Izhaja ua pol poli v »a ki Cetre r-tek.
SLOVENSKA IGEA.
Leposloven te d 11 i k.
Velja Ila leto
2 H. 24. kr.
iu po poŠti 3 fl. sr.
cislo 1§.
V četvertek 29. aprila 1852. IIS. tfeciìj.
V i j o 1
a.
Med tèrnjein rasejo cvetlice, Lublivi duh od njih hlapi, Spod gèrma vjolca modro lice Smehljaje rajsko se moli
Ah! že tak zgodej, vjolca mlada 1 Nevarno tukej je za te, Vihar še zimski grozno vlada, Nam ne posije soncice! Pogin ti inèrzia sapa bluje — Ah! persi tvojih sladki dih Končaje milo sve — obsuje Divjosti divje divji pih! —	Vr—i.
Os ve la in vsniiljenje.
(Iz Przyjaciela domowv.)
Nad brègom Dnéstra, nedaleč od Nižnjovske cesie, je bila krajina, tiha in krasna kot dete spijoče. Milosladki ohčulki prevzemejo dušo človeku, ki zapusti šum ljudnatega sveta in stopi v lo blaženo samolnijo, se čistega zraka napiti. — Zares krasen je bil te kraj! Ako si si še ohranil Čisto dušo in nepokvarjeno serce, ako si že mnogo po svètu doživel in skusil in še neomadežvano vest nazaj prinesel — oj kako srečno — presrečno živiš v takej tišini! Kako milo je v sredi polja, ki si ga s lastno roko obdelal, o svojej sreči in zadovoljnosti premišljevati in se minulega živlenja — živlenja slavnih činov in trudov spominjali ! Kako si presrečen in zadovoln!
V lej samotnej krajini nad Dnèslrom je živel svoje dni Peter Li-pecki, človek, ki se je po slavjanskej šegi v mladosti s orožjem, na stare dni pa s plugom pečal. Vsaj vèste, kako je Slavjan srečen, kader mu domača zemlja pod vlastnim trudom obilno rodi! — Zadovolnost se mu je svetila na licu, kot nad glavo njegovo modrojasna nebeška tverdina. Telo mu je bilo čversto kot duša njegova. Zadovoln s pridelki svojih rok,,si nikdar ni želel ptujega blaga. Kako bi pri tem ne bil srečen?
Pa še večo srečo mu je naklonil Bog, dal mu je namreč hčerko, dèvico krasno in milo kot cvet rože spomladanske, nježno in krotko kot vijolica sramožliva. Kdo more popisati, kako jo je ljubil? Ko se že človek postaraš in ti vroča kri v tvojih žilah oterne, ko si ničesar drugega več ne želiš kakor mir in zraven še dušo, katera bi ti čisto vdana bila, in na cèlem svèlu jedino tako dušo irmtš — kako srečnega, neskončno »rečnega se počuliš, ko je ta ljubljena duša tvoja laslna kri, tvoja rojena hči!
Samo ona ti je na misli, za njo samo skerbiš, jo varješ ko desno oko, za njo samo živiš. Tvoja ljubezen do nje je brez konca in kraja. Tako je ljubil tudi stari poljski bojar. Izobrazite si njegovo srečo, če zamorete— jes sim preslab jo popisati.
Pa glej! kmalo zavije vihar nad tim prebivališčem tihe sreče in zadovolnosti. Kakor grom zemljotresoči zabuči v tem zavetju hrum in hrušč roparske druhali. Lipecki beži, da si varnejšega zavetja poišče. Kakor skerbna pèslovna k detetu hiti, ko divjo zver priti zagleda; ravno tako prime Lipecki svojo hčerko, da bi njo in njej sebe samega otel. Pa vsa njegova skerb je bila zastonj. Kakor se razterga viharni oblak nad blagoslovljenim poljem, se razsuje moreča tropa po cèlej okolici in krog grada Lipeckiga. — Lično de\ico mu olmejo Turci; samo brezup in globoke rane, ki jih je pri obrani svoje hčerke dobil, ostanejo še staremu očetu.
