PRIUIORSKI DNEVNIK Postni nina plačana v gotovim £~^ or 1* ■ ,™ - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 179 (4953) TRST, sobota 29. julija 1961 Francoska vlada vztraja pri svoji kolonialistični politiki Zopet prekinjena francosko-alžirska pogajanja Francija v naprej zavrača sklep VS o Bizerti Imobilizem Francije je onemogočil nadaljevanje pogajanj z Alžirci - V izjavi v zvezi z Bizerto sporoča francoska vlada, da nima namena umakniti svojega vojaštva s tunizijskega ozemlja in da misli obdržati oporišče v Bizerti - Hasuna v Tunisu deleea^’ — Pogajanja med alžirsko in francosko Prekini0 v ^rac*u Lugrinu blizu Eviana so se spet dobri i .zarac*i nepopustljivosti francoske vlade. Kljub ska v/rf ^ P°^aza'a alžirska vlada, je franco- la riivr a .ostala neomajno na svojem stališču in hote-aiKttrati pogoje ter vsiliti svojo rešitev. ^ sporazumu o postopku čel, ,dnevnem redu so za-c, Uravnavati prvo točko, o,samoodločbe in ta . na katerem naj se coakeVNa: Prav tu ie fran' a vlada pokazala, da ni- .namer>a začeti res kon- v2jaVna P°Sajanja, ker se sam ja, pri zahtevi, naj dei„ ,l°^ba izvaja samo na hoče žirskega ozemlja in skr, s tem razdeliti alžir-ozemlie na dvoje. t™* takega ravnanja C r ke vlade ie postalo Po?a konstruktivnih žirsk nemogoče in al-dariin dele5acija je to pou-no r:.tar predlagala začas-č„k„ .itev Pogajanj v pri-viart n^U’ da se francoska staliti odl°ei za realnejše te„‘sce 'n omogoči obnovi- p Pogajanj. alžirske delega-ikovni v na nocojšnji ti- ie , konferenci izjavil, da Cii not Francije povzro- poud0°r,-,pre,ciniiei’ P°oaiani-Prekini, le' da je vzrok je .»,! * Sahara. To ozemlje temu- °un* del alžirskega o-JVanCo’ ■1nedtem ko zahtevajo Ni« “j se samoodločba batnih jant0 na trinajstih o-lajša[. epartmajih. D« bi o-pogajanja, je alžirska Deie,„ pre *• 3- Sahari; če-kted se tiče sodelovanja Alžin^ci jo in neodvisno ' 'Ce bi obe točki po-eno samo, je izjavil rdticij. J7n° mislili, da bi “rani 2 naPravila s svoje jt°či, (ja°rak naprej, da omo-. °lj kn„ P°stanejo pogajanja e Ostrit^ na. Na žalost , lee«ct4° stahšče jrancoske asila i nesPremenjeno. Pro-J.«m0 j^e uačelo samoodločbe f 'rije tnnajst departmajev hriv\n °f>llizem Francije Saianj. “novo prekinitev po-JQinetnn .na nagnjenost k nilc zmu ne bo omogočiti mirne k? alžtr,K 2!.Tskega vprašanja. ,'Paistno °- ’n za afriško pre-e na d«0l'3e razdelitev deže-.dlefe , nesprejemljiva«. !„ *e franU* ?atie izjauil, da a.fel0 v., .s,(a vlada prevze--evarnn 0 odgovornost. d^Cna v0iJe’ da se koloniali-1,1 iet _aj kj traja že se- t.i. «> ob^^ljuje 4“ da Larino vojne za nadzorstvom Sahare dele- prika- J>0^astvom č reijsj *a petrolej. Thibaudfrancoske meivradcoskn ,pa ie PnKa-kn, , na kni .st9'išče, ki te- •Pn mentartali.stieni in blo‘ ga„.. dolj«i j- ,etl- Izjavil je (m1Ja olj- usiji ■ i °ate *“irske 0! V* ngS8' da za sedaj naj PoRo14evah pogajanj, iae- e Poen:i . le zahtevala, fe c,ia KL'vn-la odložijo. De-R.v** I« izjavila, da. je dele-osvobodilne obara 2a.bteve' izjavila, da, ki se tičejo Mkfa*! takoi no Se -tlceio ten nl« zaht« sprejmejo, se °u^evatfV°' ,"a^ bi za! S, ** hčej0 h različne točke, ^'rii spektiu a^ka k miru pLb,e- S ^Prihodnosti Al-Pritnonapravila ue delegacija sp0ra,rjavi s r,Jt°rak nazaj v di. dihom n sklenjenim i-». V o delovni meto- ®ae'ijl* ^rišlo°®Pnb Je do od-hačeK ?Lht, še ^ah.tevo dele' vt katei-n ^ preden se je ia Pr ?r'h iP 1 točka, gle-pted,,^ Pri?naiama d®logaci-satija avba bistv ■ da vsaka Na t lstveni del vpra- n?tini bil° m°Soče V*25*SJ« in ukrepih za Se tiča- 1 niti o Ustavitev so-0 orsaJo Predhnrt pra5an-i‘h’ ki ®kup®anskem sort *?e d°be, niti 4al°vantmi in tnrt°-Vanju med ^'tirii^11 med i-1 ne. 0 sn' breltii helei,.,„-^rancijo in ?»v»ti *PriPravnL,a FLN ie bril, - Vpraj le.nost, obrav-rnelji le samaanjav Rlede k a- ■ 1 bome!"a priznala te svit- u°men K eiiznaia te-<£y m.rS b,od'si za vzpo-?afeti°B Alži“rijekakor tudi za ?0|n ka°?ajanj in -l, mogoče Vin t ča J‘b 'L Uspe- s* Prid P'ati' vnra6- ne načne-Pleri e-l° do ^ anja’ tako . ka2„ael°tneEa 'ra,z,a vodilne : čelj ® vori v- zaključka f Preklip0. torej ,s° se bdi' za- ki* « °b ne' ! i^haui^;- Ra ]e po- A^e^, »Poroči!, da sta P« «'!! .danes dBelkasem vče-. va razgovora kakcem. v Ptedst eno „ 1 * *a tli-k Je e trajal več Francoski svoje predstavnike v Evianu ali v Ženevi. Joxe je odpotoval nocoj v Pariz. Tu li alžirska delegacija se pripravlja, da zapusti Bois D’Avault v Ženevi. PARIZ, 28. — Francoska vlada je že v naprej zavrnila sleherni sklep ali sleherno priporočilo Združenih narodov v zvezi z Bizerto. S tem v zvezi je objavila danes uradno izjavo tri ure pred začetkom zasedanja Varnostnega sveta. Izjava je sestavljena v duhu kolonialistične in blokovske miselnosti. Glasi se: «Pe sporazumu od 20. marca 1956, na podlaei katerega je Francija razveljavila pogodbo v Bardu in je priznala neodvisnost Tunizije, in še preden je de Gaulle dal ukaz francoskim četam v Tuniziji za evakuacijo, izvzemši oporišče v Bizerti, je bilo 17. junija 1958 dogovorjeno med vladama Tunizije in Francije, da se bo položaj oporišča uredil sporazumno. Kar se tiče Francije, ima oporišče važnost samo s stališča varnosti v sedanji nevarni mednarodni konjunkturi. Toda s tem v zvezi lahko Bizerta od danes do jutri, zadobi veliko važnost zaradi svojega izrednega zemljepisnega položaja ob vhodu v’ zahodno Sredozemlje. Če bi sovražne sile ali pa sile, ki predstavljajo samo grožnjo, zasedle to važno strateško točko, bi to lahko imelo hude posledice bodisi za obrambo Francije, kakor za obrambo Zahoda. Da se prepreči taka eventualnost, si je Francija pri vseh razgovorih s Tunizijo, in ker ni bil mogoč noben obrambni sporazum med obema državama, vedno pridrževala možnost u-porabljati to oporišče, dokler bo trajala sedanja svetovna nevarnost. Vendar pa je Francija bila pripravljena in je še vedno pripravljena sporazumeti se s Tunizijo o pogojih, v katerih M se oporišče uporabljalo v tem nevarnem razdobju. Med razgovori, ki jih je imel predsednik tunizijske republike 27. februarja 1961 v Parizu s predsednikom francoske republike. je ta jasno obrazložil sfališče Francije, ne da bi tedaj zaradi tega nastala napetost v odnosih med obema državama. Nasprotno, francoska vlada je bila mnenja, da s- s tunizijske strani ti od nosi sedaj usmerjeni na pot prijateljskega sodelovanja. Tedaj Je tunizijsua vlada nenadoma menjala stališče in zahtevala najprej z grožnjami, zatem pa z napadom, naj Francija sprejme evakuacijo oporišča in naj se določi da- tum odhoda njenih čet. Hkrati je tunizijska vlada dala zasesti ozemlje Sahare in ukazala napasti tamkajšnje vojaške utrdbe. Toda akcija sile, ki jo je začela na obeh frontah, se je zanjo končala z dvojnim porazom. Sedaj skuša tunizijska vlada doseči s pomočjo intervencije OZN to, kar ni uspela z orožjem. Potrebno je sporočiti, da Francija nima nobenega namena urediti spora s tako proceduro. Naj bo morebitni razvoj in zaključek debate v omenjeni organizaciji kakršen koli, namerava Francija zaradi velike nevarnosti, ki jo ima zanjo grožnja svetovnega spopada, in ob upoštevanju svojih posebnih odgovornosti na tem sektorju zaradi obveznosti, ki so bile prej sklenjeno med njo in Tunizijo, in končno zaradi potrebe, da se prepreči sleherna invazija njenega saharskega ozemlja, ostati razsodnica svoje varnosti. Z vidika dejanskega stanja in s pravnega vidika je pot ki lahko pripelje do rešitve tega obsojanja vrednega spora, pot neposrednih pogajanj, ki jih Francija še vedno predlaga Tuniziji.« Spričo te izjave ugotavljajo v političnih krogih, da je sedaj jasno, da se je povečala možnost, da bo zadeva prišla pred glavno skupščino OZN. V tem primeru se bo spor med Francijo in OZN, ki traja že nekaj mesecev, še bolj zaostril. Razen tega ugotavljajo zadrego ZDA in Velike Britanije zaradi francoskega stališča in zaradi dejstva, da je tunizijsko zahtevo za evakuacijo Bizerte še posebej podprla skupina 36 afriških in azijskih držav in Jugoslavija s pismom, ki so ga včeraj poslale predsedniku Varnostnega sveta. Francoska socialistična stranka pa je danes zavzela odločno stališče proti politiki francoske vlade do OZN. Objavila je posebno izjavo, v kateri se zavzema za čimprejšnji začetek pogajanj med Francijo in Tunizijo. Glasilo stranke «Le Popolaire« pa piše med drugim: «Odgovor de Murvilla na pismo tajnika Združenih narodov ie primer preračunane nesramnosti. To bo všeč, kolikor vse, kar se zdi nevljudno, lahko velja za predrznost ali odločnost. in kolikor nekateri francoski krogi prevzeti z nacionalizmom, menijo, da je veličina naše dežele bolj odvisna od takih gest, kakor pa od dobre politike.« TUNIS, 28. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je prišel danes z letalom iz Kaira v Tunis. Ob prihodu je izjavil: «Namen mojega prihoda ;e podpreti tunizijsko ljudstvo v težavnih trenutkih, ki ga preživlja. Veseli me, ko so se vsi arabski narodi združili okrog Tunizije v njeni borbi za izpraznitev Bizerte. Resolucije, ki jih je odobril svet Arabske lige, brez pridržkov podpirajo 1 sebna pisma za poglavarje dr-vse tunizijske zahteve.« Nocoj I žav, ki jih bo obiskal, da opo-Hasuno sprejel Burgiba. zori na položaj v Tuniziji. Do- V Rimu, kjer se je njegovo letalo ustavilo, je Hasuna izjavil, da gre v Tunis, da bo obveščen o položaju. Dodal je, da bo na razpolago tunizijski vladi za vse, kar bo mogoče storiti v zvezi z Bizerto. Skozi Rim je danes potoval tudi tunizijski minister za pošto in telekomunikacije Raši Dris, ki potuje v Latinsko A-meriko, kjer bo obiskal Brazilijo, Argentino, Čile, Mehiko, Venezuelo, Urugvaj, Paragvaj in Kolumbijo. Dris je izjavil, da ima s seboj Burgibova o- dal je, da bo to služilo okrepitvi stikov s temi državami v pričakovanju, da se eventualno skliče glavna skupščina OZN v zvezi z Bizerto. Tunizijski zunanji minister Mokadem pa je prišel danes v Kairo, kamor je prinesel Burgibovo «ustno poslanico« za Naserja. Kakor poroča a-gencija «Srednji vzhod« bodo verjetno v nekaj dneh obnovljeni diplomatski odnosi med Tunizijo in ZAR. Arabska liga pa pripravlja na zahtevo saudske vlade no- jo. to, ki jo bo poslala vsem a-rabskim državam s pozivom, naj politično in gospodarsko bojkotirajo Francijo, če bo ta nadaljevala svoj napad na Tu. niziio. V Tunisu so danes uradno sporočili, da francoska letala še dalje preletavajo Tunizijo. Sinoči in davi so francoska vojaška letala večkrat letela na Kairuanom. V Ankari je turški zunanji minister Sarper stprejel Burgi-bovega posebnega odposlanca, ki potuje po državah bivšega bagdadskega pakta, da zbere moterialno pomoč za Tunizi- Otvoritev puljskega festivala: V. Bulajič: «Vzkipelo mesto» Režiser «Vlaka brez voznega reda» in «Vojne» je sinoči dobil pri navzočih zelo lep uspeh (Od našega dopisnika) PULJ, Ji. — Danes ob 20.30 se je pričel v Pulju S. festival jugoslovanskega igranega umetniškega filma, ki se vrši pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. V njegovem imenu sta svečani otvoritvi festivala prisostvovala podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander JRankovič in Moma Markovič, član izvršnega sveta. Pred pričetkom predvajanja prvega filma je zajel A-reno veličasten ognjemet ob navdušenju 15.000-glave množice. Spoštujoč nauado, da se filmski festival prične z novim filmom režiserja-zmago. valca preteklega festivala, je bil na sporedu umetniški film režiserja Veljka Bulajiča ((Vzkipelo mesto«. (Bulajič je preteklo leto prejel prvo nagrado za režijo filma *Vojna»: *zlato areno 60» in 500.000 din.) Film se dogaja v veliki jugoslovanski jeklarni Zenici in obravnava usodo ljudi v času grad- nje visokih peči tega velikega metalurškega kombinata. Glavnega junaka filma igra Ilija Juvalekovski s filmskim imenom *šiba*. Sprejema delavce in jim določa delo po gradbišču. Tu naleti na krnele z družinami, ki postajajo sčdaj delavci, najdemo prostitutke na prisilnem delu in najdemo celo kriminalce. Težko je upravljati s to pisano človeško množico ljudi, ki se nujno znajdejo skupaj. «Siba» večkrat sprejme odločitve, ki niso pravilne ter naredi mnogo napačnih potez, vendar je pod njegovim vodstvom končno le zgrajena peč. Neke noči, ko preti nevarnost, da voda uniči komaj zgrajeno visoko peč, postanejo vse te jrosamezne usode brezpomembne, kajti spričo nevarnosti postanejo vsi ljudje eno vso noč se z nadčloveško močjo borijo z naravo in v tem skupnem boju zmagajo ter rešijo to novozgrajeno visoko peč Končno je peč do konca zgrajena. «§iba» p a je zaradi svojih napak zamenjan in od- iiiiiiiiziiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMriiirrfiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiliiiliiiiaiiiiliiiiiiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiltillilllilliillliiiiilliliiilliliiliilTiiiiiiiiiBliilllliiiiitliiiliiiillliiliiiiliiiiiiiiiliittiiaiiilllllliaiillilitiitaiiiilliiiiilllliiiiiiaiiiiifiiiaiu Seja Varnostnega sveta v zvezi z napadom na Tunizijo Hammarskjoeld je včeraj potrdil ugotovitve ih Francozi ne izpolnjujejo^sklepov VS Tunizijski delegat je poudaril, da je prišel trenutek za dokončno ureditev in je zahteval takojšnjo akcijo Varnostnega sveta - Resolucija ZAR, Cejlona in Liberije, ki zahteva umik francoskih čet iz Tunizije - Francija se ni udeležila seje haja iz Zenice, njeaoti vlak se mirno vije mimo visokih peči, iz katerih je prvič začela teči reka raztopljenega železa. Zelo dobro so postavljeni in odigrani liki teh različnih ljudi. Njihove usode se prepletajo ena čez drugo in tizbu. jajo pri publiki včasih navale smeha, včasih strah dostikrat pa tudi solzo. Bulajič je nadaljeval tam, kjer je nehal z sVlakom brez voznega redan pred dvemi leti. Film je pri publiki lepo u-spel in ga je nagradila z večkratnimi aplavzi, hkrati pa se seveda slišijo tudi očitki, češ da Je nekoliko dolgovezen. Vendar pa je povedal Bulajič v tem filmu samo resnico, ker je v njem prikazano resnično življenje in boj ljudi za njihovo boljše življenje. Foleg celovečernega filma «Vzkipelo mesto« sta bila prikazana tudi dva kratkometrai-na dokumentarna filma; oba sta bila že nagrajena na S. fdmskem festivalu kratkega dokumentarnega filma v Beogradu. STANE STAREŠINIČ NEW YORK, 28. — Varnostni svet OZN je začel ob 20.45 po srednjeevropskem času razpravo o Bizerti. Seja se je začela z zamudo 45 minut. Predsedoval je e-kvadorski delegat Leopoldo Benites. Francoski delegat Berard je poslal predsedniku pismo, v katerem mu je sporočil, da Francija ne bo navzoča med razpravo. Pismo se glasi: tFranco- ska delegacija nima nobenega novega elementa, ki bi ga lahko sporočila svetu. U-stavitev sovražnosti v Bizerti in Sahari je bila izvedena in se spoštuje. Seveda se morajo francoske in tunizij. ske oblasti še sporazumeti o postopku za povratek k normalnosti v Bizerti. Francoske oblasti so predlagale, naj se v ta namen nemudoma začnejo razgovori v nekem poslopju mesta, ki bi ga sporazumno določili. Ta predlog je še vedno veljaven in se lahko izvede vsak trenutek. V takih pogojih se francoski delegaciji ne zdi potrebno pridružiti se morebitni diskusiji v Varnostnem svetu.