteli vmiriti, s silo odpodila. Vlada je toraj ovi dve krčmi dala zapreti.
Meseca julija je solnce hudo pripekalo, kar je zrak še le bolj kužilo in strašno bolezen pospeševalo. Ker se je ljudi polastilo splošna obupnost, vladal je po nekaterih krajih strašen nered. Ne )e, da so ležati bolne brez vsake postrežbe, pustili so semtertje umrle po več dni nepokopane. Posebno v Halozah je bilo v tem obziru po nekaterih krajih zares žalostno. V Tomajni so neko za kugo umrlo ženo našli golo za plotom ležati in okoli nje več psov, ki so truplo trgali in koščeke okoli vlačili. Tudi pri sv. Vidu je požrešna zverad tri mrliče tako zdelala, da niso bili poznati. Ko je vlada o tem slišala, je minorite zaradi^tega. ostro pokarala, ter jim z odlokom od dne 18. avgusta 1. 1682 zažugala, da bodo zgubili deželosodnjo oblast, ako ne bodo za red bolj skrbeli.
V avgustu je v Ptuji umrl občeznaui mesar Simon Jurančič. Revež je pri kužnem zdravniku Mohr u zmenil denar, pa z drobižem je nalezel kugo in' postal uže drugi den njena žrtev.
Meseca septembra ni v mestu za kugo nikdo umrl, pač pa oktobra. Najpred je zbolel nek fant v mestu, kmalu za njim pa nek mla-deneč v grajskem stolpu. Tudi občina Brstje bila je še okužena, pa ker je vsled vladinega ukaza kontumacija za mesto prenehala s koncem oktobra, dobili so meščani dovoljenje, da so uže proti koncu meseca oktobra smeli k bližnjim vinogradom v trgatev iti.
(Dalje prih.)
Siuešnica 26. „Prosim vas, povejte mi, kako je to", reče meščan peku, „da je vsak hlebec pri vas manjši, nego pri dragih pekih?" — ,,Ej! to vam lehko povem", odgovori pek, „ker drugi peki v hlebec po več testa jemljejo, kakor jaz".
Razne stvari.
(V Konjicah) se bodo 1. julija srenjske volitve za 3. razred ponovile. Slovenci, udeležite se obilno in zmaga bode naša!
(Preč. g. dr. Val. Nemec,) profesor bogoslovja v Celovcu, rojen pri sv. Marjeti niže Ptuja, imenovan je kanonikom Krškega stolnega kapitola. čestitamo!
(V Ter novi na Slovačkem) pogorelo je 120 hiš in zgorelo 8 ljudi. Pogorelci zvečinoma niso zavarovani.
(Ljudske knjižice) 12. snopič je izšel. Vsebina: „Sila", poslovenil H. Majar; „Davorišča", posl. H. Majar, „Skopuh", preložil L. Gorenjec. Temu snopiču priloženo je kazalo. To knjižico vsem Slovencem najtoplejše priporočamo.
(Izpit zrelosti) se letos začne na Mariborski gimnaziji in na realki 2. julija; na pripravnici 6. julija.
(Umrl je g. Jan. Stuhec), c. kr. deželne sodnije umirovljeni svetovalec, 19. jun. Na njem izgubimo vrlega narodnjaka in vestnega sodnika.
(Med Pragarskim in Cakovcem) bode počenši s 25. junijem šel poseben mešan vlak, kateri bo odhajal iz Cakovca ob 1. uri 45 minut po noči in imel zvezo s poštnim vlakom proti Dunaju.
(Nove lepe bratovske podobe) presv. Srca Jezusovega in Marijinega dobijo se pri ravnateljstvu bogoslovja v Mariboru.
(Osepnice) razsajajo po nekaterih vaseh Kapelske župnije v Brežkem okraju.
(K raj carsko podružnico „Narodnega d o m a") osnovalo je več rodoljubov v Ljubljani.