Kervave rane so ličas celo Polsko zadele — bolestne rane težke zgube in še bolestnejše sramotopolnega mira: prisiljena je bila namreč v tem primirju Turčinom Kamienič Podolski, neki del Ukrajine odstopiti, verh tega pa še vsako leto 2000 cekinov davka plačevati. — Mihal Wiš-nowiecki ni bil kralj, kakoršnega je v tistih težkih časih treba bilo. On ni imel moči ne duha, globoke rane svoje deržave s kervjo Turčinov oprali. O osveti (maščevanju) tedaj ni bilo mislili, dokler veliki vojvoda kraljevski, Ivan Sobieski svoje moči v te namen posvetiNttii. Mihal je ravno pri Glinjanah armado pregledoval, ko mu na enkrat slabo pride. Zapusti taj armado in se v Lvov nazaj podä, kjer je vkratkem svoje živlenje v težkej bolezni končal. Malo pred smertjo izroči še poveljstvo nad celo kraljevsko armado Ivanu Sobieski-mu. Veliko veselje je bilo to za vojake. Berš napove Turku boj in kmalo se žene vse, mlado in staro, proti divjemu neprijatelju domovine.
Kdo bi zamogel popisati, kar je Lipecki med tim preterpeti moral? Ako ti sveli na samolnej stezdi samo jedna jedina zvezdica — in ta zvezda mila in blaga naglo zapade, in ti se znajdeš vsrèd temote sam-in cela prihodnjost se ti zdi grozna nepregledna noč — oh kako neskončno nesrečen je tedaj človek! Ako si hranil in varval samo jedino cvetlico — cvetlico čisto ko julerna rosa in jasno kakor solnce nebesno,— cvetlico, ktere duh ti je slajsal bridko torilo živlenja — in sedaj ti jo potepta , noga neprijateljska—ti jo vkonča na vèke! Ako si imel angelja na tem svètu, ki te je s ljubeznijo svojo kol s perniami zaslanjal pred težavo in nadlogami, kteri ti je tvojo dušo krepčal in hranil: in lega angelja ti ugrabi divja zvèr in gn odnese v svojih krempljih—kaj ti tedaj še ostane kakor osveta? — osveta žareča kakor razbeljeno železo, ktera ti serce in mozeg podžiga — osvela, kipeča po žilah, kakor strup sinertonosni, • ktera ti den in noč tistega kaže in predstavlja, ki ti je iz pers serce izderi! Zarès dal bi vse, kar imaš, clo samega sebe, samo da bi se na trenulek nad svojim sovražnikom osvelili mogel.
Lahko je tedaj pomisliti, s kako radostjo je hitel oče ugrabljene Marice k poljskej armadi, slišati, da se ide na Turka. Pod Hočimom se verže vojska Poljakov kakor vihar, kakor blisk na sovražnika. Zastonj so vrele vkup čete bisurmanske (turške), zastonj so bljuvale dolge verste janičarjev ločo smertonosnih strelic in krogel na naše. Gomilama so padala trupla nevernikov in pokrivala kervavo žemljico. Po truplih vsred ognjene toče so sekli slavjanski meči glave sovražnikov keršanskega imena. Pa
to ti ni bil običajen neprijalelj, to ti je bil vrag divji, zverinski, ki je s ojstrimi nohti in kremplji slavjanska serca razmesarjal, in kervave rane slavjanskim pokrajnam vdarjal. Pa te rane so oprali poljski bojarji pod Hočiinom. Veselje je bilo gledati, kako so slavjanske pike in kopja med sovražniki besnile. To je bil ples pod Hočiinom, —■ lo je bilo klanje neizmerno.	(Konec sledi )
t.
;i'o narodni p o v e d 1 i.
Stal na skali bledi V'eri, Stala krog sovražna truma, Gor pušice vanj metala, Okrog skale poskak'vala, Lestve tu in tam stavljala. Gleda Vert iz skale blede, S ščitom vjemal je pušice Metal jih nazaj jim v lice, In izganjal'z njih dušice, Lestve pa odpahal s péto. »Oj gorje ti, Vert, pri jate! ! Beia žena gre po pHju, Preostro ti gleda v lice, Rad pomeni smert ta gled."
bojite zame, dragi! Veselite zame se!