« Benites je takoj prebral pismo francoskega predstavnika in zatem je bil soglasno povabljen predstavnik Senegala, naj se udeleži debate na podlagi zahteve, ki jo je bil v tem smislu postavil senegalski zunanji minister. Tudi libijski delegat je bil povab- mu .................... mu Po četrtkovi seji ministrskega sveta začeteiTpoutičnih počitnic Program Fantanijevega obiska v Moskvi ■ Protesti zaradi razstrelitve partizanskega spomenika v Benetkah * Organizatorji atentatov na Južnem Tirolskem so krivdo priznali? žiS rn^nitev'1*11 tudi' da « sl5a rt^b’tje v„ ‘lBnjan-i ih *egacija pa ab to»afa kolik "! m°S>« P<- >.>rahja ° rtMlPeH Pre\-iCJ!?a na' i’i RaVih ° Se O rl - Sl’ >r i- So , 'tikov "",zn»st> na-tad« n,y6 ^l'd, Prekiei- eacUi pustiti (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Po včerajšnji seji vlade so se v Rimu dejansko začele politične počitnice. Le Fanfani in Segni bosta morala pred odhodom na oddih izvršiti priprave za obisk Sovjetske zveze in sta se že danes sestala z vodilnimi funkcionarji zunanjega ministrstva. Po sestanku je bilo sporočeno, da se bodo razgovori s Hruščevom začeli 2. in se nadaljevali 3. avgusta, medtem ko bo 4. avgusta Fanfani odpotoval v Leningrad ter se vrnil v Rim 5. avgusta. Prvi razgovor s Hruščevom v Kremlju bo eno' uro po prihodu Fanfaaija v Moskvo, drugi razgovor pa naslednje jutro. Razgovor se bo končal s kosilom v italijanskem veleposlaništvu. Pri razgovorih bosta sodelovala Segni in Gro-miao. Fanfanija in Segnija bo spremljala delegacija šestih oseb. . . Fanfani se je ob prvi obletnici svoje druge vlade zelo razgovoril v mesečni ilustrirani reviji «11 Successo« ter med drugim izrazil nezadovioljstvo nad ((godrnjači«, katerih pa da noče ((likvidirati«, temveč da jih hoče le prepričati v pravilnost in dobroto svojega vladanja. Po nem.ki televiziji pa je zelo dolgo govoril sinoči notranji minister Scelba. Glavni del njegove izjave se tiče vzrokov, zakaj rimska vlada noče dovoliti Južnim Tirolcem deželne avtonomije tako kot predvideva člen pogodbe De Gasperi-Gruber. Scelba je dejal, da bi taka avtonomija pomenila pretvar- janje Južne Tirolske v nekak ((nacionalni park« ali ((rezervat« za Nemce tako kot so nacionalni parki v nekaterih državah rezervati za zaščito živali ali rastlin. V taki avtonomni deželi ne bi bilo — po zatrjevanju Scel-be — ne Industrije, ne univerze, s čimer pa se Južni Tirolci gotovo ne strinjajo. Seveda tudi ne drži Scelbova primerjava, da bi se v primeru avtonomije Italijani lahko naseljevali povsod v tujini razen v bocenski pokrajini, kar je vsakomur, ki pozna umetne kolonizacijske metode povojne Italije lahko povsem jasno. Ne gre namreč za »svobodno kroženje Italijanov v lastni hiši« — kot pravi Scel-ba — temveč za umetno spreminjanje narodnostnega značaje dežele, kjer živijo v večini pripadniki manjšine. Scelba je nato ponovil že znano trditev; da upravičeno sumi, da južnotirolski ekstremisti nočejo popolne avtonomne, temveč da hočejo odcepili gornje Poadižje od Italije, Na vprašanje, kaj misli o zatrjevani nemški pomoči te-roristem, je Scelba odgovoril, da v Italiji nihče ne misli na orgovornost nemške zvezne vlade. No, kljub temu poročajo teljem «Berg Isel« Widmoser-jem, zapisoval je točno vse stroške, ki jih je imel in vse vsote denarja, ki jih je prejel. Vse to predstavlja glavni obremenilni material proti ostalim aretiranim osebam, ki so najprej krivdo priznale — kot poroča policija — in so nato svoja priznanja umaknile, toda ko so. jim pokazali fotografske posnetke dokaznega materiala (zlasti pa ustanovne listine teroristične organizacije, ki so jo tudi našli pri Stotterju z njihovimi podpisi) niso mogli več zanikati in so baje izpovedali podrobno tudi vse ostale okoliščine teiorističnih dejanj. Policija je tudi danes našla eno brzostrelko in okrog 700 nabojev. Orožniki nadaljujejo z iskanjem eksploziva in drugega materiala. Z Dunaja poročajo, da je domnevni voditelj teroristične organizacije Eduard Widmo-ser baje v Badgadsteinu. Nekemu novinarju je izjavil, da za sedaj ne namerava dajati nobene izjave glede italijanskega naloga za njegovo aretacijo. Iz Benetk pa poročajo, da se ogorčenje zaradi' fašistične razstrelitve partizanskega spomenika še ni poleglo. V Ri- . mu je vsedržavni zvezni svet piav danes iz Boc a P. 'odporniškega gibanja pozval drobnejše p°datke o k j , viacj0i naj z odločnimi ukrepi ki jih je policija našla pri aretiranem nemškem državljanu Anionu Stotterju, ki je s pravo nemško natančnostjo zapisoval vsa svoja potovanja iz Bočna v Innsbruck, vse sestanke z avstrijskim vodi- onemogoči delovanje misinskih in fašističnih polvojaških organizacij ter «naj prizna nujnost manj popustljive politične akcije do fašizma«, A. P. ljen, naj prisostvuje debati na podlagi njegove zahteve v tem smislu. Navzoč je bil tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je poročal o svojem obisku v Tuniziji. Prvi govornik je bil tunizijski delegat Mongi Slim, ki je poudaril, da se Varnostni svet na svoji seji 22. julija ni izrekel o bistvu tunizijske zahteve, t.j. poskrbeti da preneha francoski napad in da se francoske čete umaknejo s tunizijskega ozemlja, na katerem so proti volji tunizijskega ljudstva. Mongi Siim je obtožil francosko vlado, da je pokazala prezir do OZN in do sklepov Varnostnega sveta. Dodal je, da skuša Francija enostransko in protipravno odločati o delu tunizijskega ozemlja, s čimer hudo krši tunizijsko suverenost. Izjavil je dalje, da Varnostni svet ne more dopustiti, da se Francija ne bi ozirala na njegove odločitve in da bi pripisovala uspehu svojega o-rožja ustavitev sovražnosti, da katere je prišlo po nalogu Varnostnega sveta. Poudaril je, da so Francozi izkoristili ustavitev sovražnosti, ki so jo izvedli Tunizijci, za okrepitev svojega vojaškega potenciala in za nadaljnjo kršitev tunizijskega zračnega, prostora. Izjavil je med drugim, da so Francozi nadaljevali pet kilometrov na cesti proti Tunisu ter da nadzorujejo cesto Menzel-Burgiba, skupine padalcev na so zasedle neko vas 14 km severno-zahodno od Bizerte. Vsa civilna poslopja v Bizerti so bila oplenjena, v glavnih poslopjih mesta pa so Francozi postavili strojniška gnezda. Francoske vojne ladje so pripeljale ojačenja in material. deloma iz Alžirije. Omenil je zatem obmejne incidente, ki jih Francozi povzročajo s topovskim streljanjem z alžirskega ozemlja na tunizijske vasi. Omenil je tudi prodor francoskih oklepnih avtomobilov iz Alžirije na tunizijsko ozemlje, pri čemer so Francozi ob umiku odpeljali 220 glav živine. Izginila sta 2 tunizijska civilista. Pripomnil je; «Uspeli smo preprečiti hujše, toda stanje je nevzdržno in ima v sebi klice novih bitk, katerih posledice bi bile hude.« Nato je tunizijski delegat izjavil, da je prišel trenutek dokončne rešitve, in da je navzočnost Francozov v Bizerti nezakonita. Isto velja glede južnega obmejnega področja. Kar se tiče saharskega področje je Mongi Slim izjavil, da bo zadeva rešena neposredno med Tunizijo in vlado neodvisne alžirske republike. Zahteval je sprejem naslednjih ukrepov: Vse francoske vojne ladje, ki so prišle po 19. juliju naj se umaknejo iz Bi-zertskega zaliva in iz tunizijskih teritorialnih voda. Vsa letala, ki so prišla v Bizerto po 19. juliju, naj se umaknejo. Vse oborožene sile, pehota, mornarji in oklepne sile naj se umaknejo v poslopja in v oporišča, iz katerih so prišla po 19. juliju. Tunizijski delegat je izjavil, da njegova vlada nima več za potrebno za sedaj navezati stike s francoskimi oblastmi, da bi se pogajali o povratku fiar.coskih čet na prvotne položaje. Poudaril je, da pošteno in takojšnje izvajanje reso-• lucije Varnostnega sveta ne more v ničemer prejudicirati pravice Tunizije, da zahteva dokončno evakuacijo vseh francoskih čet iz Tunizije. Pozval je Varnostni svet, naj izpolni svojo dolžnost, in je pripomnil, da so nekateri pre-cedensi, in še posebej primer s Suezom, pokazali, da, če ne more Varnostni svet nastopiti, lahko glavna skupščina sprejme potTebne sklepe«. Liberijski delegat je zahteval, naj Hammarskjoeld poroča o'svojih razgovorih v Tuniziji. Hammarskjoeld je izjavil, da mu je njegovo potoval-nje v Tunizijo omogočilo ugotoviti, da spoštovanje resolucije Varnostnega sveia «ni popolno in ni absolutno«, in da ustavitev sovražnosti «ni pripeljala do takojšnjega prenehanja vseh dejanj, katerih mora prenehanje ognja napraviti konec.« Poudaril je, da je mnenja, da zahteva, naj se čete umaknejo na prvotne položaje, ni bila izpolnjena. Hammarskjoeld je izjavil, da je odpotoval v Tunizijo zato, da lahko poroča Varnostnemu svetu o položaju, ki ogroža mir in varnost. Zanikal je, da je imel vlogo posredovalca. Rekel je, da je hotel na kraju samem pregledati položaj. Ko si je ustvaril popolno sliko o mnenju tunizijske vlade glede izvajanje resolucije Varnostnega sveta, je želel imeti informacije od francoske vlade. Poudaril je, da je bil njegov smoter koordinirati potrebne napore za ustavitev sovražnosti «ob upoštevanju obstoječega pravnega položaja«. Izjavil je dalje, da mu iz njegovih osebnih opazovanj izhaja, da so francoske čete in oklepni avtomobili «na precejšnji razdalji izven Bizerte«. Govoril je zatem o incidentu, ko so francoski padalci u-stavili in pregledali njegov avtomobil. Rekel )e: Pad' lagi osebne izkušnje sem lahko ugotovil, da so francoski vojaki vršili funkcijo vzdrževanja reda, ki normalno priti-če suvereni vladi.« Nato je izjavil, da pričanja, ki jih je zbral, mu omogočajo, da lahko reče, da «je prišlo do dejanj, ki se težko spravijo v sklad z ustavitvijo ognja, in pri njih so sedelovali francoski vojaki«. Dodal pa je, da nima informacij s francoske strani in da ni njegova naloga izreči se o položaju bodisi kar se tiče kršitve določbe o ustavitvi ognja, ali pa kršitve Drugi pripravljalni sestanek za konferenco izvenblokovskih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Državni podtajnik za zunanje zadeve Leo Mates, se je udeležil danes skupnega sestanka diplor matskih zastopnikov držav, ki se bodo udeležile beograjske izvenblokovske konference, in poročal o pripravah, ki jih jugoslovanska vlada izvaja za organizacijo konierence. Na sestanku so izmenjali misli o konferenci in so se dogovorili o nekaterih preliminarnih vprašanjih. To je že drugi sestanek diplomatskih zastopnikov nevezanih držav v Beogradu z državnim podtajnikom Matesom, Podoben sestanek, toda širši, bo pred začetkom konference voditeljev držav in vlad. Današnjega sestanka se je udeležil tudi zastopnik Libanona, ki je navzoče diplomate obvestil o sklepu ubanonske vlade, da sodeluje na konferenci. Glavno delo ima zunanja uprava po diplomatskih kanalih in v dvostranskih razgovorih, kar se bo tudi v bodoče nadaljevalo, posebno s tistimi državami, ki nimajo diplomatskih zastopnikov v Beogradu. Vsa dosedanja posvetovanja, kakor tudi pripravljalni sestanki v Beogradu, so potekali v duhu prisrčnosti in najpopolnejšega so. delovanja. V Beogradu bo 10. in 11. avgusta kongres evropske un je proizvajalcev hmelja. Na tem kongresu bodo zastopniki osmih držav članic proučili položaj na tržišču te kmetijske kulture, ki je zaradi padca , cen zadnja leta spravila mno-voru s Hruščevom v Sočiju, j ge proizvajalce v neugoden Predstavnik državnega depart- položaj. Z intenzivno proiz-maja je omenil, da sta Hru- vodnjo je Jugoslavija zadnja ščev in Mac Cloy govorila tudi leta med prvimi proizvajalka-o Berlinu in da poročilo Mac mi hmelja na svetu. Cloya omenja to vprašanje. * B. B. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiii umni mm im mu HiiiiiriiiiiHiiif um itiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiti« Masmudi: «Mislili smo, da pripadamo svetu ki se sam označuje za svobodnega...» mednarodnega prava. Cejlonski delegat je obžaloval, ker Hammarskjoeld ni mogel v Pariz, ter je pozval Francijo, naj obnovi po; I. a-nja za naglo rešitev spora. Sovjetski delegat ~ Morozov je izjavil, da stojijo za Francijo kolonialne sile in NA TO, in je dodal, da je «v očeh Afrike in sveta NATO izbrala napad«. Poudaril je, da bi moral Varnostni svet uvesti sankcije proti Franciji, če ne bo upoštevala resolucije o u-miku čet iz Tunizije. Zahteval je od Varnostnega sveta potrebne ukrepe za zaščito u-gleda OZN in je izrekel pripravljenost podpreti najodloč-nejše ukrepe, da se Francijo prisili do spoštovanja tunizijske suverenosti. Delegat ZAR je sporočil, da je položil sporazumno z delegatom Cejlona in Liberije resolucijo, ki poudarja resolucijo Varnostnega sveta od 22. julija in zahteva tudi umik vseh tujih čet s tunizijskega ozemlja. Ameriški delegat je samo «izrekel upanje«, da se bo resolucija od 22. julija izva-;ala in da bosta obe strani čimprej začeli pogajanja za rešitev spora. Delegat je praktično podprl francosko tezo, da je treba vzpostaviti ((sta- tus quo» in omogočiti komunikacije med raznimi elementi oporišča v Bizerti. Libijski delegat je pozval Varnostni svet, naj si prevzame odgovornost za rešitev vprašanja Bizerte, ki ogroža svetovni mir. Obtožil je Francijo obstrukcionizma. Na zahtevo angleškega delegata je bila seja odložena na jutri popoldne ob 15.30, ko bodo glasovali o resoluciji ZAR, Liberije in Cejlona. «»------ Poročilo Mac Cloya o razgovoru s Hruščevom MOSKVA, 28. — Sovjetsko-ameriški razgovori o razorožitvi so se danes nadaljevali. O današnjih razgovorih niso nič sporočili. Dogovorjeno pa ie bilo da bo jutri nov sestanek. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Wa-shingtonu sporočil, da je Mac Cloy poslal državnemu departmaju poročilo o teh pogajanjih in o svojem razgo- TUNIS, 28. — Tunizijski minister za informacije Masmudi je na tiskovni konferenci izjavil, da bi se tunizijska zunanja politika, ki je bila do danes naklonjena Zahodu, utegnila spremeniti zaradi spopada s Francijo v zvezi z Bizerto. »Mislili smo, da pripadamo tistemu svetu, ki se sam označuje za svobodnega, je dodal Masmudi, toda de Gaulle nam je zadal dva u-darca: najprej je ukazal pokol in nato je poslal admiralu Ammanu brzojavko s čestitkami, katere vsebine ne bomo zlahka pozabili«. Masmudi je dalje izjavil, da gleda z velikim pesimizmom na prihodnost francosko skih odnosov. tunizij- Portugalska vlada odklanja preiskavo v Angoli LIZBONA, 28. — Portugalsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da nadaljnja preiskava OZN na portugalskem ozemlju ne bi imela nobene koristi. Izjava dodaja, da so predsedniku pododbora OZN za Angolo »podali celoten opis položaja v Angoli« med njegovim nedavnim obiskom v Angolski uporniki, ki operirajo na južnih področjih, postavljajo bloke na cesti, da bi preprečili premike portugalske vojsk« Lizboni. »Portugalski funkcionarji so mu dali izčrpne informacije o vseh plateh življenja in uprave v Angoli,« dodaja izjava. V New Yorku pa je pododbor OZN sporočil, da je obisk članov pododbora v Angoli bistvene važnosti za točno presojo stanja v tej portugalski koloniji. Stevensonov razgovor z de Gaullom PARIZ, 28. — Ameriški delegat v OZN Stevenson je imel danes popoldne razgovor z generalom de Gaullom. Po razgovoru je izjavil: »Govorili smo o vprašanjih, ki se tičejo Francije, ZDA in zahodnega zavezništva, vključno o Berlinu. Poslušal sem, kar mi je general rekel, in njegovo prepričanje, njegove ideje in njegovi pogledi so napravili name velik vtis«. Na vprašanje, kaj misli o Bizerti in o današnji seji Varnostnega sveta, je Stevenson izrekel »upanje, da bo mogoče najti rešitev, ki bo zadovoljiva za obe strani«. Izrekel je mnenje, da Francija ne misli zapustiti OZN. Stevenson bo odpotoval v ponedeljek v ZDA. PARIZ, 28. — Izvedenci treh zahodnih držav so začeli davi pripravljalna posvetovanja za sestanek zunanjih ministrov, ki bo 5., 6. in 7. avgusta v Parizu. Posvetovanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. --------- WASHINGTON, 28 - Pred-stavmk ameriškega državnega departmaja je sporočil, da j* Pentagon odredil revizijo sklepa, da zaprejo ali skrčijo 21 ameriških oporišč v tujini. Sti-n od teh so v Veliki Brit«- UlJL liasna diskriminacija in neodvisnost Rasna diskriminacija je najbolj grobi nasledek kolonializma v vseh državah, kjer se je stalno naselilo sorazmerno preicej belcev in kjer sestavlja ta skupina priseljencev večjo ali manjšo ras-no-nacionalno manjšino v primeri z domorodnim prebivalstvom. To velja predvsem za nekatere afriške države, za juž. Afriko, centralno Afriko, Kenijo, za portugalski koloniji Angolo in Macambique... V prepovedi Afričanu, da bi se vozil v istem železniškem vagonu, ki z njim potuje belec, da di se nastanil v hotelu, ki je rezerviran • samo za belce», da bi kosil v restavraciji, ki vnjo zahaja belec, da bi uporabljal isto dvigalo, da bi sedel v parku na isti klopi kakor belec itd. je vsebovan sistem kolonializma. Rasna diskriminacija je oropala Afričana njegove »emlje; segnala ga je v re-gervate; prisilila ga je, da životari v revščini in bolezni; prepoveduje mu splošno, tehnično in sploh vsakršno izobrazbo; ne dovoljuje mu, da bi postal kvalificiran delavec, vsilila mu je take zaslužke, da lahko le strada; naravnost prepoveduje mu vsakršno politično svobodo in onemogoča vsakršno politično dejavnost, ne daje mu niti splošne volilne pravice, njegovih sindikatov pa ne priznava ali pa jih prepoveduje. Trije so poglavitni činitelji, ki so belcu kolonizatorju o-mogočili, da si je zagotovil politično in gospodarsko oblast v kolonialmh deželah oziroma, da se je ustvarila • ekonomska podlaga* za spremembo rasne diferenciacije v rasno diskriminacijo.. In to so: zemlja, to se pravi ro-p. rje zemlje, ki so jo 'Ivrc-ptjci iztrgali Afričanom, naravna bogas'va, ki s> si jih priseljenci s siio pri'asti!i; in -a črnska delovna sila, k. jo Iticc izkorišča. V vzlnd-ni \friki, posebno v Keniji, so postali r.ajbo’' rodov"« deli dcžeie — znana «Bela viseka planota* — monopol belcev. Z zakonom je prepovedan prenos lastništva zemlje z ene rase na drugo. V južni Afriki imajo Afričani v lasti samo 13 odst. zemlje te dežele, čeprav sestavljajo 70 odst. vsega prebivalstva. Podoben je položaj v centralnoafriški federaciji. Monopol, ki ga imajo belci nad zemljo, je pripeljal po eni strani do tega, da se je izoblikovala bela fevdalnone-preduktivna kasta z velikimi pesestvi, po drugi pa do tega, da so velike množice afriškega prebivalstva ostale brez zemlje. Afričanu so zemljo vzeli zategadelj, da afriški kmet ne bi konkuriral belemu lastniku plantaž, hkrati pa da bi ga kot dninarja prisilili delati za belega farmarja ali belo rudniško družbo. Ne smemo pozabiti, da je revščina afriške vasi ena izmed najmočnejših komponent, da je prišlo do takega obilja • neustaljene delovne sile*. To se pravi, da ni samo bogatitev belcev, ampak tudi namerno pehanje Afričanov v revščino postalo ogelni kamen uradne bele politike. Mnoge afriške dežele — na primer Kongo in Južna Afrika — so zelo bogate s surovinami, posebno »konjunkturami». Toda tudi tehnično usposabljanje domačinov za delo v rudnikih je odvisna od barve kože. Belgijci so na primer omogočali Kongoža-nom, da so se samo toliko izobrazili, kolikor so to ter-ja!e potrebe industrijsko razvitejše metropole, da si zagotovi učinkovito eksploatacijo surovin iz Konga in ustvari trg za svoje industrijske proizvode. V Južni Afriki je v tem pogledu stvar že drugačna. Ker imajo tam sorazmerno precej belih • strokovnjakov* in ker hočejo zagotoviti prevlado belcev, zakon Afričanom izrečno prepoveduje, da bi postali kvalificirana delovna silfl. V' rasni diskriminaciji je stvar zase način, kako najemajo delovno silo. Do najmanjše nadrobnosti so izdelani sistemi ekonomskega pritiska in prisiljevanja Afričanov, da delajo v pogojih, ki jim jih samovoljno postavlja priseljenec. Afričana, ki živi v rezervatu in nima niti pedi zemlje, prisilita lakota in revščina, da prime za vsako delo. Tudi v mestu živeči Afričan, ki povečini nima kvalifikacije in ki zanj razen tega predpisuje zakon ali praksa, k se je že utrdila, zgornjo mejo zaslužka, je prisiljen vzeti vsakršno delo. Tako je v Južni Afriki. Angoli ali Mocambiquu pa se redno dogaja, da nabirajo delovno silo šiloma, s fizičnim prisiljevanjem. Beli u-raonik samo ukaže plemenskim poglavarjem, naj zberejo neko število sužnjev, in če tega pe izpolnijo o pravem času in v celoti, uporabijo palmatorijo — posebno palico — izum belcev, s katerim ta širi «belo civilizacijo* med afriškimi »primitivci*. Samo Macambique izvozi na leto v Južno Afriko 100.000, v Rode' ■tja pa 60,000 »delavcev* za potrebe tamkajšnjih belih rudniških družb ali farmarjev. Ti činitelji so se kot »ekonomska podlaga* rasne diskriminacije zlasti uveljavili v tako imenovanih Centralnoafriški federaciji še posebno pa v Južnoafriški republiki. V obeh Rodezijah se segregacija uradno imenuje »part-nership*. »Partnership* naj bi menda pomenil sodelovanje med rasami. Tudi če bi slo za to — pa ne gre — je • sodelovanje med rasami* rasistična postavka preprosto zato, ker je Centralnoafriška federacija (CAF) dežela, v kateri živi približno .300.000 pnseljencev in osem milijonov Afričanov. Ce upoštevamo samo številke, so priseljenci v veliki manjšini. Toda gre za druge, pomembnejše stvari. CAF je gospodarsko precej razvita dežela, bogata z rudami. Severna Rodezija je eden izmed največjih proizvajalcev bakra na svetu. Vendar ima priseljenska manjšina še zmerom v rekah ne samo vso oblast, temveč tudi vse gospodarske pozicije. Toda v CAF je Afričan — tako kakor tudi v Južni A-friki — poglavitna, pravzaprav tudi edina delovna sila. Spričo tega, da prihaja zaradi gospodarskega razvoja de-žeie, posebno zaradi industrije, do integracije družbe ne glede na rase, se •partnership* — ki naj zagotovi sodelovanje raznih ras, hkrati pa tudi prepreči družbeno medrasno integracijo — ne ukvarja z drugim kakor s tem, kako bi z raznimi manevri, na primer ravno zdaj z revizijo ustave v obeh Rodezijah, zagotovil belo prevlado. Južnoafriški aparhide l'e danes nedvomno najostrejša oblika rasne diskriminacije in najbolj nenavadni anahronizem našega časa. Pri nas, in ne samo pri nas, razumemo pod pojmom klasični kolonializem to, da obstaja metropola — in to je bila praviloma vedno ena izmed evropskih držav — in ozemlja izven metropole — ki so bila večinoma v Aziji ali Afriki. Kar pa zadeva Južno Afriko, je stalno bivališče tako belega kolonizatorja kakor črnega kolona v isti državi in to je edina, dejanska razlika -ned klasičnim kolonializmom in kolonializmom južnoafriškega tipa, ki se kaže v aparthide politiki. Ravno ta »nrsebnost* južnoafriškega kolom u;?rr.a pa je bila odločilni činitelj, zakaj številčno razmerje sil — 12 milijonov Afričanov, Indijcev in mešancev nasproti 3 milijonom belcev ali 4:1 — je vseskozi vzbujalo strah belemu kolonizatorju, ki je videl način, da «se obdrži*, samo v politiki ločevanja po rasah, po barvi kože. »Obdržati se po vsi sili* pomeni, preprosto povedano, ohraniti politično in gospodarsko pre-v’ado za vsako ceno. V rokah belcev ni samo gospodarska oblast, ampak tudi vsa politična oblast. A-fiičan, Indijec ali mešanec nimata volilne pravice. Afričan se ne sme svobodno gibati, imeti mora »prepustnico*. Politične organizacije Afričanov so prepovedane, če pa Afričani protestirajo, jim grozi najbrutalnejše fizično uničevanje. Nasploh je pri določevanju političnega ali socialnega statusa edino pomembna barva kože — rasa. Belec velja avtomatično, samo zato, ker je belec, za civiliziranega in vrednega vseh privilegijev, ki mu jih daje bela država, temelječa na načelih »višje in nižje rase*, drnec je samo zato, ker je črnec, avtomatično že vnaprej določen, da postane sluga belega gospodarja. Diferenciacija na podlagi ras se je v Južni Afriki razvila do take stopnje, da se ne bomo zmotili, če rečemo, da predstavlja belec kot celota juž- noafriško buržoazijo — vladajoči razred. Afričani kot celota pa južnoafriški proletariat. Torej: vprašanje ras ali »problem domačinov* '— kakor pravi južnoafriški belec — se je danes razvil že tako daleč, da to v bistvu ni vprašanje ras, ampak skoraj povsem razredno vprašanje. Ne da bi še dalje dokazovali razredno bistvo rasnih problemov na afriških tleh, r.aj ob koncu opozorimo, da je politika južnoafriškega apartdiida na tako slabem giasu in da je povsod po svetu tako obsojajo, da je bila Južna Afrika nedolgo tega prisiljena izstopiti iz Com-monwealtha. Boj afriških narodov za neodvisnost, nacionalno, politično in gospodarsko osamosvojitev, postavlja danes z vsem poudarkom na dnevni red nerešenih mednarodnih in notranjih družbenih problemov v posameznih neodvisnih ali še odvisnih afriških deželah tudi problem rasne diskriminacije. V raz-mprah šestdesetih let dvajsetega stoletja je postala odprava rasne diskriminacije eno izmed poglavitnih gibal osvobodilnega boja afriškega prebivalstva. V pravici do neodvisnosti in svobode je zajeta tudi pravica do rasne enakopravno.:!. Spričo tega pa, da velja v posameznih na pol odvisnih ozemljih m kolonijah (n> ptimer v Cen- tralnoafriški federaciji ali Keniji) kot poglavitna ovira /.a pridobitev neodvisnosti ravno problem rasne neenakosti in želja ko' >u»alnih sil in priseljencev, ta te sedanje odnose narerijo za trajne, je povsem naravno ra;u-meti boj rop-: rasno diskriminacijo r.e sarro kot boj za temeljne človeške pravice, ki j:h priznavajo vse mednarodno veljavne norme, ampak ,udi kot boj /a svobodo in enakost. Ni dvoma, da danes teh problemov ni mogoče obravnavati ločeno od protiicolo-nialnega osvobodilnega boja afriških narodov. Ta boj je kompleksen, zelo zamotan, in vsakršen odpor proti njemu — ki gre za tem, da bi se sedanje družbene, razredne in rasne razlike ohranile še naprej in kolonialne sile ter priseljenske grupacije v posameznih deželah na afriških tleh obdržale sedanje pozicije — je vir nenehnega o-grežanja mednarodnega miru. Zavoljo vsega tega je razumljivo, da se bodo na konferenci voditeljev izvenblokov-skih držav nedvomno zavzeli za napredno pojmovanje problema rasne diskriminacije in da bo tudi ta konferenca na vso moč obsodila ta zgodovinsko preživeli in skrajno reakcionarni družbeni pojav. L. R. MOSORSKI Oskrunjeni partizanski spomenik v Benetkah Slika nam kaže ostanke spomenika partizanskemu heroju v beneškem razstavišču, ki so ga predvčerajšnjim ponoči razstrelili fašisti. Eksplozija je bila zelo huda, saj je bil po-lušen ves spodnji del spomenika, ki je v celoti zgrajen iz železobetona in pokrit s keramičnimi ploščicami. Zato bo bržkone držala domneva, da so zločinci za razstrelitev uporabili tritol. Beneški občinski upravni odbor je meščanom naslovil proglas, v katerem ostro obsoja zločinsko dejanje in se obvezuje, da bo spomenik popolnoma obnovljen. Tudi Vsedržavni svet odporniškega gibanja je protestiral in zahteval odločne ukrepe proti fašističnim zločincem ............... imunimi...........n.m....iiimmmimmmmimmm.milini......... Češkoslovaška vlada zahteva ekstradikcijo nacističnega vojnega zločinca Bivši poveljnik terezinskega živi z ženo-tudi esesovko - nemoteno v Graza V Terezinu so nacisti pobili 60.000 internirancev - Pretresljiva pričevanja preživelih internirancev o sadizmu nacističnega zločinca, ki je tudi sam ubijal m; Očitno meni, da so njegovi ja 1945. Njegovo ime je pri-zločini pozabljeni, saj ni sku- šlo večkrat na dan med raz- šal niti spremeniti svojega pravega imena in morda bi še dolgo nemoteno opravljal svoje tiskarsko delo, če ga ne bi pred dvema mesecema zagledal v Grazu neki bivši češkoslovaški interniranec, ki je Royka spoznal v taborišču pri Terezinu. Češkoslovaška vlada poseduje številne dokumente in pričevanja o zločinih, ki jih je zagrešil Royko v taborišču Terezin od januarja 1940 do ma- pravo proti glavnemu komandantu Terezina Jocklu, ki je bil po končanem procesu u-streljen v Pragi. Med Jocklo-vim procesom so nekatere priče označile Royka za »ciničnega morilca, ki je ubijal pod vsako pretvezo in z vsemi sredstvi*. Iz dokumentov in pričevanj je razvidno, da je bil Royko res tipičen nacističen kriminalec. Emil Marek, ki je preživel dalj časa v trdnjavi, je STEPAHAN ROYKO PRAGA, 28. — Češkoslovaška vlada je zahtevala izročitev vojnega zločinca Stepha-na Royka, ki živi v Grazu na Griinestrasse 8 skupaj s svojo ženo Cilly. Royko je bil eden poveljnikov trdnjave Terezin, v kateri so nacisti med vojno pobili kakih 60 tisoč oseb. V taborišču so bili pobiti češkoslovaški, ruski, jugoslovanski, holandski, francoski, poljski, madžarski, nemški, španski, turški in romunski interniranci. Roykova žena Cilly je bila prav tako član SS in je bila v Terezinu nastavljena kot paznica. Tudi ona je zakrivila več zločinskih dejanj. Oba zakonca živita sedaj v Grazu, kjer je Royko zaposlen v neki mestni tiskarni. iiiiiuiiiiiiiiiiiiuimiiiimmiiimiiriiiiitiiiiiiiiitiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuitiiiitiiiiitiiiiiiiii Delovanje v lanskem Investicije znašajo 549.1 milijarde