(„Savinjski Sokol") napravi svoj izlet v nedeljo 28. t, m. na Vransko. Sokoli se zbirajo do 7. ure zjutraj v društveni opravi v Mozirski čitalnici ter se odpeljejo z zastavo točno ob 7. uri na Vransko, kjer se udeleže ob 10. uri dopoludne božje službe. O poludne je skupni obed pri gospodu Šentaku in ob 3. uri popoludne na prostem pri Brodeh telovadba in zabava s petjem in godbo. Ob 6. uri zvečer odhod nazaj v Mozirje. Odbor.
(„Kres.") Obseg 6. številke: Arabela. Boman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje,) — Bastislav. Mirko.
—	Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Povest iz Povest iz življenja v srednje azijatskih pustinjah. Buski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Betnec. (Dalje.) — Sonet. Mirko. — Kosova pesen. J. Kostanjevec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. (Dalje.) — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Konec.) — O rastlinskem oprašenji. Spisal. M. Cilenšek. — Što. kaj, ča. Spisal J. Šuman. (Dalje).
—	f Nikolaj Ivanovič Kostomarov. J. Steklasa. — Drobnosti.
(S 1 o*m š e k o v i h) zbranih spisov: četrta knjiga dobi se v tukajšnjem bogoslovju. Cena jim je kakor pri g. izdajatelju.
(V Monsbergu) pokončal je požar župno gospodarsko poslopje. K sreči je bilo poslopje zavarovano pri si. društvu „Biunione ad. di Sicurta" v Trstu. Še tisti den se žalostni dogodek objavi društvenemu opravništvu v Gradci, katero je poslalo 10. jun. cenilnega komisarja na pogorišče in že 16. t. m. dobili smo nakaznico in točno izpla-čitev cele zavarovalne svote ? Za poslano pomoč izrekamo javno prisrčno zahvalo! Župno predstojništvo
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Osterc 11 fl., Dr. Feuš 5 fl., Zdolšek Andrej 5 fl., Kreft 2 fl. in Frece 1 fl.
Loterijne številke:
V	Trstu 20. junija 1885 : 26, 22, 36, 82. 19
V	Linci	„ „ 88, 67, 41, 37, 13
Prihodnje srečkanje 4. julija 1885.
Podučiteljska služba
na ljudski šoli pri sv. Vidu poleg Ptuja z letno remuneracijo 330 gld. se umeščuje. Slovenskega in nemškega podučevanja zmožni prosilci za to službo naj svoje redno instruirane prošnje dopoš-Ijejo krajnemu šolskemu svetu pri sv. Vidu.
Okrajni šolski svet v Ptuj i,
dne 22. maja 1885.
Predsednik:
3—3	PremerHteit*.
Slomšekovlh zbranih spisov
četrta knjiga: „Različno blago", ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. g. M i h. Lendovšek v M a k o 1 a h (Maxau bei Pöltschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je: fl. 1.40 za trdovezan, fl. 1.30 za broširan izvod. Obsega tri oddelke: I. „šola in odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; 111. „razna tvarina" str. 357—428.	(1-10)
Mlini za jabelka in grozdje,
mostne pa sadne stiskavnice
Štv.
Bazširjene so v velikih tisočih po vseh deželah sveta. Najnovejša in priznano najizvrstniša sestava v trdnem delu.
Vse velikosti od 90 lit. do 1600 vzprejemka. Cene so najnižje in po želji franco na železniško ali W ladijsko postajo. Nariski in napisi, kjer so naše stiskavnice v rabi, pošljemo franco in zastonj. Zanesljivi agentje se vzprejmö. Naj se piše
Pil. MAYFAUTII «V Co.
Frankfurt a. M. in Bef, II. Praterstrasse, 78. Livarna za železo in strojarna kmetovalskih in vinskih strojev,	(1-7)
V J. Leon-ovej tiskarni v Mariboru
je ravnokar izšla knjižica:
„Sv. Alojzij"
mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom ali šestnedeljska pobožnost k njegovi časti. Spisal Fr. S. Bezjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Drugi pomnoženi natis. Cena knjižici je: V navadnem zavitku 40 kr., s platnenim hrbtom 50 kr., y usnji vezana 65 kr.
Podučiteljska služba
na dvorazrednici na Ptujski gori, tretjega plačilnega razreda, je izpraznena. Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje do 10. julija 1885 pri krajnem šolskem svetu na Ptujski gori vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuj i dne 31. maja 1885.