Star še komaj dvajset let Turkov vbil sim šlirdeset Šlirdeset jih vbil en dan, Eno uro šlirdeset, Mi pohajajo pušice Mi pohaja moč života, Vender eden še mi pade, Pade sam mi paša turški.«« Tak govoril Vert je gori Vergei luì in lok jim doli, Vergei sam se nanje doli Dvajset sežnjev iz višave. Padel doli je med Turke, Padel pašu je na glavo, Se razbil na drobne kosce, Pa razbil tud paša Turkov.
T e r d i n a.
Slovani po popisu nekega Némca*
jNaznanili, kako nekleri iNrmci nas Slovane sodijo, kako od nas mislijo, (.zakaj da jih več tako misli, sim iz skušnje prepričan) postavim tli sem tele verstice nekega nemškega zgodopisca: „Slovani a'i Vendi, (Serbi) za nemškim nar pervi narod evropejskega obljudenja, so prebivali že tisuče lèi na visočinah volhonskega gojzda, na zgorni Volgi in po ravninah Dnepra. Po razpadu rimske deržave so se razprostili po krajinah, ki so ob preselovanju narodov prazne postale, do južnega I regišča blatnega morja in do iztoka Labe. — Slovanski narodi so: Ru«i, Polci ob Visli, prebivavci dežela ob Odri in Varti, vendiški narodi na Moravskem, Češkem, v Lužici in Silezii. (Ti in ravno tako slovanske ljudstva v Meklenboru, Branibaru in v Pomaranii so zlo z Nèmci zmešani in do malega ponemčeni.) „7,ali Bog, da preveč! — »Drugi tropi so posedli dežele med Donavo in med jadranskim morjem, to je: Štajersko, Koroško, Ilirijo, Dalmatinsko, Bosnio, Slavonsko, Horvaško; drugi Makedonio, Gerško in Peloponez (to je: otok Pelopa) tako, da se dan današnji njihovi sedeži od jadranskega morja do Kamčalke, in od balkanskih hribov do
blatnega in belega morja razprostirajo. Vse te slovanske ljudstva so bile po jeziku, nravih in pokolenju v bližnim rodu, pa razpadle so v mnogo večjih narodov, in manjših med sabo v zvézi stojeéih ali ločenih kolen Slovani so živahniši in budniši, kot Nemci, pa tudi kervoločni, osvetivni, nezvesti in brez svobod olj ub ja (??!) od njih posé-dene krajine rimskega carstva so se premenile v pustole, in se niso nikoli več oporavile (!!) ko so se od N etneo v pridobljene rimske dežele kmalo k novemu cvetu povzdignile. Od Nènicov stiskani in sužnim enako deržani«( za česarvoljo ludi pustòt v lepe kraje predelati niso mogli )„so se za zaničvanje z nezatiiijivim sovraštvom mašovali. Ker so se bolj mirnih opravil, živinoreje in poljodèlstva deržali, so od začetka le kot urni jezdici slovèli. V svojih nravih so se nagnovali k jutrovcem, zatorej tudi žene niso v laki časti imeli kakor nemška ljudstva zapada." Koliko resnice le razsodek v sebi ima, bo vsak, to bravši, sam spoznal, ako na naš narod pogleda. Gotovo je, da je preojslra ta razsodba, in reči se smè, da izvira od tod, ker je pisatelj za svoj narod zoper Slovane prevzet, in ker Slovane premalo poznaje svojo razsodbo izusti po razsodbi druzih, ali pa po poznanju ueklerih posameznih; čez nektere so-divši je cel narod obsodil; koliko preojstra pa je, ne razsodim jest, ker je to preosèbujno, in se ludi sploh meja resnice zaznainvali ne da. Da je pa ludi nekaj resnice v tem, je posledni vzrok Nèmec sam, ker se je on trudil in si prizadeval, da bi Slovan v izobraženju in v omiki ne napredoval, ker je dobro spoznal, da omikan njemu sužen biti hotel ne bo. —	F. Bradaška.
Slavénam.