lir, zaposlenih pa je 24.060 oseb povedal, da je 5. aprila 1945 , z vodo in mučenje se je za- RIM, 28. — V kratkem bodo objavili skupni obračun o delovanju vseh družb, ki poslujejo v okviru skupine ENI, za razdobje, lanskega leta. Iz o-bračuna je razvidno, da so se investicije povečale za 94.3 milijard lir in da so dosegle 549.1 milijard lir. Celotni in-kaso je znašal 349.2 milijard lir. V okviru ENI je neposredno bilo zaposlenih 1960. leta 24.060 oseb. Na rudninskem sektorju je obratovala družba AGIP-mine-raria in z njo povezane družbe, ki so delale v Italiji na 161 mestih in izvrtale skupno 320.349 metrov vrtnin. Odkrili so obsežno najdišče naravnega plina v morju pred Raven-no. Poleg tega so odkrili tudi bogata najdišča plina v Srednji Italiji. Vrtanja v Iranu, Perzijskem zalivu, Sueškem zalivu in »Boeinr 707». last francoske letalske družbe «Alr France«, se je ob pristanku na hamburškem latališču vžgal in se nalomil. Od 28 potnikov in članov posadke v letalu je bilo osem oseb ranjenih Združeni arabski republiki so privedla do odkritij dveh najdišč petroleja. Skupno so vsa podjetja skupine ENI proizvedla 1960. leta 6.167.8 milijonov kubičnih metrov metana in se je proizvodnja povečala za 408.5 milijonov v primerjavi z 1959. letom. Proizvodnja tekočih goriv pa se je povečala za 85 odst. in je dosegla 673.362 ton. Družba COPE, kjer je ENI zainteresirana s 50 odst., je načrpala Egiptu 1.9 milijonov ton petroleja. Letos so se pričela dela za gradnjo «Cevovoda za Srednjo Evropo«, ki bo pričel v Genovi in ga bodo položili do Ferrere (Pavia), od Kider se bo razcepil. Prvi krak bo sel do Aigleja (Švica), drugi pa do Ingolstadta (Južna Nemčija). Sedaj pa še obstaja obsežno omrežje z« pošiljanje metana in dosegla ta mreža 4.382 km poleg tega pa še 1.308 km omrežja za razdelitev metana in propana v mestih. Lani in vprvem četrtmeseč-ju letošnjega leta so splavili tri turbinske cisterne po 48.900 ton, naročili pa so 1.063 tonsko cisterno za prevoz v tekočinjenih plinov ter dve motorni cisterni po 49.200 ton. Ko bo zaključen ta program ladijskih gradenj, bo ENI razpolagala z ladjevjem v skupni tonaži 430 tisoč ton. Lani so čistilnice mineralnih olj ENI predelale 6.5 milijonov (1959. leta 5.4 milijone ton). V prihodnjih letih bodo znatno povečali to kapaciteto in bodo v Italiji zgradili dve čistilnici: v tujini pa grade ali bodo zgradili čistilnice: v Maroku, Gani, Tunisu in Nemčiji. ENI razpolaga tudi z obsežnimi napravami za proizvodnjo kemičnih izdelkov iz petroleja (plastične mase). Sedaj pripravljajo načrte za gradnjo ^atomske-centrale, ki bo pričela obratovati 1962. leta. Končno pa tri podjetja Nuovo Pignone, SNAM pro-getti in SAIPEM načrtujejo in grade številne čistilnice, cevovode in druge naprave v Italiji in raznih državah. ENI ima v celoti 6. milijard 159 milijonov dobička. prispel v trdnjavo transport 50 internirancev, med katerimi je bil tudi neki katoliški duhovnik. Royko, ki je prisostvoval sprejemu transporta, je pristopil k duhovniku, ga zagrabil za vrat in vrgel na tla, potem pa ga je začel na vso moč brcati. Ko mu je bilo tega zadosti, je duhovnika zvlekel v neko sobo in kmalu potem je bilo slišati strel iz revolverja. Rovko je prišel iz sobe sam, o duhovniku pa ni bilo več sledu. Nacistični zločinec je nekoč ukazal dvema internirancema, naj izstopita iz vrste, potem pa ju je pobil na tla s puškinim kopitom. Ko sta že ležala na tleh, je vzel verigo in ju začel mlatiti s tako silo, da je Dedrich Eis za posledicami umrl. Sredi aprila leta 1945 je Roy-ko z lopato razbil glavo nekemu ujetniku. Sploh je njegovo zadržanje kazalo, da je bil bolj surov do slabotnih internirancev, zlasti pa je bil sovražno razpoložen proti Judom. Njegova priljubljena zabava je bila z gumijastimi pendreki pretepati bolne internirance, ki so zaradi udarcev morali vstati s postelje ali pa se z nje zrušiti na tla. Roykova posebna zabava je bila streljanje na »premične cilje*. Po dvajset do trideset internirancev je moralo stopiti v ledeno vodo, ki jim je segala do pasu in Royko je skupno s še kakšnimi drugimi pazniki v taborišču začel nanje streljati. Tako se je • vadil* in očitno je bil dober strelec, saj je iz takih pokolov izšlo živih največ pet internirancev. Osebe s slabotno telesno konstitucijo sploh niso prišle žive iz taborišča, saj so Roy-ko in njegovi pajdaši poskrbeli, da so žrtve izginile že v štiriindvajsetih urah. Junija leta 1944 je v Terezin prišel ujetnik, kateremu so gestapovci poškodovali hrbtenico tako, da ni mogel ho' diti. Dan po njegovem prihodu je Royko ujetnika spravil na voziček in ga da! od' peljati na stolp trdnjave, kjer nfu ie nastavil revolver na tilnik in ga z enim samim strelom ubil. Stanislav Smolnik, ki je bil zaprt v Terezinu, je povedal, da sta sredi avgusta leta 1947 Jockl in Royko z brcami u-bila zvezanega ujetnika. Med Jocklovim procesom je Smolnik izjavil, da sta ga izmenično brcala v trebuh, glavo in hrbet eno uro in pol, pač toliko časa, dokler ni nesrečnež izdihnil. Nacistični zločinec je nekoč tudi osebno pomagal obesiti nekega Juda, Nekega dne pa so v trdnjavo pripeljali izredno močnega holandskega Juda, ki ga je Jockl takoj ob prihodu napadel in ga začel tolči po glavi. Ujetnik pa je meni nič tebi nič prisolil Jocklu zaušnico, s čimer si je seveda zapečatil usodo. Postavili so ga ob zid, kamor je pripekalo sonce, ga ogrnili z odejo, potem pa je moral nesrečnež stegniti roki in v vsaki držati skodelico. Vsakokrat ko je padel v nezavest, so ga polili čelo znova Ko je bil nesrečnež tako izmučen in žejen, da ga niti z vodo niso mogli spraviti pokonci, so ga prisilili, da je izpil vedro slane vode. Potem so mu na nogo privezali tram in ga prisilili, da je tekel. Vsakikrat ko je padel, so pristopili k njemu ter mu začeli s podplati in petami mastiti členke na rokah in nogah. Končno so mu še razbili kosti na nogah ter ga mučili, dokler ni umrl. To je le nekaj primerov zločinske dejavnosti bivšega nacističnega komandanta v »taborišču smrti* Terezin. Kljub temu, - da je n-egovo ime na seznamu vojnih zločincev, pa avstrijska vlada do sedaj še ni odgovorila na zahtevo češkoslovaške vlade po ektradikciji, niti se ne ve, če je bil proti vojnemu zločincu sploh uveden kazenski postopek. Vsekakor pa v češkoslovaški republiki in še zlasti v Pragi nestrpno pričakujejo odgovor avstrijske vlade, saj si ne morejo misliti, da bi lahko tak vojni zločinec, kot je bil Royko, ne položil obračuna za svojo zločinsko dejavnost. Včeraj v Toulonu pomembna «splavitev>> Batiskaf «B. 11.000» za raziskovanja globin Najprej ga bodo preizkusili v Sredozemlju, pa bo ispuščen v globino pri Kurilskih otokih TOULON, 28. — Danes so v tukajšnjem pristanišču spustili v morje nov francoski batiskaf «B. 11.000», katerega so zgradili z namenom, da bi dosegel globino 11.000 metrov. Fo prvih poskusih v Sredozemlju bodo «B. 11.000» odpeljali na Pacifik, kjer bodo v prvih mesecih prihodnjega leta raziskali globine okoli Kurdskih otokov. Tu je namreč 10.540 metrov glohok prepad, ki je kakih 200 km oddaljen od japonske obale. «B. 11.000» so zgradili tako, da bo služil številnim tehničnim opazovanjem. Batiskaf bo lahko plul po morskem dnu z brzino treh milj na uro in bo imel številne naprave za opazovanje. Med napravami je treba omeniti one za merjenje temperature, za ugotovitev kisline in radioaktivnosti vode, za biološki in kemični študij u-sedlin, naprave za lov raznih rib in drugih živali itd. Zaradi tega bo francoski batiskaf v mnogočem boljši od batiskafa «Trieste», ki ga je zgradil prof. Piccard in ki ga je sedaj odkupila ameriška vlada. Batiskaf «Trieste» je pred osemnajstimi meseci dosegel globino 10.740 metrov, vendar ni bil pokreten in je bil povsem odvisen od ljudi na matični ladji. V globini 11.000 metrov je ogromen pritisk 180.000 ton in zaradi tega je «B. 11.000» tudi temu primemo grajen: jekleni obod je širok 2.10 m. V batiskafu sta dve močni bateriji, ki bosta poganjali motorje ter dajali luč žarometom. Ti bodo omogočali vidljivost v dolžini kakih 20 metrov, medtem ko bodo lahko fotografirali in filmali na razdaljo treh metrov. Smrtna nesreča pri Benetkah BENETKE, 28. — Na obalni cesti blizu Cavallina se je zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 37 let stari Ottorino Furlan iz San Dona del Piave. Furlan se je vozil v avto Fiat 1100 skupaj s 34 let starim Linom Vazzo-lerom, ko je avto v nekem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo, tako da je treščil v drevo ob cesti. Oba nesrečnika so potegnili iz razbitin in ju hitro odpeljali proti Jeso-:u v bolnišnico, vendar je Furlan že med prevozom preminil, ker si je prebil lobanjo. Vazzoler, ki je bil za volanom avtomobila, pa ni dobil hujših poškodb, saj bo okreval verjetno že v enem tednu. -«»------ Aretirani nepridipravi MILAN, 28. — Leteči oddelek milanske kvesture je aretiral osem mladeničev, ki so že nekaj časa motili in napadali zaljubljene pare v Ul. delle Forze Armate. Pred nekaj dnevi so nepridipravi zagledali avto, ki je v temi parkiral na robu cestišča. V njem je bil nek Milančan s s* O zaročenko in ta se je nePrl,1J pravem postavil po robu. tervenirala je policija v kratkem času so prij eli ga od mladeničev. Potem s*\ veda ni bilo težko izslediti I ostalih sedem. Vse skupaj I prijavili sodišču pod nasilnosti ter povzročitve lesnih poškodb. Gagarinov že v tretje odložen HALIFAX, 28. — Ze treijM zaporedoma je bil Gaga11® obisk v Halifaxu odložen, garin bi moral priti v Hab | sVOJ;! prihodnjo sredo po svoje®1 bisku v Braziliji, kjer bi ral biti gost ameriškega ® I jaderja Cyrusa Eatona. * riški milijader je na posestvo v Halifaxu P°T j,. tudi ameriška vselojskeg® j lota Sheparda in Grissom^j Nič se ne ve, zakaj je A garin svoj obisk spet 00 j, Iz Havane pa poročajo- ■ je Jurij Gagarin danes riu j odpotoval s Kube v Br lijo. Samo šest let ječe za dvojni umor PALMI, 28. — Porotno I šče v Falmiju je danes 0 . dilo na šest let ječe 38. starega Bartola Scarfa, 15. novembra 1958 ubil s j 18 let staro sestro Caterin°j. 24 let starega GiusepP3 , Nassija, katere je zalot' I intimnem položaju. Sodišče | upoštevalo «častne raz-oM ki so privedli do dvojnegfi mora in je zato obsodilo t* | fa le na šest let zapora. «»—— Posledice omračilve $ uti # DOMODOSSOLA, 28. -radi nenadne omračitve jg danes popoldne 60 *et.S,|ll Francesco Pesenti iz F1 4 v občini Malesco zažgal 5 J hišo, potem še hiši dve*'vj sedov, končno pa si je I življenje. ' hJ Pesenti je hiše zažgal ‘j da je podtaknil goreče v.^ lice v senike in ko je^111 ^ da vse gorijo, je odš*‘ u ter se vrgel v globino. 0b‘' ifl žal je mrtev v 20 m strugi. «»------- Oropan MILAN, 28. — Blagaj«’*'ji kega milanskega podjeo* A postal žrtev dveh roparj® ;f)i sta mu kradla torbo, v * j je imel tri milijone lir- ^ Žrtev, 36 let stari FaU jf Luvie je prišel z nekega nega urada v Ul. SanZ,£ltjjj sta se mu na motorju P^t; žala dva mladeniča >n J; od njiju je stegnil _ r o p iztrgal torbo presenečen1 vičju iz rok. Potem sta s® ji odirjala naprej in pohclJ ji slej še ni uspelo iz | llllllll II UH 111111IIIIIHII" MIIIIUIIUIII obeh drznih roparjev. Illllllllllll im" lllll J Tragedija zaradi prašiča, ki je ponesnažil dvorišče Z dvema streloma iz lovske puške je sva* ubil svakinjo in si hotel vzeti življenj! Najprej je morilec zbežal, poleni se je sklenil predali, ko p» s bili karabinjerji pri njem, se je ustrelil v trebuh NEAPELJ, 28. — Prepir j Buonpane je imel v žepu priti do denarja, ki Je i' eri svakom in svakinjo se dve pismi: v enem je odre- poštarjev, torbi«. Tako j < dil, kako naj bo razdeljeno puško, in poštarja t*str ^ , piemoženje, v drugem pa je i vzel denar, potem Pa'r nf pisal, da si je sklenil vze- avto že zgorel, je ded« ti življenje zato, ker se boji zapora. Buonpane ie v zadnjem času bil zelo čuden in so bih njegovi sorodniki in znanci mišljenja, da je umsko bolan. bi' med svakom in svakinj je končal z umorom 37 let sta- re Luigie Pellegrino, medtem ko si je 47 rnt stari Antonio Buonpane sam hotel vzeti življenje. Dogodek se je zgodil v Fri-gnanu, kjer sta Pellegrinije-va in Buonpane stanovala v irti hiši. Svaka je včeraj razjezilo, da je prašič Pellegri-r.ijeve ponesnažil hišno dvorišče in je zaradi tega stopil k njej ter se začel prepirati. Med prepirom pa je Buonpa-r,e zagrabil lovsko puško, sprožil oba naboja v žensko ter jo ubil. Morilec je potem zbežal in ednesel s sabo tudi puško. Bo urr.oru je prišel v stik z nekaterimi sorodniki ter jim je iijavil, da se bo predal policiji, ki ga je že iskala. Domenjeno je bilo, da bo ob določeni uri prišel k vaškemu pokopališču in patrulja karabinjerjev se je ob določeni uri res odpravila na mesto sestanka. Toda ko so bili karabinjerji oddaljeni.le še dve sto metrov od Buonpaneja, je ta nastavil puškino cev v trebun iz sprožil. Ko so karabinjerji pritekli do njega, je Buonpane ležal v mlaki krvi. Takoj so poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico, vendar zdravniki ne vedo, če ga bodo ohranili pri življenju. .skih agentov je priP ' * ( tev šestih žensk, ki 1,1 .reVr I lu utopile, ker se je J čoln. jjl* J Nesreča se je , (icj morju • pri Torre ^^jli' -jj Nekateri kopalci so °l’‘| itri.1 ac se je čoln prcvri' ^ v njihove krike sta s^0 {U1'd do oba kopališčn« ^ iti medtem ko so P0''cljSjiJV,,1|r| Svojevrsten rekord NEW YORK, 28. — Družina Pitofsky, ki je poljskega porekla, je v posesti svojevrstnega rekorda. V 130 letih se v družini med 47 otroci ni rodila nobena deklica. Zaradi tega Sandy Pitnfsky ni bil prav nič p^esenečzn, ko so mu sinoči sporočili, da je tudi zadnji novorojenček moškega spola. «»------ 11 let stari deček s puško ubil poštarja GUNTERVILLE (Alabama), 28 — Komaj 11 let stari Wil-liam Fraks je s tremi streli s puške zadel v glavo in ubil 36 let starega poštarja J. R- nes se je smrtno rijj Thompsona. Potem je iz nje-1 pilot-kolavdator H1 prhnil gove torbe pobra] denar in za-1 gnamini, ki je PrV1 #itf* v plamene. jgffl ii Policija pravi, da 0 ■* ’ pokazal nobenega kes tadi storjenega zločin3. a ni’ -ti NEAPELJ. 