Predsednik:
3—3	Prcmerstei».
in mežnarja
išče 30 let star mož neoženjen na kaki fari. -Več se izve pri Jan. Leon-u v Mariboru.
lenien čez 30 tet star ioi
išče služba pri cerkvi ali kaki grajščini. Več se izve pri Jan. Leon-u v Mariboru pod štev. 102.
Priporočba.
za
Jaz podpisani priporočujem sedajni čas svojo izvrstno kislo vodo (Sauerbrunn) v Rogačkem kraju (St. Rosalia in Romerbrunn). Izvrstna je ta voda z vinom in razun tega izvrstna zdravilna pomoč zoper bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah itd.
En zaboj s pet in dvajsetimi velikimi steklenicami (Flaschen) velja loco Poličane 3 fl. 75 kr.
Naročbe se pošiljajo na moj na-
pis :
6-6
France Johanns,
Sauerbrunn pri Rogaču.
Dve podučiteljski službi
na dvorazrednicih v Za vrču in pri sv. A n d ra ž u v Leskovcu, IV. plačilnega razreda, ste izpraznjeni.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje vložijo do 20. julija t. 1. po pravilnem potu pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ptuj i dne 20. junija 18S5.
Predsednik:
1—3	Premerstcin.
mahu
II. letnik za leto 1886, katerega izda uredništvo „Jurja s pušo". Izšel bode uže oktobra t. 1. Imel bode obilo šaljivega berila z primernimi šaljivimi podobami, potem smešnic v prozi in pesnih, ugank in druge smešne zabavke. Ker je bil lanski koledar v enem tednu razprodan, vabimo p. n. občinstvo, da se do časa naročiti blagovoli. Cena mu je 55 kr. po pošti na dom.
2-4	Uredništvo „Jurja s pšo,(.
mm

%
G asilnice
vsakovrstne velikosti in stroja, s pristopnimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike m^v. za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in jihovim gasilnim društvom.
Brizgaliiice
na kolesih, nosljali, v putah za vrte, Vodonosnike razne sostave, najboljše cevi iz konopnine, gumija, za sesa-vanje vode ali za napeljavanje vode, dalje vretenice iu tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo	w
orodje gasilcem potrebno
priporočuje po najnižjej ceni proti 5letnemu poroštva
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
v Ljubljani.
I^' Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plače-\if	vanje v rokih. Podrobne cenilnike dopoHilja brez-
en	plačno in franko.
•eczzDoecn
S

Važno za kmetovalce!
Riževe moke podpisanih fabrik, štev. A in B imajo veliko več proteina in maščobne snovi v sebi, kakor pa vse druge "moke za krmo in se torej po pravici kmetovalcem in živinorejcem priporočajo.
Na vprašanja odgovarja Reško I. ogersko delniško društvo za beljenje riža in napravo riževe štirke.	6-6
STEINACKER & Co., FIUME.
Izvrsten med
^ (garantiran pitiinec),
v plehastili škatljah po 5 kil (kilo st||; po 60 kr.), škatlja 30 kr.,
^¡¡P se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
Oroslavu Dolencu,
^večarji v Ljubljani.
o
I-*
o
Geometer za Štajersko.
Po odloku vis. c. kr. skupnega finančnega ministerstva od dne 27. meseca maja 1875, štev. 3958 II. B. H. izročenem po odpisu vis. c. kr. merilnega ravnateljstva za B. H. Dunaj 30. maja t. 1. imam pravico vsakoršnja dela v merilnih strokah izvršiti, kakor: razdeljenje posestev, njih zlo-ženje, prepiranje o njih, raziuerjevanje itd.
Ker sem se za posebno privoljenje, naseliti se ko zasebni inženir, oglasil pri vis. dotičnih uradih in že tudi svoje delovanje pričel, priporočujem se za mogoča naročila v mojem stanovanju: Gostilna „zum goldenen Löwen", v koroškem predmestji.
V Mariboru, dne 2. junija 1885.
3-3
Anton Rosenberg,
bivši geometer za vravnanje zemljiščnih davkov in merilni pristav za Bosnijo in Herceg.