Pokušenjem človek naučit se plavati, tak budeme i Slavéne pokušaj® naučiti se občeslavenščine; pravila bez pokušenij riijesut dovóljna. Po toni vergtì se v vodii pokušenja i tružii sé krajne kak znaj». Nijest bez mojega vedoma, da btidut mnó-gije ljudi mene poricàti, edili ràdi toga, driigije ràdi drugoga; a inno vse ravnó- Pišti iz dóbroga mnenja, pust Ijtidi govorét, čega im hočei se. Zelaje, da biste mene vsi S.'ave-ne razumeli, pišii tak, i Vam učenim gospodàm reku: nàdobno jest, da Vi po občeslavenski pišete, gde budete to bolje dobro delali, nežili ja. Na vsaki slučaj trebujut še po-kusi, gde našoje osóbenoje vnimànje obratila na sebe občeslavenščina. V tom opredeljivanji dolžno jest vistu-
Slavenam.
r oskušanjem se človek nauči plavali, tako se budemo tudi Slaveni poskušaje naučili občeslavenščine; pravila brez poskušenj nisu dovolj. Torej se v e rie m v vodu poskušnje, i delani kakor vem i znam. Ni brez mojega vedenja, da budu mnogi ljudje me grajali, eni za to, drugi za drugo; pa meni je vse eno. Iz dobroga namena pišem, naj ljudje govore, kar se jim hoče (kar hočejo). Kir želim, da bi me vi Slaveni vsi razumeli, pišem tako, i Vam učenim gospodam rečem: spodobi se, da Vi po občeslavenski pišete, gde budete to bolje delali, kot pa jaz. Na vsaki slučaj je treba poskušenj, kir je občeslavenščina našu posebnu paz-nost na se obernula. Pri tem ustanov-ljevanji se mora ravnati brez terme
pati bez lermi (bez svojenravja), i smälrivati na zbitočnost a na obče-poléznost.
ßismi željnostju polucili list ve-domeslej, kteroga namérenje bi bjlo zanimati - s občjim jezikom. Žal toljko, sto jest vse umolknulo o po-labskom Ruse, kteri bi bil ishažal v Praze. Podobnim sredstvom jest možno postici naméranje v razsudenije občega jezika. Slavene! soedinjeneju močju! Starajte - s, kterje ste sposobni v lom dele. Nekje inostranci na nas kleveščut (klevetajnt> i go-vorjat (govoret) kak bismi imeli pravljenjem protivnija naméranja; no avstrijskje Slavene ne mislime o tom. Takija (take) klevelanja prohaživa-jut ot zavidljivih' lgunov i nevežej, a Slaven bosoj nogoju tapčet (taptä-jet) takih zmijev.
Za ljubav k materi Slavi potrudite - s, kteri jeste sposobni, sto budete nam vsem Slavériam mnogokrat pisati v občem jezike, to jest v takom, kteri Vam kažet se biti občim. Vi g g. izdatelji izvestej ! zdelajte nam milost, lakje sostavki v svoji listi prinjati. .Ičželi Bog po-nvožet, budut mnógje Ijiidi pristupi-ti, sto zveršime edin vsem Slavönam pojelni (porijàtni) jezik. Tem ne po-velivajti pisàteljam jih narečja vovse pustiti. Koji ljubit v svojem narečji pisati, to možet delati za svojih do-moródcov. Ednakože nijet zabiti, sto budut takje pisatelji obratiti vni-roànje na nas vseh, kogdà govore! ob oseblivo važnih veščah tikajučih se nas vseh. Biideine veseliti se pri vspehe našej pismenosti, poneže do sih krat pismenostka (t. j. malaja pismenost, maloje knižestvo) naših malenkih slavènskih pokolenij hirajet (hvorajet).
Pri vvedčnji občeslavenščini jest naša dolžnost gledéti, da budet vsa-kij svojim narečjam približivati se obščemu jeziku, šlo bismi legče učili sé narečja drug drugoga. Po tom pravile postupah i ja v pos ovenjenji
i na tO gledati, kaj je moguče i občekoristiio.
Mi bi željno sprejeli novičarski list ; kteriga namen bi bil se z občim jezikom pečati. Skoda! da je vse umolknulo o polabskim Ruse, kter bi bil v Praze izhajal. Takim pripomočkom je v obzire občega jezika moguče svoj namen doseči. Slaveni! z združenoj močju! Prizadevajte si, kdor sle za to del» sposobni. Neki inostranci '(tujci) nas obrekvaju i govore, kakor bi rni vladi nasprotne namene imeli; toda avstrijski Slaveni ne mislimo na to. Tako ob-rekvanje izhaja od zavidljivih laž-nivcov i nevednežev; pa Slaven z bosoj nogoj lake kače tapla.