2b. — a|iri intervenciji dveh kop ■ n r ' s^', 0° i čuvajev ter nekaterih . f ti skočili v čoln in do žensk, ki so se le ie lit zlvo držale na vot*n,vjj Potegnili so jih v in odpeljali na obal0. Smrtpilota-koIavd% FORT RUCKET, 0 Poti° D' Pr V žgal pisma v avtomobilu, ki je zgorel skupaj z nesrečnim poštarjem za volanom. Ko je policija dečka aretirala, ie ta izjavil, «da je hotel šal novo letalo » r"ak*‘}!f vzletom« na osnov1 z8p Bignamini je hi pri Fiat, in sicer kot tor letal. Lice sveta se spreminja... Prej zaostala Azija -«kontinent turizma K razvoju turizma so največ prispevala reaktivna letala, ki so ogromne razdalje zmanjšala na nekaj ur letenja Leta po drugi svetovni voj-d--S°. S,premenila obraz do tezi/ Kolonialne in v glavnem °s ale Azije. Med pomemb-ati spremembami je tudi Preusmeritev večine držav k izmu kot industriji, ki ob investicijah in v več 3iSem -Času Prinaša naj-i finančne koristi. Azija sil/- im obiskovalcem mar-nr^ai Polrazati. Poleg izrednih rodnih lepot kot so Bali, cel °n’ Ludžijama itd. ima še . o vrsto središč stare kul- in civilizacije, ki ne va- ture ture fam° zgodovinarje kul-r’st ' nVeČ tUd’ običajne tu- doseElbvljn s Prvorazrednimi hoteli slcEVr°Pskem in japonskem Brivci 2, od*ično organizacijo stič a in državnih turi-Ba j ^inojev. Tujec-turist je k;,j aP°nskem izjemna oseba, kn 6ri i)osvečajo povsod veli-pCnPkozornost in usluge. Ja-• a organizacija turizma sama po sebi odlična re- je že i, - ^ma po * Povsod v svetu. - . ___________ Zato odd”! treba čuditi, če kljub nent Jenos*-i °d ostalih konti-°bisWV- daP°nsko vsak dan Pret na tisoče turistov in 5efn° Severne Amerike jjj-j6 e nato iz Evrope. Na ta dev:n Prihajajo velike vsote H'V-Sak dan na Japonsko, Večj-1 desar se iz leta v leto Lap/0- investieije za turizem. n9(j Japonsko obiskovalo n6ftlsto tisoč turistov, v glav-Liot Anrerikancev. Tokio, Bol °' Hirošima in Nara so *k* L-_ristov' ki na ameri-časil a®*n v relativno kratkem sito Prekrižarijo vso Japon-Hi2i s Pomočjo izvrstno orga-rojeA/*e mreže turističnih bi- p0ykr°g deset letalskih prog prefzuie Japonsko in Evropo dalj0 Severnega tečaja in •utic * ®dezela vzhajajočega * Se nnihližala nst.a- linici" Se ie Približala osta-nekoiv.nt'nentom na komaj kia ^ 0 ur letenja. Od To-Ji{.ga ° Londona preko Sever-sko l ai® potrebuje reakcij-štlrinetalo «Douglas DC-8« le Jiut a/st Ur in dvajset mi-»ca ’ Tokia do San Franci-^ Pa se manj. b0 r)e,bii° doseženo z uved-razviieakciiakih letal, ki so Jap0tla, 'Prizem ne samo na stalik 6m. temveč tudi v o-2 a*ijskih deželah. PrviUVedb° teh letal se je v tuetnbnrat' okoristil najpo-Azije X1 Prehodni center Pad ’.Xng K°ng- Lani je Piepot db tujih turistov ttankomVal0 s kratkim po-lest . skozi Hong Kong. P>a v ^i. azijskega turiz-y*dn0 itakcij0Z znano turistično a-Ptenikom ..nePozabnim «spo-ijobezni Taj Maha-. 0viščiI?a'aisk'mi vrhovi in d‘iske a, , r središči stare in-Sk*b let-r-Ure' vseb indij-VeLk Jsd'b je razobešen iednika t at Z iziavo pred-» turi., bruja, ki pozdrav-■ re mor6 kot Soste, za kaleč, a skrbeti vsak Indi- Tu ^Osta?-kJe d°br0 iaZVil deželah, kot v nJi’ v Sin Pa ^iiiPinih, Ma-vakistanu 8.aP.uru> Kambodži, v. Zadnipr^ ,Uznem Vietnamu, Palu i/^času pa tudi v Ne. estvice V0 službo, ampak je knjglu nato leta 1788 (v Ameriks«-je odpotoval leta 1783) osnoval svojo tvrdko s Pellegrini jeni. enajst let pozneje je vstopal nov družabnik Schlik, štiri leta nato (leta 1903) je izstopil Pellegrini. Precej let pred smrtjo F. T. Reyerja, ki je u mrl leta 1846, se je Schlik preselil v Lipsko (Leipzig) Pri Schliku je živel do njegove, Schlikove smrti leta 1850 drugi Reyerjev sin Karl Ferdinand. Iz teh sprememb se da. sklepati, da ni bila lahka naloga prenašati samovoljnost tega genialnega dmamo-motor-ja tržaškega gospodarskega življenja. Vse prejšnje stoletje v Trstu nosi njegov pečat in če je kdo zaslužil spomenik v sredini našega mesta, je to nedvomno naš rojak iz Kanalske doiine F. T. Reijer. DRAGO GODINA rih nacističnih zdravnikov — velikih zločincev kot so n. pr. Schumann, Clauberd, Schubert in Rhode. Med njimi se je v taborišču Ausch-witz posebno odlikoval dr. Mengele, ki je imel tedaj položaj SS-Hauptsturmfiihrer-ja. Bil je posebno ciničen in krut. V dokumentih poljske komisije za iskanje vojnih zločincev je mnogo dokaznega gradiva proti Mengeleju. Nekje je rečeno, da je znal on v nekaj minutah »pregledati« in poslati v smrt o-krot pet sto taboriščnikov. Osebno je vodil oddelek »Blok 6» v katerem je zbiral posebne tipe žrtev s posebnimi fizičnimi ali psihičnimi lastnostmi, dvojčke ali trojčke, posebno visoke ali nizke ljudi in na njih delal okrutne eksperimente jn analize v svrho zbiranja gradiva za znane nacistične »študije« rasnega značaja ter za neko lastno »znanstveno« razpravo o inferiornosti židovske rase. Po teh mučnih eksperimentih je na pol mrtve žrtve pošiljal v »Blok 25», t. j. v plinske celice. Dr, Mengele je opravljal tudi vlogo nadzornega zdravnika in je skozi posebno okno opazoval grozno umiranje ljudi v plinskih celicah, da je lahko spremljal proces in ugotavljal nastop smrti. O teh strahotah, pri katerih je ta brezvestni zdravnik igral glavno vlogo, je bilo govora tudi na Eichmanno-vem procesu v Jeruzalemu. Po zlomu nacističnega režima se je tudi Mengele, prav tako kot Eichmann, znašel kamufliran pod lažnim imenom v nekem ameriškem taborišču od koder pa mu je, podobno ko Eich-mannu, uspelo pobegniti. Kje je bival do leta 1949 ni znano: znano je samo, da je tega leta že bil v Argentini pod imenom Gregorija Gregorija, kjer je igral vidno vlogo v krogu drugih nacistov. Celo kot zdravniku mu je šlo dobro. Nastanil se je v elegantnem »chaletu« na periferiji Buenos Airesa v rezidencialni coni Olivosa, nedaleč od vile predsednika republike. Kasneje je stanoval v četrti Vincente Lopez. Bil , je ugotovljen njegov kraj bivanja, kakor tudi njegova istovetnost. V sredini leta 1959 je za-hodnonemško sodišče v Frei-burgu izdalo nalog za njegovo aretacijo, vlada v Bonnu pa je zahtevala od argentinske vlade njegovo izročitev. Toda znano je, kako nekatere vlade Latinske A-merike reagirajo na take zahteve. Čeprav mu je bilo vse znano kaj se dogaja o-krog njegovega imena, se Mengele kljub temu ni u-maknil jz dobro znanega bivališča v Buenos Airesu. Ko pa so v maju 1. 1960 Izraelci zajeli Adolfa Eich-manna in ga s silo privedli v Izrael pred sodišče, se je tudi Mengele prestrašil in izginil. Videli so ga 1800 kilometrov južno od Buenos Airesa v znanem turističnem centru San Carlos di Bari- lochen. 20, julija 1960 je končno tudi arg. zvezna policija začela reagirati na zahtevo Zahodne Nemčije, potem ko jo je Eichmannov primer dovolj poučil za kake vrste ljudi gre. Z odlokom sodišča v San Martinu pri Buenos Airesu je bil i*-dan nalog za Mengelejevo aretacijo. Toda nacistični zločinec se je zopet izgubil neznano kam. Nekateri listi so trdili, da se je umaknil v Brazilijo ali v Cile. Vsaka sled za njim je izginila. 19. februarja letos pa je javno tožilstvo v Frankfurtu izdalo novo tiralico za njim in razpisalo nagrado 20.000 mark onemu, ki ga odkrije ali pomaga uloviti. To zanimanje sodišča Zah. Nemčije za dr. Mengeleja se je tolmačilo z željo sodišča, da bi se ne ponovil primer z Eichmannom, t.j. da ga ne bi Izraelci ugrabili in da se Dr. Josef Mengele ne bi na ta način nadaljevali v Izraelu procesi, ki so za Zahodno Nemčijo prav gotovo neprijetni. Izraelci so baje zares organizirali zasede Mengeleju a se jim je vedno izmaknil. Univerza, na kateri je doktoriral, je pred desetimi dnevi razveljavila njegov doktorat z navedbo, da je ta strašni zločinec umazal čast univerze in znanosti. Sedaj je, če so vesti resnične, tudi zanj prišla ura obračuna. Skoda le, da bo padel v roke prav tistim za-hodnonemškim sodiščem, ki imajo v svojih vrstah še vedno nebroj nacističnih sodnikov in katerih odnos do nacistov je kaj dobro znan. V Zvezi z aretacijo Mengeleja naj omenimo še, da je dižavni tožilec v Frankfurtu zahteval sodno preiskavo proti 24 vojnim zločincem, ki so odgovorni za množične umore židovskih in drugih jetnikov v istem zloglasnem taborišču v Auschwitzu, v katerem je ((znanstveno delova.» kriminalec Mengele. Prvi na tej listi je zadnji poveljnik skupnega taborišča Ausch-wjtza, zdaj 49-leti bivši SS-obersturmbannfuehrer Richard Baer. Aretirali so ga nekaj dni pred lanskim božičem v Sachsenvvaldu pri Hamburgu, kjer je 15 let ži-vel pod lažnim imenom Karl Neuman. milil mil ......................................................................................... i............................. iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimnminiiniiiimi........ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-godna priložnost za afirmacijo na novem področju. Prejeli boste dokaz simpatije. Nepozaben dan v znani družbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne. predviden obisk osebe, ki vam utegne pomagati. Spremeniti bo treba načrt za potovanje. Odlična moralna in fizična kondicija. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. a.) Neodločnost utegne povzročiti znatno gmotno škodo. Manjši spor z ljubljeno osebo bo hitro pozabljen. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sporazumi ne bodo zadostovali, če ne bo odločnih ukrepov. Ne u-poštevajte kritik na vaš račun, Sli ki jih narekuje ljubosumnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečen začetek novega dela vas ne sme prevzeti. Veliko razumeva, nje in zadovoljstvo v družinskem okolju. Zdravje dobro. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) Z vztrajnostjo in spretnostjo boste izpeljali zanimivo, toda težko delo. Komaj spoznana oseoa vas bo začela zanimati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preprečiti bo treba slabe vplive. Občutek globokega spoštovanja do osebe, ki vam je pomagala v težavah. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bolj kot na nasvete se za. nesite na lastne sposobnosti. Pismo ljubezenske vsebine. Zdravje odlično. STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12.) Organizacijske sposobnosti vam Jamčijo uspeh tudi pri ne običajnih stvareh. Po krivem obtoženi prijatelj bo potreboval zagovornika. KOZOROG (od 21. 12, do 20. 1.) Ce se boste znali otresti škodljivih oseb, si boste povr. nili mir. Pozabite krivico, ki vam je bila nehote storjena. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več odločnosti In podjetnosti, če hočete povečati zaslužke. Potreboval! boste moralno podporo in tolažbo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Jutranje ure zelo primerne za umski napor. Prejeli boste novico, ki vas bo razveselila. Zdravje uravnovešeno. Radio Trst A 7.30: juLianja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Dana Filipič in Franc Koren z Avsenikovim kvintetom; 15.: Majhni zabavni ansambli; 15.30: Tržaški obiski: «Skedenj»; 16.: Izbor domačih in tujih popevk; 16.30: Kavarniški koncert; 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del slovenskih skladateljev: Lipovšek: Dve miniaturi za klavir, Trije samospevi in Suita št. 2 za orkester; 19.10: Operne uverture in medigre; 19.30: Zena in dom; 20.: Šport; 20.40: Zbor «Vinko Vodopivec«; 21.: ((Zadnje otroško poletje«, nato V ritmu in melodiji. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Simfonični koncert; 15.15: Julijski in furlanski zbori; 15.35: Umetnost in čarovništvo v predzgodovinski Furlaniji. Koper 7.: Prenos KL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.; Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas (11. del); 13.40: Popevke in ritmi Od tu in tam; 14.30: Primorski tednik; 14.40: Ray Conrvirf s svojim orkestrom in zborom; 15.30: Domače popevke; 16.: Trije veliki valčki Johanna m Josepha Straussa; 16.45: Tartinijev koncert za violino in orkester; 17.: Program v sodelovanju s poslušalci; 17.40; Jazz cocktail z znanimi trombetlsti; 18.: Prenos RL; 19.: Poje La-dy Patashou; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.: Prenos RL. Sobota. 2». juliju I«>«•( Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.: Jutranje melodije; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Pevci lahke glasbe; 12.: Moderne napolitanske pesmi; 12.20: Album pesmi; 13.30: Mali klub z Nati-iom Otto in Auro d’Angelo; 15.15: Na počitnice z glasbo; 16.45: Program italijanske folklorne glasbe; 17.20; Jackte Gleason; 18.25: Izžrebanje loterije; 19.: Izložba napolitanske pesmi; 20.: Glasbeni album- 21 • Pojeta Carla Boni in Gino Latilla: 21.30: ((Mala plovba z Janezom Thurberjem«; 2315-Plesna g'asba. //. program 9.: Jutranje melodije; 10.: Renato Tagliani v «11 glramon-do»; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.: Deklica ob 13. predstavlja; 14.: Naši pevci; 14,40: Glasbeni kotiček «Voce del pa-drone«; 15.15: Orkestri na o-dru: 16.: Program ob štirih; 17.: Predvčerajšnje pesmi; 17.301 Glasbeni klub: 18.30: Plešite z nami; 20 30: Giacomo Puccini-«La Bcuome«, III. program 17.00: Brahmsove komorne skladbe; 18.: Italijani v Veliki Britaniji; 18.; Kantata od baroka do Arkadije (Gabričlli; B-it-ti); 19.15: Mala pesniška anto-logiij-a; 19.30: An*tori VVebern: «Pasacaglia op. 1 za orkester*; 20.: Vsakovečerni koncert (Vivaldi, Hayd'n, Chopin, Borodin); 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 8.05: Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.50: Klavir v ritmu; 9.00: Od tu In lam; 10-15: S sprejemnikom na dopust; 12.: Pojo Fantje na vasi; 12.15,- Kmetijski nasveti; 12.25: A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika, igra ansambel Srečka Dražila; 12.40: Pevci Frankie Laine. Dalida in Bruno Rosetani; 13.30: Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.: Za razvedrilo in oddih; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: Nikola Hercigonja; Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 16.: Humoreska - S. Lenz: V službi duha; 16.20: Ritmi Latinske Amerike; 16.40: Moški komorni zbor iz Celja; 17.15: Orgle in orglice; 17.30: Po kinu se dobimo; 18.: Trije odlomki iz Hoffmanovih pripovedk J. Offenbacha; 18.20: Vrtimo ploščo za ploščo; 13.45: Okno v svet; 19.30: Radijski dnevnik; 20.: Začnimo sobotni večer z domačimi melodijami . ., 20.20: Radijska komedija . Vern Snelder: Gejše kapitana Fi- sbyja; 21.20: Melodije za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23,05: Plesna glasba. Ital. televizija 18.: v evroviziji iz Turina svetovno prvenstvo za sabljanje; 19: TV za otroke; 19.40: Nikoli n»i prepozno; 20.10: Sedem dni v parlamentu; 20.30: Dnevnik; 21.15: Jaguarjev prijatelj; 22.30: Očividci: Carlo Audisio - jez na DezU; 22.50: Dnevnik; 23.10: Podelitev filmskih nagrad «Davi. ~--v z. Zaradi stavke uslužbencev pokrajine včeraj svojci niso mogli obiskati bolnikov v psihiatrični bolnišnici in so se zbrali v večjem številu pred velikimi železnimi vrati pred bolnišnico I Med enotne) stavko v psihiatrični bolnišnici so se sestali stavkajoči Skregal se je s starši in zbežal od doma Tajnik hotela «Miramare», 35-letni Giovanni Cioiella, je v zgodnjih urah včerajšnjega dne telefoniral miramarskim karabinjerjem, da je v bližini hotela zasačil neznanega mladeniča, ki je spal na gumijasti žimnici. Cioiella je trdil, da je žimnica pripadla hotelu ter da