Iz ljubezni do matere Slave, potrudite se, kdor ste za to delo sposobni, da nam budete vsem Sla-venam večkrat pisali v občem jezike, I» je v takom, ki se Vam zdi «bèi. Vi « g', vredniki časopisov! nam storite ljubav tak«,Soslavke v svoje liste sprejemati. Če Rog du, budu mnogi ljudje pristopili, da zveršimo en vsem Slavenam razumeven jezik. S tem ne veljevam pisateljam njih narečja póvse opustiti. Kdor rad v svojem narečji piše, to zamore delati za svoje domorodce. Vender ni zabiti, da budu taki pisatelji svoju paznost na nas vse obračali, kdar govore o posebno važnih rečeh, kte-re nas vse tičeju. Veselili se budemo pri vspehe naše pismenosti , ko do zdaj pismenoščica (t. j. mala pismenost ali literatura naših tnalih sla-Venskih pokolenj li hira.
Pri vpeljanji občeslavenščine moramo gledati, da se bude vsak z svojim narečjem občimu jeziku približeval, da bi se laglej eden dru-ziga narečja učili. Po tem pravile sm tudi jaz ravnal pri poslovenjenji
toga sostavka. V somnenjah, bilo bi li tak ili tak pisati, jest staroslo-venščine bili vodilom. Ostavljajme čužija izrazoslovja, jamime v,sa slova liš toljko čistih slavenskih korenov. Pri neimenji staroslovenskih ili ruskih čistih slov možno jest pribégnuti i k drugim narečjam. Jézeli budut pisatelji pri etom déle inogdà zablu-dili v svoje narečje, i budut s 1 is— kom mnogo ili rusčiti, ili poljščiti ili ilirčiti, ili slovenčiti ili češčiti, nijet ničega; vsakoje načelo jest tézko. A dčlajme bez pristraslja, sta-rajušči se vvesli občekoristnoje. Sje pravilo boljše dóbro zeléznije termi i bezumnije oholosti (gerdosti).
tega sostavka. Pri dvomih bi bilo li tak ali (ili) tak pisati, je slaroslo-venščine treba, da v vodilo služi. Opuščajmo luja izrazoslovja (umetniške izraze), jemljimo vse besede li čistih slavenskih korenin. Kdar ni staroslovenskih ili ruskih čistih besed, je moguče se tudi k drugim narečjem zateči. Če budu pisatelji pri tem dele včasi v svoja narečja zašli, i budu preveč ih (ah) rušili, ili poljačili, ili ilirčili, ili slovenili, ili cesèlli, ni nič zato; vsak začetek je težak. Delajmo pa brez pristrastja, i skerbimo vpeljati, ker je občeko-ristnoga. To pravilo je bolje mem železne terme i nespametne oholosti.
(Konec sledi )
Književni pregled.
* Iz izvestja družtva matice ilirske posnamemo sledeče imenitne reči:
1.	Da se dijakom nakupljenje knjig olajša, je matica za taiste ceno vsih od nje izdanih bukev vsaj za polovico znižala. Po tem takem morejo dijaci dobiti: a. O «mana Ivana Gunduliča za 1 gld. sr.; b. R a z I i c it e p i es m e Gunduliča za 30 kr. sr. ; c. Teuto od Demetra za 30 kr. sr. d. Kolo, knj. IV. V. VI. VII. in VIII za 30 kr. sr.; c Mandaliena Gjorgjiča za 20 kr.; f. Saltier za 45 kr. in Kristiado od Palmotiča za 40 kr. sr.
2.	G. prof. Milufin Golubje predložil, da se natisne Rozalia Kaniž-liča, ker je tudi to dèlo za šole pripravno Na to je bilo tajniku naloženo, to dèlo berž prepisali in na malem oktavu natisnuti dati.
3.	Čitan je bil dopis g. M. Majarja, župnika v Gorjah, s kterim pošle na presojenje svojo vseslavensko slovnico pod naslovom: „Uzajem-nost slavenskoga govora.« To dèlo se bo poleg druži venih pravil presodilo.