je bila dan prej ukradena. Karabinjerji so takoj pohiteli do hotela, kjer so našli mladeniča, ki je še spal. Zbudili so ga ter zaslišali. Izjavil je, da se kliče Guido Branzolin ter da je doma v vasi Levata pri Porto-gruaru in da ima 14 let. Zbežal je z doma, ker se je s'11'6/ gal s starši. Ker ni imel pri sebi nobenega osebnega dokumenta, so ga karabinjerji pridržali ter uvedli preiskavo v zvezi z njegovim primerom. Pred kratkim je predsednik upiavnega sveta združenih bolnišnic predložil občinski zdravstveni komisiji načrt za prenovitev in preureditev glavne bolnišnice in bolnišnice pri Magdaleni. S tem bi pridobili precej na prostoru, tako da bi odpravili sedanjo natrpanost v glavni bolnšini-oi in spraznili vsaj hodnike, kjer morajo ležati sedaj bolniki. Občinska komisija se je že ukvarjala z načrtom za obnovo glavne bolnišnice in v šiiokih obrisih tudi s temeli'-tejšimi načrti, po katerih bi sezidali novo veliko bolnišnico na kraški planoti, kar bi bolj ustrezalo modernim zahtevam medicine in higiene. Med drugim je komisija proučila tako imenovani načrt «D’Agnolo», to je načrt primarija, po katerem bi pridobili več sob in bi imela vsaka soba vrata neposredno s hodnika. Na ta način bi pridobili tudi več postelj in spraznili hodnike. Ta načrt so svoj čas predložili tudi viednemu komisariatu in kazalo je, da bo obveljal, sai je bilo tudi mnogo članov zdravstvene komisije zanj. Toda ta načrt je predpostavljal vse to kot začasno rešitev. medtem ko naj bi temeljito rešitev predstavljalo zi-oanje nove bolnišnice na kraški planoti. Sedaj pa je prevladalo mnenje, naj ostane bolnišnica v mestnem središču, češ da bi bila gradnja nove bolnišnice izven mesta v nasprotju s tukajšnjo miselnostjo in navadami. Vprašanje pa je, kako naj se to spravi v sklad z zamislijo novega regulacijskega načrta, po katerem naj bi se bolnišnica zidala nekje pri Padričah. No. sedaj je pripravil nov velik načrt upravni svet združenih bolnišnic, katerega uresničenje bi stalo nad dve milijardi lir, ki pa bi se jih dalo dobiti, ker bi izvedli načrt postopoma, to je v več letih. Načrt je najprej odobril kolegij primarjev; nato pa je predsednik upravnega sveta odv. Morgera poročal o njem občinski zdravstveni komisiji. Ta se je v glavnem izrekla zanj, češ da je od vseh dosedanjih načrtov in predvidenih rešitev še najbolj primeren. Pri sestavljanju tega načrta so imeli pred očmi dve dejstvi: stalno naraščanje števila starih bolnikov zaradi splošnega podaljšanja življenja, kar je posledica velikega napredka medicine in higiene in iz česar seveda slede tudi praktični zaključki, saj sa stari ljudje često kronično bolni in bi zato spadali v posebno bolnišnico zanje; drugo dejstvo pa je. da se stalno krči število zbolelih za infekcijskimi boleznimi. Kot je znano, imajo za te bolezni poseben oddelek pri Magdaleni, ki pa je povprečno komaj petino zaseden, sedaj pa samo za eno osmino, saj je na 200 postelj komaj 25 bolnikov. Več bolnikov pa je v osmem paviljonu za tbc, kjer je od skupnih 300 postelj zasedenih dvesto, to je dve tretjini. Spričo tega so prišli do zaključka, da bi bilo prav podreti sedem paviljonov pri Magdaleni ter sezidati en sam velik paviljon; vanj bi namestili bolnike, za katere je tako na tesnem v glavni bolnišnici v mestnem središču. Na površini, kjer je sedaj sedem paviljonov, bi sezidali eno samo zgradbo za 400 postelj, to je za toliko bolnikov, kolikor jih je sedaj razmeščenih po hodnikih glavne bolnišnice. Poleg tega pa bi sezidali še en paviljon s 70 posteljami za infekcijske bolezni, ki bi služil za izolacijo bolnikv. S tem bi v glavnem krili vse sedanje potrebe. Kot smo že pisali, pa r.e bi podrli prostorov ravnateljstva in uradov, termične centrale in drugih prostorov, ki gledajo na Ulico Molino a Vento. V velikem paviljonu bi namestili dva oddelka za stare in dva druga specialistična oddelka; vsak izmed teh oddelkov bi štel okrog 100 postelj. Za ta veliki paviljon so predložili več načrtov, za sedaj pa kaže, da prevladuje načrt «C». po katerem naj bi imela zgradba tako imenovano obliko glavnika, pri čemer bi bila zadnja stena obrnjena na Istrsko ulico. Paviljon za bolnike tbc pa bi ostal na svojem mestu Za vsa ta dela bi porabili okrog 1350 milijonov lir. Z uresničenjem tega načrta in s spraznitvijo hodnikov v glavni bolnišnici bi se omogočila tudi obnova glavne bolnišnice same. Gre za notranja dela, ki bi stala okrog 900 milijonov lir. V bolnišnici nam-leč potrebujejo precej novih tovornih dvigal, nove higien-sko-sanitarne naprave itd. Nadalje je treba popolnoma prenoviti služnostne naprave za dobavo vode, luči in plina ter izboljšati ogrevanje. Preurediti bi morali tudi razne oddelke. popraviti strope in pode, ki bi morali postati nepropustni, ta poda bi tudi laže .umivali. Tudi službo za odnašanje smeti bo treba obnoviti in izboljšati. To je le nekaj izmed del, ki bi jih bilo treba opraviti, ko bo na razpolago denar. Za finansiranje teh del so spočetka mislili, da bi lahko uporabili denar, ki so ga izterjali od INAM po rešitvi znanega spora, saj je INAM bolnišnicam mnogo dolgoval; toda sedaj so sklenili, da bo služil ta denar za tekoče u-pravne potrebe. Kar se tiče dveh oddelkov za starčke, bi jim lahko služila sredstva iz volila, to je zapuščine grofa Segre-Sartoria, za ostala dela pa bi morala pač priskočiti na pomoč država. Kar se samega novega načrta tiče, ga niso -izro-cili le občinski zdravstveni komisiji marveč tudi vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari, županu dr. Fran-zilu in predsedniku pokrajine dr. Deliseju. lijo in so sedaj ostali brez dela. Poslanec je omenil hude policijske represalije, do katerih je prišlo proti brezposelnim delavcem v Benegillu, kjer so zlasti številni Tržačani. Poleg tega je poslanec ponovno zahteval takojšnji odgovor od ministra za delo S ul-la na interpelaciji, ki ju je vložil že 14.6. jn 26.6. glede položaja uslužbencev Arrigoni. V tej zadnji interpelaciji poudarja, da uslužbenci tega podjetja stavkajo že 97 dni in da je njih položaj vedno težavnejši. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo, 6. avgust3 ob 20.30 na stadionu «Prvi maj* večer narodnih pesmi in plesov ki jih bo izvajala folklorna skupina TANEČ iz KOPJA f«. ^1«. .gJJS. -5' •S«*"®* FANTJE IZ RiCMANJ priredijo jutri. 30. t. m- ponedeljek, 31. t.m. ob 19- url tradicionalno šagro s plesom Igrala bo godba iz Brega Polno občinstva za Abbe Lane in Cugata poslanca Vidalija Poslanec Vidali je vložil več pismenih interpelacij. Med drugim se je zanimal za položaj številnih tržaških delavcev, ki so se izselili v Avstra- umnim,,im,l,,imilimiiililil)m))Ullllimiiiiii,,iililllllllillliimlliiiliilllllllllliiiliiiii,minil Sin povzročil smrt matere z električnim tokom Tok je napeljal v žico, s katero je mamil ribe v bližnjem kanalu Uranio Scutari, 16-letni mladenič iz Tržiča, je zakrivil smrt svoje matere z električnim tokom, ki ga je uporabljal za ribolov brez dovoljenja ter je kasneje izjavil oblastem, da se je mati, 40-letna Edilia Ja-cuzzi, ponesrečila, ko je likala s pokvarjenim električnim likalnikom. Nenamerni umor se je pripeti v nedeljo 16. julija, ko je ženska zadela ob žico vrtne ograje za hišo in ni vedela, da je sin skupaj, z 48-letnim Ernestom Zimolom spustil skozi žico tok, ki jima je služil, da sta omamila z njim ribe v bližnjem kanalu. Sin je pritekel na kraj nesreče, ko je zlišal obupne materine krike. Ko je mati malo zatem umrla, si je sin izmislil omenjeno razlago nesreče. Skupno s svojim prijateljem bo moral odgovarjali za nenameren u-mor in za prepovedan ribolov. Prvi sum glede fantove razlage nesreče je nastal po av- topsiji ženske. Na nogah svoji namreč opazili globoke vreze; te vreze je zapustila žica, skozi katero je tekel električni tok. Kasnejša preiskava je pokazala, da so sosedje slišali krike ženske izza hiše. Ko je policija omenila fantu vse to, se je vdal in priznal svojo krivdo. Krožna žaga ranila delavca v levo roko Včeraj zjutraj ob 11.20 so prepeljali na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice 26-letnega delavca Tommasa De Monte iz Ul. Sara Davis 58. V bolnišnico so ga pripeljali z osebnim avtomobilom. De Monte se je ponesrečil malo prej v bližini Križa, kjer je delal pri stavbarskem podjetju «Drioli-. Krožna žaga ga je ranila v levo roko ter mu odrezala del kazalca iste roke. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle pa so 4 osebe. RODILI SO SE: Stefano Lo Presti, Raffaella Pistan, Lidia Pitacco, Luciana Sa-ul, Grazia Nardin, Furio Slavdch, Adriana Cadelli, Marina De Marco, Maturo Dl Bert, Gabriella Cecchini, Raffaele Vaglica. UMRLI SO: 67-letni Ferrucdo Bolaffio, 78-letna Maria Rosa Do-brilla vd. Marši, 51-letni Onora-to Bologna, 82-letna Lidia Rovan vd. Toros. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; dr. Ginelrier, Ul. G.uoa 14, Al Lloyd, Ul aelTOrologto 6; dr. Signorl, Trg bolnišnic" t VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) pomaranče limone . . marelice . jabolka . , hruške . . . breskve I. breskve II. slive grozdje . . pesa . . kumarce ! svež fižol I razna solata . jajčevci . . . ; krompir . . 1 paprika . . . • paradižnik . . zeleni radič I zeleni radič II bučice .... 353 377 377 100 129 106 71 118 71 47 294 53 29 165 94 71 129 106 24 71 41 12 110 71 59 129 94 20 50 35 30 70 70 41 65 47 141 176 153 94 140 106 30 80 50 14 60 24 21 44 33 36 423 47 25 90 41 200 350 250 40 100 70 40 120 83 Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec). Valute Trst dolar 619.50 švicarski frank 143.65 funt šteriing 1732,— francoski frank 12o.46 marka 150.75 šiling 24.03 pezeta 10.50 dmar —,80 marengo 4950 — \ zlato 705,— Za jedačo in pijačo bo_ Pr*\ skrbljeno v dobro založene bifeju. ( Točila se bo domača kapij'ca* Pridite, ne bo vam žal! se /e -as- -s/s- -g-s -as { OtEPAI,lSC»J Abbe Lane in Xavier Cu-gat sta včeraj privabila na grad občinstva kot za velike, prilike. Tudi vreme je bilo naklonjeno in vsa stvar je potekala v redu, toda brez posebnega navdušenja na koncu. Najbrž nihče ni videl viška večera v nastopu Abbe I.one in njenega moža ■— kolikor je ta sploh «nastopiU — pač pa so bile glavne atrakcije večera nastopi Japoncev Cotiija in Sue Akimoto, fan-t asista Harmjja Wilsona ter plesalcev Augie in Margo. Spored je pričela skupina treh plesalcev in dveh plesalk. Predstavljeni so bili kot Ukrajinci, toda njihovi plesi niso vedno kazali tiste virtuoznosti. ki smo je vajeni pri ruskih ansamblih. Drugi je nastopil žongler Polo, ki je še komaj dosegel skromno višino take spretnosti, da se z njo lahko uvrsti v «interna-Lonal show». Zares kvaliteten spored pa se je pričel, ko sta prišla na oder Japonca Coty in Sue Akimoto. Občinstvu je zastajal dih pri njunih izredno težkih, toda z neverjetno eleganco in navidezno lahkoto izvedenih akrobacijah. Za odmor je on še mimogrede pokaz"1 žonglersko spretnost. Prav tu' predstavljata visokovreden 1ement v tem «showu» plesa -a Augie in Margo in nenadkriljiv je javtazist Hamj Wilson, ki je zares sposoben animirati občinstvo. Alle Lane je prav prijetna na pogled in tudi poje in pleše. Mogoče bi tudi Xavier Cngat povedal še katero zabavno, če bi znal bolje italijansko. Toda samo zaradi njiju dveh najbrž ne bi nihče prišel tega *showa» še enkrat gledat. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri bodo g°jf*' ci gledališke šole Silvio D A' mico ob zaključku šolskega le- ta uprizorili svojo drugo pre<^' slavo. Izvajali bodo dve enodejanki, in sicer »Sanja10' morda pa ne» Pirandella 1 »Pred kosilom« 0’Neila. r0-leg tega pa bodo nekateri jenci uprizorili tudi pantod"j mo po Endersenovi pravlji" «Slavček in cesar«. Cena 300 lir za vse re“*-(Znižana cena 150 lir). In*°' macije in prodaja vstop°lc pri gledališki blagajni- K I IM O IZLETI Odbor prosvetnega društva HProsek-Kontoveln obvešča vse izletnike, da bo odnod s Korito-vela ob 4.15 in s Proseka ob 4 30. Zamudnikov ne bodo čakali. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes z začetkom ob 20. uri barvni film Metro MALE ŽENSKE (Piccole donne) Igra ELIZABETH TAYLOR Nazionale 16.00 «Tuje žene«, SJ* va Kosctaa, Robert Lamoreu*-Prepovedano mladini. Fenae 16.00 »Lovec Indijancev*' technicoior, Kirk Douglas. Excelsior 16.00 «Kri in arena*' technicoior, Tyrone Povver. Grattaneio Zaprto zaradi P°^ nic. Arcobalenc 16.00 ((Operacija ^ stero« Dogodivščine na P°Iar' nem morju. Supercinema 16.00 ((Avgust, ž*0' ske pri miru pust«. Alabarda 16.30 «2ensk,e seJ%. veter«, Scilla Gabel. P repov dano mladini. Aurora 16.30 19.00 21 45 »Ko"1’ zvoni«. Gary Cooper. Cristallo 16.30 »Londonska V šast», technicoior, CristoP0* Lee Prepovedano mladini-Garibaldi 16.30 »Strast i.n P°n ZIDARSKO m pleskarsko izdeluje tel. 44-783. JUTRI, 30. JULIJA IN V PONEDELJEK, 31 PRIREDIJO FANTJE V PADRICAH JUmna ples predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob II. uri f dvorani in z začetkom ob 20.30 na prostem tf,DI TECHNICOIOR IZZIV TOMA IN JERRYJi PRIM RSK1 DNEVNIK — 5 — 20. julija 1SC1 Izpred prizivnega sodišča Pajdaš »čarovnika Ključev« pred prizivnimi sodniki Ena potrjena in ena delno spremenjena razsodba prve stopnje zaradi povzročitve nenamernega umora z motorjem ■arii?'061" delave« Mario Cor- la ol 47 20 1^ „Tag„lla.ment°. f ''!ta' 47 let iz S. Miche-20 in .ashamento, se je ob 8. junija 1959 peljal Proti lz vasi S- FiliPP° 20 m SV0'>emu domu. Kakih ka trgom, kjer je ne- hotii ? v kateri se je i. za kratek hip ustaviti, š-a sr' *■ na ^evo stran cesti-na '. i trenutku mu je i* *°lesu 'Privozil naproti, to ei ?trani, 62-letni Lui- tr;..?ro?a 'z Latisane. Zaradi t„. . Ja,'le Pednji padel na tla lu nt P°kkodoval. Krna- škodb 30 Umrl zaradi P°" niCradl^u ie 29. marca la-sortiiZi v’demsko kazensko krive« kj ga ie sP°znal° za Ker “^namernega umora. 0i_■ - mP je priznalo splošne ie K?,VaJ.ne <*olnosti in ker lotl uorradini plačal v ce-ia ?aatevano odškodnino, ga V °baodil0 pogojno in brez sbt.« • kazenski list na 2 me-20 dni zapora, not !iZ',Vn' sodniki so včeraj Potrdil, razsodbo sodišča V£ stopnje. * * * , Pred istim sodiščem se je d”govarjal tud. 39.letni clau. aai nardon iz Spodnje Magde, 1338, ki je bil obtožen bam n° z dvema drugima ose-;i "ia nameravane tatvine v Korzu Pgarne Cappelli na i0SI-° za znani poskus, kjer Prt« ? prste vmes 70-letni ki i Zoratti iz Ul. Gozzi 5. Vzdevi. sic.er bolje znan pod Tr .jjkom ((čarovnik ključev«. l6tni\od-°-en-C Pa 56 bU 34_ tožni 195n“rdJn sestal 19. septembra G0:. s Quargnalom na Trgu s11, ki je že imel s seda 7°p ključev, ki mu jih je in ,,n ratti. Bil0 je okoli 6. ure tardn s° b'*e še prazne. Le-koj >.n ,ln Quargnal sta se ta- pr- et0"i Rodolfo Quargnal Lenardo"108 j® trdUa’ da 56 Je do„ P°dala na Korzo. Lenar-EPai'0 0sta' na straži, a Quar-Pimi sPravil s ponareje- ne 1,-,^ na vrata omenje-LenarJigarne- Nenadoma pa je opazm Vapaz'l, da iu nekdo ule. Onoznril io na tn svo- jega Opozoril je na to svo-pa jJ^.Pdaša ter zbežal. Nista Početi sreee, ker je njuno ne v:e °Pazil neki agent jav-u^arn°sti. ki sicer ni bil v službi Polic;,.ln. je čakal na filobus. lotn t skoči) za Quargna-sicer „t ga zgrabil. Ta se je PosrBi-, Pal. vendar se mu ni <3uar • da bl zbezaL ljito , ,.aJa so seveda teme- izpove. .'