*	G. Dr. Andrej Radlinsky v Budimu je razpisal naročbo na drugi tečaj: Pokladov kazatelského rečništva v 4 svezkih. Naročnina znese 5 zl. sr.
*	Ravno kar je izšla: „Po'yglotta kralodvorskega rokopisa« od nevtrudljivega g. Venceslava Hanka. Taista zapopade text v izvirnem in sedajnem pravopisu, potem nemško, angliško, vlaško, polsko, rusko, serbsko, ilirsko in gornjelužiško prestavo. Verh lega se najdejo tudi nektere pesme v francoskem, maloruskem, dolnolužiškem, slovenskem in bulgarskem jeziku.
*	Vdova rajncega Jana Kollara misli preimenitno in v celem slav-janstvu poznato dèlo: Slavydcera na novo izdali. Pomnoženo bo to izdanje s novimi, še nikdar ne natisnjenimi pesmami rajncega pesnika.
Z m e s.
Iz Beča. Slavjana sercé veselo bije, kadar daleč od domovine po slavjan-sko (naj bode, kakoršno hoče narečje) govoriti slisi. Takó je bilo tudi v nedeljo 18. Aprila, ko smo bili v gledišču za Dunajšco, kjer so popoldne ob treh češki bratje igrali, klerim je nalašč zato gospod Herme-negild Jireček novo kratkočasno igro : „Tajemné psani« s spevi v treh djanjih spisal. Vsi prostovoljci so prav pridno igrali, posebno pa gospodična Rudini in gospod Reriha, ktera sta tudi prav mično dvo^lasno pela in po narodsko plesala, da sta trikrat spet peti in plesali začeti mogla, zakaj ploskanja ni bi!o konca ne kraja.
Za tema pride gospa Altova, gospodična Kovinska in gospod Ko-sicky, kteri je prav prijetno pel; tudi »pisatelj igre se je mogel dvakrat na odru pokazati, takó je igra dopadla.
Godbo je spisal gospod Emil Titi, in 'vala in čast mu gre, ker je v čisto slovenskim duhu taisto složil. Uverturo, v kteri smo tudi znano pesem narodno: »Slovenski duh" slišali, so mogli dvakrat gosti.
Glej! kakó pridno slavjanstvo v sredi Nemčije napreduje! Le takó verli češki bratje in sestrice še zanaprej!
Kakó lepó je tudi od čeških bratov, de se čisti dohodek, kteri znese 125 gld. 27 kr. sr. skozi povodnjo nesrečno postalim južnim Sla-vjanam na Koroškim podeli.
Koliko solzic bo Vaše obnašanje na odru revnim zaderžalo!
Tudi gre hvala gledavcam, ker jih je bilo toliko, de ni bilo skoraj nobeniga prazniga prostora v gledišču.
Nadjaje se, de bomo hmalo spet slišai naše češke rojake v gledišču igrali, izustim: Le pomagajte si med seboj slavjanski narodj, saj ste vsi sini malere Slave!	P. S. .) ,
*	Poljski časopis „Gviazdka Ciešinska" je od silezkoga deržavnoga namestnika dobil slèdeée posvarjenje: »Ker se v Ciešinu (Teschen) izla-zeči list „Gwiazdka Cieszinska« stalno drži pota, ki pelje k razdruženju narodov i se po tom takom ne slaže s uzdržanjem javnoga mira i reda, le stranom po zgodovinskih uspomenah, stranoin po sostavcih vseslavjans-koga sadržaja, kakor v broju H. „Jeden slavjanski jezik«, v broju VI. „Jan Kolar« .... se očitno trudi sovražtvo i razprtje med ljudstvi raznoga jezika probuditi, in u obče po svojem umstvovanju, kakor se vidi iz sostavkov o „izpovesti sobstvenoj« mišljenje neomikanih le zapeljati, to se tedaj uredništvo toga lista posvari na podlagi naj višjega carskoga ukaza od 6. julia 1851, naj dosedajno nastojanje svoje opusti, ker bi se inače strogo po postavi postopalo. Tropava, dne 5. marca 1852. Kalchberg s. r."
*	Prej da sklenem,—nam piše med drugim neki znan domorodec na Koroškem — hočem Vam še povedati, kaj da kmeti in drugi prosti ljudje od družtva sv. Mohora mislijo. »V nekem kraju, kterega nočem imenovati, pride kmelinja A. k'svojej sosedi B. ter jo takole nagovori:
A. Alj ne boš tudi ti pristopila k družtvu sv. Mohora, kterega so
gosp. fajmošter v cerkvi tako živo priporočali? Saj imaš že precej
odraščene hčere, koje slovenske bukve rade berejo.
*) S Vašimi dopisi boste aas prav raiveselili.
ß. Bog obvari! Tega pa ne.
A.	Zakaj pa ne.
B.	Zató, kér bojo vse lajiste bukve od Antikrista izdane.
A.	Kakó pa je to mogoče, ker je nar več udov tega druživa zmed duhovnikov, ja sami škofi se ga vdeležijo ter gavpriporočajo. Tudi slišim, da bojo le dobre knjige izhajala, n pr. Živlenje svetnikov i. t. d.
B.	Vem, da bojo v začetku dobre, da bojo takó ljudi oslepili, potem bojo pa ves čas hujši izhajale. Takó sim slišala praviti, je tudi za verjeti.
A. molči ter inisli sama per sebi : Nevem, alj sim jaz per tebi hujši ■aletela, alj pa ti, ki kaj takega verjameš. Na to gre A. k' fajmoštru ter za svoje unuke k'druživa pristopi."
Ko sim to slišal pravili, sim mislil: Bog daj nnrcam pamet, modri jo takó imajo. Kaj pravite na to? (Mi pravimo, to dela sovražnik. Vr.;
J. V.
S -m t! s h i c e.
—	V nekem mestu je jelo goreti. V divjej homatii začne mlado in staro semtertje letati in kričali. „Za božjo voljo — reče tu prijatelj k prijatelju — zakaj ne hitiš domü, ali ne >idis, da v tvojej jispigori?« — »Treski pleski mu te mirno odgovori — bratec, to pa že ne more biti, saj imam kluc od jispe pri sebi!«
—	Neki župan je vprašal vjetega hudodelnika: „Ali veš, kaj si zaslužil za svoje hudodelstva?« — »Gospod, jes nič ne lirjain,« mu hudodelnik za verne.
—	»Kar se mi pri vas naj menj dopade — pravi kristjan nekemu Zidu — so vaši pogrebi.« — »Ravno lega mnenja sini tudi jes; tudi jes rajše sto kristjanov pokopati vidim, kakor ednega samega Žida« mu hitro odgovori.
Druitvo st. iHoIiora v Celovcu.
Da le j so pristopili p. n. sledeči gospodi: 226. g. Ant. Dražčik, kapi. v Temnici; 227. g. Mih. Oblokar, kapi. v Bovcu; 228. g. Ant. Makuc, kapi. v Kamnjah; 229. g. Mat. Fabiani, korar in dekan Goriški; 230. g. Jož. Pipan, kapi. v zg. Trebušju; 231. g. Ant. Kobau, kapi. v St. Andreju; 232. g. BI. Madon, fajm. v Prebačini; 233. g. Jož. Roter, kapi. v Gradui; 234. g. Andr. Peternel, kapi. v Ločniku; 235. g. Tom. Hvala, korar v Gorici; 236. g. Janez Pire, fajm. v Rihenbergu; 238. g. Roic Mih., kapi. v Rihenbergu; 238. e. Ant. Kavčič, kapi. v Richen-bergu; 239. g. Jož. Sovdat, fajm. na^Šembiškej gori; 240. g. Blaž Bucik, dekan v St. Petru; 241. g. Andr. Kocman, dekan v Komnu, 242. Andr. Slepančič, kapi. v Bliskavici; 243. g. Peter Jelen, učenec y Gorici; 244. g. Ant. Hajšek, bogslvc v Celovcu; 245. g. Jožef Hajšek, bogsl. v Celovcu; 246. g. Orosl. Cafov, kapi. v Frauheimu; 247. Iv. Karba, kapi. v Hočju* 248. g. Obil. Verbnjak kapi. v Slivnici; 249. g. Bož. Raič, kapi. v Slivnici; 250. g. Miha Vindišar, kapi. v Ribnici.
Odgovorni udatel in listar: Ferd. žl K le Uma j r v Celovcu.