šali. Med drugim ie Zora,«QaU da mu je ključe dal CeP tna- te Prišel v pre- Agent »čarovnik ključev«. Prišel1- so Sa zasačili, ko je tedtj, lz neke hiše v Ul. Cat-lo vre’- ter je hotel skriti ce-°rodj.Co svojega »poklicnega javi) -'.d-enardon pa se je pri-oij zy.j ai dni pozneje, ker je daša "tel, da sta njegova paj-izblebetala. Vso w .al je priznal skoraj sicer r°:1° krivdo. Zoratti je Po ta,- riznal, da je imel razje, dg11^0 orodje, zanikal pa ?u taiJe sodeloval pri posku- Ji » v 1 n P x, i__ ::___; r> ~1 Len.1® v knjigarni Cappel-tist; je ti.0Pardon pa je trdil, da : “SlePo ■ j*- --- ga DH mtra le opozori) svo-. Kazen.ftelja na nevarnost. tro sodišče, ki je so-fPpznaiJ1"1 2. marca lani, je ežjo u. vse tri za krive. Nai- kr,;56.tri za krive. Naj. Jt.Palu Jc,n ie odmerilo Quar-i'lu, ’a ekoliko blažjo Zorat-. dnij : najnižjo Lenardonu. £ee aa t£ bil obsojen na 4 me-Proti ,ra 'n 3 000 lir globe. * °Pnje azsodbi sodišča prve vardon \jJe Pritožil samo Le-l,1. je 'n-Va včerajšnji razpra-knv. DB°novno izjavil, da ni °dal je še, da se je kljub slabi preteklosti podal na pošteno pot. Javni tožilec pa ni upošteval teh izjav ter je zahteval naj sodišče potrdi prejšnjo razsodbo. Sodniki so sprejeli tožilčevo zahtevo. * # # Bred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Abbamon-di, se je zagovarjal včeraj 32-letni Silvester Longo iz Ste-verjana, ki je bil obtožen, da je 27. februarja 1958 nenamerno ubil 69-letnega Filipa Padovana, domačina iz Groj-ne. Omenjenega dne, in sicer malo pred 22. uro, se je Longo peljal z motorjem po dolini Grojoe proti Steverjanu. V bližini mosta, ki pelje čez Grojno, je trčil v Padovana, ki se je peljal s kolesom. Slednji^ je padel na tla ter se močno pobil. Med drugimi poškodbami je zadobil pretres možganov ter je za posledicami nezgode umrl v go-riški bolnišnici 8. marca. Longa so prijavili zaradi nenamernega umora goriškemu kazenskemu sodišču, ki mu je sodilo 29. januarja lani. Sodniki so obtoženca spoznali za krivega ter ga obsodili na 6 mesecev zapora. Kazen je bila popolnoma pomiloščena. Prizivno sodišče je deloma spremenilo prejšnjo razsodbo: obsodilo je Longa na 4 mesece zapora, a v vsem ostalem je potrdilo razsodbo so-, dišča prve stopnje. «»------- Kopališka miš prijavljena sodišču Poveljstvo komisariata javne varnosti v Barkovljah je prijavilo te dni sodišču 21-letnega Fulvia Valle iz Ul. Zorutti 7. Obtožili so ga, da je 9. julija letos ukradel v kopališču «Topolino» v Barkovljah platneno športno torbo 17-letnemu Giulianu Fa-vrettu iz Ul. Orlandini 33. Favretto se je prišel kopat tor je obesil obleko in torbo na eno izmed kljuk, ki so v kopališču. Ko se je pozno popoldan hotel odpraviti domov, je opazil, da je torba izginila. V torbi je imel en par hlač, eno majico in denarnico s 850 lirami. Naslednji dan je prijavil tatvino policijskim agentom, ki so uvedli preiskavo. Na podlagi raznih pričevanj so prijeli Fulvia Valle, ki je pozneje priznal tatvino. Povedal je, da i e denar potrošil za pijačo in za kino, denarnico je odvrgel a terbo je odnesel v neko drugo kopališče. ifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiitiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiii Skupščina federacije tržaških socialdemokratov Za deželno avtonomijo - Obsodba uničenja spomenika odporniškega gibanja v Benetkah Sinoči je bila na sedežu PS Dl v Ul. sv. Frančiška skupščina tržaških socialdemokratov, katerim je tajnik poročal o delu na raznih področjih političnega, gospodarskega m upravnega življenja v Trstu. Tajnik Pierandrei je poudaril predvsem delovanje stranke na občini, pokrajini, v krajevnih ustanovah sploh in v sindikatih. Dejal je, da se v glavnem izvajajo obveznosti, ki jih je sprejela stranka do volivcev glede posebnih u-prav, pobijanja cen in prevzema nekaterih uslužnostnih podjetij v občinske roke, kot na primer pogrebne prevozne službe. Zal pa nalete z raznimi pobudami na ovire, ki jih postavlja birokracija. Zato je nujno, da se izglasujejo novi zakoni za krajevne ustanove in za krajevne finance. Pierandrei je nato omenil sindikalne borbe v CRDA, Arzenalu in pri Arrigoni. Svoj govor je zaključil z omembo gospodarskih vprašanj m deželne avtonomije, Organizacijski tajnik De Gioia je omenil delo po sekcijah, katerih število je naraslo. Omenil je tudi, da bodo odprli novo sekcijo pri Sv. Jakobu. O vsedržavnem položaju je spregovoril Giorgio Cesare, član osrednjega odbora stranke. Dejal je, da hoče PSDI uresničiti reform- ustroja, kot so že storili v n-katerih zahodnih državah. Nadalje je poudaril, da se v tej zakonodajni dobi niso uresničile demokratične alternative naproti sedanji večini ter da bi kriza sedanje vlade pripeljala k desničarsko usmerjeni večini ali pa k razpustu parlamenta. Na prihodnjih volitvah bo PSDI vsekakor nastopala z giasovi v levo usmerjene politike. Na skupščini so končno izrekli solidarnost uslužbencem Arrigonija ter obsodili dejavnost nacistov in teroristov v Južni Tirolski; prav tako so obsodili vandalsko dejanje novih fašistov v Benetkah, ki so uničili spomenik odporniškemu gibanju. V tem ravnanju se kaže oživljanje ideologij, ki so povzročile človeštvu že toliko zla. — «» — Ročaj stiskalnice udaril mladeniča po glavi Ob 13.15 je 23-letni Livio Ruan, sin lastnika neke mehanične delavnice v Ul. Eco-nr.mo 12, prepeljal z zasebnim avtom v bolnišnico 19-letnega vajenca Paola Serblina iz Ul. Valdirivo 3. Mladenič se je poškodoval po desnem sencu. Imel je opravka z neko ročno stikalnico, ko ga je nenadoma ročaj udaril po glavi. Zadobil je lažjo rano na levem sencu ter lažji možganski pretres. ; U tt-~■ — Prst leve roke v zobčeniku stroja Nekaj čez polnočjo včerajšnjega dne so prepeljali v bolnišnico 37-letnena Francesca Degennara iz Ul. Bergamasco št. 9, katreega so sprejeli na 11 kirurški oddelek zaradi raznih poškodb na kazalcu m sredincu leve roke ter na zunanjem delu levega gležnja. Ltegennaro se je ponesrečil okoli 23.30 na parniku «Astra*, ki je zasidran v novi luki. Fe nesreči so mu prsti leve loke zašli v zbočsati mehanizem, ki poganja žerjav. Uspela splošna stavka v Krminu V njenem okviru je možna rešitev glavnih krajevnih problemov Zborovanje tudi v Gradiški Nadaljuje se z uspehom pKODAJA OSTALE Pri ZALOGE MTASSI V8<* konfekcij za MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE !-- Ho To je več kot razprodaja ('fjleite hi izlozhe »/e ftofrfe ** S T r*° Italla 7 GORICA Korzo Verdi 92 Včeraj je bila v Krminu in na krminskem področju napovedana splošna stavka, ki so jo organizirale Delavska zbornica, Federterra in Zveza kmetov. Stavka je popolnoma uspela, saj so poleg delavcev v tovarni Prinčič in v krmin-ski opekarni ter v drugih manjših obratih prekinili delo vsi obrtniki in trgovci, ki so zaprli svoje trgovine. Celo potujoči trgovci, ki so prišli na običajen tedenski sejem v Krmin, niso razstavili svojega blaga. Tako je bil Krmin že v zgodnjih jutranjih urah kot paraliziran in je odmrlo v njem vse običajno vsakodnevno vrvenje. Ob 11. uri je bilo na trgu pred županstvom javno protestno zborovanje, na katerem so govorili občinski svetovalec iz Gorice dr. Nereo Bat-tello, tajnik delavske zbornice Elio Zuliani in tajnik Kmečke zveze Renato Papais. Govorniki so poudarili od lcčno zahtevo po takojšnji izvedbi deželne avtonomije, ki je zajela široke ljudske množice ne samo na Goriškem-ampak tudi na Tržaškem in v videmski pokrajini, torej na vsem ozemlju, ki pride v poštev za deželno avtonomijo Furlanija—Julijska krajina. O-risali so težaven položaj, v katerem se nahaja kmetijstvo na krminskem področju in tudi krizo tamkajšnjega obrtništva. Z izvedbo deželne avtonomije je možno, da pride v tem oziru do znatnega izboljšanja, ker bodo dohodki ostali doma in služili za potrebe naše dežele. Z avtonomno upravo, ki bo v rokah domačinov, bo možno takoj sprejeti vse tiste ukrepe, ki bodo sproti Dotrebni za dvig deželnega gospodarstva in življenjske ravni njenega prebivalstva. Med drugim imamo tudi tu celo vrsto problemov, ki zaman čakajo, da bi jih rešila rimska vlada. Med temi so izvedba agrarne reforme po načelu: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, in kot jo predvideva tudi republiška ustava. Tu so tudi izboljševal-i.a dela na krminsko-gradi-ščanskem polju, za katera bi bilo treba poskrbeti, da pride konzorcij, ki jih izvršuje, iz druge v prvo kategorijo, ker bo na ta način država prevzela večii del stroškov in bo mnogo manjše breme, ki bo odpadlo na posamezne kmetovalce. Zborovanja se je udeležile zelo veliko število delovnih ljudi iz mesta in okolice in U-hko rečemo, da tako enotne in občutene manifestacije delovnih ljudi v Krminu že dolgo ni bilo. Tako bo tudi ta mogočna manifestacija pristojnim in odgovornim organom jasen dokaz, da je bilo dc volj zavlačevanja in da le skrajen čas za izvedbo tis^e deželne avtonomije, ki naj po 18. letih praznega obetania dokončno izvede tisto, kar obljublja republiška ustava ne samo za rešitev gospodarske krize prebivalstva našega podre čja, ampak tudi za dokončno in pravično rešitev vprašanja narodnih manjšin, ki predstavljajo važen faktor v teh obmejnih krajih. Omenimo naj še, da je bilo včeraj zvečer tudi v Gradiški zborovanje, ki ga je organizirala Delavska zbornica in nanj povabila številne zastopnike obrtnikov, trgovcev in drugih važnih krajevnih osebnosti. Na sestanku so se pogovorili o ukrepih, ki jih bo treba sprejeti tudi' v Gradiški, da bi dali poudarka svoji zahtevi po izvedbi deželne avtonomije in s tem v zvezi pripomogli k rešitvi važnih kiajevnih problemov. PO GORIŠKIH ULICAH 0 ki niso pločniki Tujci, ki prihajajo v Gorico, se radi pohvalno izražajo o našem mestu, o njegovi čistoči in obilnem zelenju njegovih drevoredov. Vse to več ali manj odgovarja resnici, vsaj kar se tiče mestnega središča, ker če bi šli malo bolj v predmestje, bi tam opazili tudi marsikaj, kar bi ne bilo tako prijetno za oko. Poleg tega pa prihajajo turisti k nam z avtomobili in drugimi motornimi vozili in zato ne opazijo neke druge pomanjkljivosti našega mesta — pločnike. Ti so marsikje zelo zanemarjeni, da so pešci prisiljeni hoditi po cesti, ker je hoja po pločniku, ali tam, kjer bi moral biti pločnik, čestokrat nemogoča. To je menda sprevidela tudi občinska uprava, ki je končno le začela z urejevanjem pločnikov na eni strani Ulice Vittorio Veneto, Zni- žali bodo sedanje, hodišče in ga ojačili s cementom, na katerega bodo pozneje razprostrli plast asfalta. Izvedeli smo, da ima občinski tehnični urad v načrtu taka popravila tudi v Ul. Porta in Ippolito Nievo (za sedežem bolniške blagajne). Nujno pa bi potrebovala tako ureditev tudi Ul. Paolo Diacono in njen podaljšek Fatebenefra-telli. Obe cesti imata lepo urejeno in široko cestišče ter drevored. Zlasti v poletnem času in ob večernih urah srečaš na njih številne sprehajalce, ki pa morajo hoditi kar po cesti, čeprav je tod motorni promet zelo živahen in torej predstavlja nevarnost' za pešce. V zadnjih letih so se cestni delavci že večkrat lotili urejevanja pločnikov ob o-beh omenjenih cestah, vendar pri tem niso imeli srečne roke. Nasuli so nanje debelo kamenje, ki je še bolj otežkoča-lo hojo po pločnikih. Ker bo z novim naseljem ljudskih hiš pri Ul. Fatebenefratelli, ki bo kmalu sprejelo nove stanovalce, promet še bolj narasel, bi bilo nujno potrebno pločnike tudi tukaj dokončno in temeljito urediti. Sindikalne vesti Goriška Delavska zbornica je včeraj ponovno pozvala pokrajinsko zvezo trgovcev, naj bi določila datum začetka pogajanj za yreditev ekonomskega položaja uslužbencev pri zasebnih trgovskih podjef-jih. Podobno zahtevo so predložili tudi ravnateljstvu Delavskih zadrug v Trstu za uslužbence njenih prodajaln v Gorici. Minister za delo poslanec Sullo je povabil za torek 1. avgusta ponovno na sestanek predstavnike delavcev in delodajalcev, ki so zainteresirani v zadevi uslužbencev mestnih avtobusnih podjetij. Ta pogajanja se tičejo tudi uslužbencev avtobusne družbe «ATA» iz Gorice. Kvestor Camerlengo Dosedanji kvestor v Gorici Ubaldo Camerlengo je bil odpoklican v Rim, kjer bo s 1. avgustom na razpolago notranjemu ministrstvu. Dr. Camerlengo ima 58 let ter je že od 1928 v policijski službi. Za kvestorja je bil imenovan 29. decembra 1959 in je nato januarja 1960 prišel v Gorico. Omenimo naj še, da je bil pred prihodom v Gorico med drugim tudi za namestnika kvestorja v Trstu. Vprašanje mestnega smetišča pri Standrezu Mestni odpadki služijo kmetom tudi kot cjnofilo Zakaj je občina prodala zemljišče «na 5ancah», ki bi bilo za novo smetišče najbolj primerno? Člane društva direktnih ob-1 sežigajo. delovalcev zemlje, pa tudi vse druge vaščane zelo zanima, kakšno usodo je namenila go-riška občinska uprava mestnemu smetišču pri Standrežu. Kot znano je sanitarna oblast odredila v zvezd z ukrepi proti otroški paralizi, da se odpadki na tem smetišču zažgejo in da bodo v bodoče odlagali smeti zopet na nekdanjem kraju blizu Podgore «alle grappate« kjer jih seveda tudi V nedelj« BO. t. ra. praznik ob Doberdobskem jezeru Tradicionalni praznik ob Doberdobskem jezeru, ki ga je ,dež preprečil preteklo nedeljo, se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob isti uri in na istem mestu. Nastopili bodo, kot je bilo že prvotno določeno, aVESELI SENTVIDCANI« s svojim godbeno - pevskim ansamblom. Od 16. ure dalje bo deloval tudi dobro oskrbovan bife. Koncert »Veselih Sentvidčanovn, ki imajo na sporedu umetne in narodne pesmi ter bodo nastopili v gorenjskih narodnih nošah, se začne ob 17.30 uri. Po koncertu ples do 24. ure. Ples se ponovi tudi v ponedeljek, 31. t. m. od 19. do 24. ure. S tem pa je bilo to vprašanje le začasno in delno rešeno, ker tam odpadkov ni mogoče dalj časa odlagati. Po drugi strani pa je rečeno, da tudi prostor ob Soči pri Standrežu, kjer je bilo zadnja leta urejeno smetišče, ne more več služiti v ta namen, ker je preblizu mestnega naselja. Novo naselje stanovanjskih hiš na Rojcah se je namreč približalo prav na tem kraju bregu Soče. Nastane sedaj vprašanje, kje naj bi uredili novi prostor za smetišče, da ne bi bil preveč oddaljen in da bi obenem ne predstavljal nevarnosti za javno zdravje. V Standrežu so mnenja, da bi bil edini tak prostor malo dalje na soškem bregu proti Sovodnjam, «na Sancah«. Tam je dostop do brega omogočen s cesto, ki je že speljana in tudi prostora za odbiranje odpadkov je dovolj. Zal pa je prejšnja gori-ška občinska uprava ta prostor, ki je bil last nekdanje štandreške občine, prodala nekemu podjetju za pridobivanje soškega gramoza in peska, ki je uredilo na tem mestu vse potrebno za svojo industrijo in postavilo tudi hi- iililiiiiiiiiiiilililiiiiiiiiillliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiH Pismo iz Nove Gorice Jutri bo uradna otvoritev preurejene koče na Razor planini Ob 10-letnici GP «Gorica» - Zgradili so 1031 stanovanj in 228 tovarn, bolnišnic, hotelov in drugih objektov Kdor je videl kočo na planini Razor pred leti in jo zopet vidi sedaj, je prijetno presenečen nad njeno spremenjeno podobo. Kočo, kii lahko sprejme 80 gostov je preuredilo Planiško društvo Tolmin v zadnjih štirih letih. Iz majhne planiške koče z desetimi ležišči je zrasla lepa in velika koča, ki ima štiri sobe s 30 posteljami in 50 skupnimi ležišči. Razen tega so v koči spodarske organizacije v občini in člani društva, saj so vložili skupno kar 3.500 prostovoljnih delovnih ur. Kočo bodo slovesno izročili namenu juri v nedeljo 30. t. m. Ta slovesnost naj bi bila tudi skupna manifestacija vseh primorskih planincev in ljubiteljev lepot naših gora, lepot, ki jih je na planini Razor v izobilju. Tolminski planinci namreč menijo, da kdor samo en. zelo lepo opremljena jedilni-1 krat obišče ta čudowti pla- ča, kuhinja in vsi potrebni sa^ nitarni in drugi prostori. Povečanje in popolno preureditev koče, ki predsiavlja nov pomemben prispevek k razvoju planinstva v Posočju, je omogočila Planiška zveza Slovenije, ki je posodila društvu .2 milijona 200 tisoč dinarjev. Precej pa so za dograditev prispevale tudi go- lllllllllillllllllllllllltll IIIMIIIIHIIIIII lili lllllllll rum umil lliiiltlllllllllHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || Rok za prijavo do 11. maja 1962 Bivši politični preganjanci imajo pravico do pokojnine Prizadeti lahko vložijo prošnjo pri INCA (Delavska zbornica) ali pri Združenju bivših političnih preganjancev (ANPPIA), kjer dajejo brezplačno tudi vsa pojasnila 2e vsa povojna leta se vleče vprašanje ureditev socialnega položaja bivših antifašističnih, političnih in rasnih preganjancev, ki so bili s takim preganjanjem tudi gospodarsko zelo prizadeti. V tem oziru so bili izdani že nekateri zakoni, ki pa so komaj načeli to vprašanje, kaj šele, da bi ga vsaj za silo rešili. Z vstopom v veljavo novega zakona od 3. aprila 1961, ki nesi št. 284, pa je bil napravljen v tem oziru nadaljnji korak v korist te, doslej tako zanemarjene kategorije. Ta zakon določa med drugim, da izguba vsaj 30 odstotkov delovne zmožnosti zaradi zapora, konfinacije, ali slabega ravnanja pod nacifašisti daje pravico do pokojnine tudi v primerih, ki so bili do sedaj izključeni. Kdor je dosegel tako pokojnino ima pravico do zdravniške oskrbe .n brezplačnih zdravil, do posebne brezposelne nagrade in lahko zahteva tudi prestop v višjo kategorijo v primeru poslabšanja bolezni. Obdobje, ki jih je posameznik prebil v zaporu, konfina-ciji ali v inozemstvu kot oo-litičen preganjanec, se sedaj v vseh primerih štejejo za invalidsko pokojnino ter za pokojnino potomcev pri INPS. Zadevne prispevke INPS mora plačati država. Državni in uslužbenci javnih uprav, javnih ustanov, bolnišnic itd., ki so bili politično preganjani po 28. oktobru 1922, lahko zahtevajo primerno izboljšanje svojih prejemkov. Komur bi prišla prošnja odklonjena, se lahko pritoži na višji računski urad v Rimu (Corte dei Conti) v roku 90 dni Ponovno je dana možnost predložiti prošnjo do 11. maja 1962 tistim, ki tega niso storili prej. Kdor je v preteklosti že dobil zavrnjeno prošnjo, naj se informira, če je potrebno predložiti pirtožbo pred 11. avgustom 1961, ali bi bilo bolje predložiti novo prošnjo do 11. maja 1962. Svojci bivših političnih preganjancev pa lahko postavijo svoje zahteve tudi v imenu umrlih. Vsa potrebna pojasnila in brezplačno pomoč v zvezi z uveljavitvijo zgoraj navedenih pravic lahko dobijo prizadeti pri naslednjih uradih INCA na Goriškem: V Gorici, Drevored XXIV. maja št. 1 (pri Delavski zbornici) in sicer vsak delavnik V Tržiču, Ul. Duca d’Aosta 30 vsak delavnik od 15.30 do 18. ure. V Gradiški, Ul. Dante 24-pritličje, ob sobotah od 9. do 12. ure. V Krminu, pri Delavski zbornici v Ul. Dante, vsak petek od 15.30 do 18. ure. Kar se tiče bivših deportirancev v Nemčijo, do sedaj še ni bila določena nikaka odškodnina. Objavljeno je bilo samo, da bo vlada Zahodne Nemčije izplačala na ta račun rimski vladi 6 milijard za odškodnino. Niso pa bila še izdana kakšna posebna navodila za izplačilo takšne odškodnine in zato tudi še m mogoče predložiti zadevne prošnje. Neka zveza bivših deportirancev je napravila samo Dopis takih deportirancev. Prizadeti iz naše pokrajine lahko sporočijo svoj naslov tn druge podatke tudi odgovornim pri Zvezi političnih preganjancev (ANPPIA) vendar pa za enkrat še ne morejo napraviti prošnjo za odškodnin, in drugih korakuv v ta namen. nmski svet, se bo gotovo še vračal. Priroda je bogato posula vso bližnjo in daljno o-koliko koče z najlepšim planinskim cvetjem, ki človeka — ljubitelja gora — vedno znova privablja. # # # V soboto bo praznoval svoj prvi pomembnejši jubilej-de-set let obstoja in samoupravljanja eden izmed največjih kolektivov v novogoriški občini. To je kolektiv splošno gradbenega podjetja «Gorica», ki ima največji delež pri izgradnji Nove Gorice, zelo pa se je uveljavil tudi na sosednjih področjih — na Jesenicah in v Kopru. Delavci tega podjetja so zgradili večino v zadnjim desetih letih zgrajenih objektov v okraju, v Novi Gorici pa kar 95 odstotkov vsega. Zgradili so 1031 novih stanovanj in 228 drugih objektov v vrednosti 8 milijard 883 milijonov dinarjev. Med drugim so zgradili 16 večjih upravnih in 16 industrijskih poslopij, 3 bolnišnice, 6 počitniških domov, 7 hotelov in 7 šol. Kakor je podjetje od ustanovitve dalje nenehno večalo svoje gradbene zmogljivosti z nabavo mehanizajie in z usposabljanjem kadrov, tako je tudi skrbelo in vlagalo veliko sredstev za izboljšanje življenskih in delovnih pogojev zaposlenih. V Novi Gorici imajo gradbinci svoj delavski dom (prvi v okraju!) v katerem so sodobno opremljene sobe s 160 ležišči, klubski prostori in restavracija za 400 o-brokov hrane, na drugih grad-niščih pa imajo urejene menze, da delavcem ni treba prihajati na delo z mrzlimi jedili, kot je praksa še marsikod. Kolektiv se je v prvih desetih leti usposobil za prevzem in uspešno izvedbo tehnično in konstrukcijsko najzahtevnejših nalog. Z njihovim delom se je v zadnjih letih že močno spremenila podoba Goriške, saj so med zgrajenimi objekti tudi taki, ki se uvrščajo med najlepše v republiki J. J. .»s----- Julri gostuje «Podgora» v Novi Gorici Nogometna ekipa iz Podgore, ki je v pretekli nogometni sezoni igrala v isti skupini kot Juventina iz Standre-ža in kot sovodenjski nogometaši, bo nastopila šico za delavca in čuvaja. Tako je občinska uprava lahkomiselno oddala edini prostor, ki bi prišel za smetišče v poštev. Taka rešitev bi posebno dobrodošla kmetom ne samo iz Standreža, ampak tudi iz Sovodenj, ki bi ne imeli predaleč po smeti, ki jim služijo za gnojilo. Dejstvo je namreč, da je mnogo malih kmetov, ki nimajo dovolj domačega hlevskega gnoja in so jim ti odpadki služili kot dober nadomestek, brez katerega bi marsikateri sploh ne mogel obdelovati svojega polja. Obenem pa se na tak, način mestna uprava najbolje in na najcenejši način reši odpadkov, ki pridejo celo v korist. Vprašanje zase je tudi odškodnina štandreškim direktnim obdelovalcem za škodo, ki jo imajo z ukinitvijo smetišča. Tako so imeli velike stroške za odbiranje smeti, ki jih je bila na smetišču že velika zaloga. V tem času namreč kmetje rabijo mgnj gnoja in tako je bilo treba napraviti zalogo za jesen, ko je povpraševanje po tem blagu mnogo večje. Z odredbo občinskega zdravstvenega urada pa je bilo vse to uničeno in vse delo je bilo zaman. Res je, da je javno zdravje več vredno kot' vsi odpadki in da je bil tak ukrep potreben. Toda pri tem je treba upoštevati tudi storjeno škodo, ki naj jo nosijo vsi občani, ne pa samo nekateri. Društvo direktnih obdelovalcev iz Standreža, se je že obrnilo na pristojno mesto s pritožbo v tem smislu in sedaj pričakujejo nanjo odgovor, ki naj bi upošteval tudi njihove koristi in pravice. Praznik v Steverjanu Prosvetno društvo »Briški grič« iz Steverjgna priredi v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta zvečer domač praznik s plesom in prosto zabavo. Prireditev bo pri »Klanjščko-vih» v Uklancih, nedaleč od Bukovja. Plesišče bo na prostem in bo na njem dovolj prostora za vse plesalce. Igrala bo prvovrstna godba na pihala, deloval pa bo tudi dobro založen bife z izborno briško kapljico in dobrim prigrizkom. Na razpolago bodo seveda tudi breskve m sladokusci že vedo, kako so dobre s pristnim briškim virom. Frireditelji vabijo Goričane in druge prijatelje, da pridejo v soboto in nedeljo prihodnjega tedna na zabavo in izlet v Brda. no precej visoko na lestvici. Pa tudi novogoriški Branik i-ma močno in vigrano ekipo, ki bo skušala obdržati obe točki doma. «»--------- Župan si je ogledal občinske urade Včeraj je imel novi gori-ški župan dr. Poterzio svoj prvi delovni dan v tem svoj-stvu. Ogledal si je namreč vseh pet oddelkov občinskih uradov, se od blizu seznanil z občinskimi nameščenci in njihovim delom ter jim priporočal tesno sodelovanje v korist mestne skupnosti. Te dni je bil pri njem na obisku tudi novi župan iz Tržiča Romano z občinskimi odborniki. Dr. Poterzio pa je poslal pozdrave tudi vsem drugim županom na Goriškem. iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Pri poletnem vpisovanju do 25. t. m. Koliko je novih na srednjo in s V torek 25. t. m. je bilo tudi na slovenskih šolah zaključeno poletno vpisovanje v prvi razred srednje in strokovne šole. Kot znano letos za vpis ni bilo potrebno delati nobenega sprejemnega izpita in je zadostovalo spričevalo, iz katerega je bilo razvidno, da je učenec z uspehom izdelal peti razred osnovne šole. V poletnem roku se je vpisalo v prvi razred slovenske nižje srednje šole v Gorici 33 učenk in učencev, na strokovno šolo pa 41. To je sicer nekaj manj, kot se jih je vpisalo lani v jeseni, vendar pa je treba vpoštevati, da se bodo septembra vpisali še tisti, ki imajo sedaj ponavljalne izpite. Ti izpiti bodo na osnovnih šola 4. septembra, tisti, ki jih bodo napravili pa imajo čas do 25. septembra za vpis na nižjo srednjo ali strokovno šolo. Skupaj s temi smemo pričakovati, da bo število vpisanih v prvi razred slovenske srednje ali strokovne šole vsaj enako, če ne celo večje kot lansko leto. ((»------- Dve nesreči v Standrežu Sinoči, ko je duma zapiral dvoriščna vrata, se je 34-let-ni Stanko Nanut iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 105, urezal s kosom stekla na desni roki in si prerezal tudi kito. Domači so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki ga je ob 20.15 odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Tu so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni, če ne bodo nastale kake komplikacije. Do druge nezgode je prišlo prav tako v Standrežu v Ul. , . v node- Tabai. Tu se je 31-letni Eli- o 30. t. m. v prijateljski tek- I seo Micheluzzi iz Vidma pe-mi z Branikom iz Nove Go-j ljal z vespo, na kateri je imel rice Tekma se bo vršila ob (udi 5-letnega sina Elia. Iz 16. uri na nogometnem igri- neznanih vzrokov je izgubil šču v Novi Gorici ter je za- oblast nad vozilom in padel, njo precejšnje zanimanje med ! Pri tem je zadobil več prask 1 na levi nogi in levi roki. Tu- riško bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč ter ju poslali domov. Okrevala bosta v nekaj dneh. Koristne telefonske številke Zelem križ v Gorici 28-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Bquadra mobite) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-28-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80417 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 lllllllllllllllllllllllllllllllltllilllllHIIIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES D KINO domačimi športniki Podgorski nogometaši so se v rednem tekmovanju kar do. bro držali ter zakliučili sezo- di mali Elio se je opraskal po levi nogi. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v go- li etnutt CORSO. 17.00: «Pred orka- nom«, V. Heflin in A. Ray-mona. Cinemascope v barvah. ameriški film. VERDI. Zaprto. VITTOH1A. 17.15: «Meja z Indijanci Sioux», P. Rey in R. Haynes. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.30: «Sedem pozivov na dvoboj«, E. Fury in L. Stesvart. Cinemascope v barvah, ameriški film. — «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SO-RANZO, Korzo Verdi št. 57 tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27 stopinj ob 15.30 uri in najnižjo 16,4 stopinje ob 5.50. Povprečna dnevna vlaga je bila 78-cdstotna. Sabljaški turnir v Turinu Sovjetska zveza uspešna tudi med moštvi z mečem Začelo se je še svetovno prvenstvo v sablji za moštva TURIN, 20. — Sovjetska zveza je zmagala v tekmovanju za svetovno prvenst vo moštev v meču. V finalni borbi je premagala Francijo z 8:7. Dopoldne je bilo treba še najprej rešiti vprašanje, kateri dve moštvi iz četrte skupine bosta prišli v finale. Odgovor sta dali Rusija in Švedska, ki sta premagali prva Veliko Britanijo z 11:5, druga pa Poljsko z 9:6. Zreb je potem določil, da se srečata najprej Rusija in Švedska, nato pa Italija in Francija, nakar se zmagoslavni moštvi spoprimeta za prvo in drugo, premagani pa za tretje in četrto mesto. Najprej je Rusija premagala Švedsko z 9:4, nato pa Francija Italijo z 9:6. Od Italijanov se je zlasti slabo izkazal to pot Maestri, ki je doživel štiri poraze. Rusija in Francija sta se tako plasirali za borbo za prvo mesto, Švedski in Italiji pa je ostala odločitev o tretjem in četrtem mestu. Z eno samo zmago več je Rusija odpravila Francijo in si tako osvojila naslov svetovnega prvaka. Z enakim rezultatom 8:7 pa je tudi Švedska premagala Italijo in si tako osvojila tretje mesto. Sacca-ro je v dvoboju z Mouyalom padel in s težavo dokončal dvoboj. Sicer je zmagal toda potem je moral v bolnišnico in se bo moral vsaj 15 dni zdraviti. Danes pa se je začelo tudi tekmovanje za prvenstvo moštev v sablji. V četrtfinale so se plasirale Belgija, Madžarska, Francija, Poljska, Vzhodna Nemčija, Italija, Zahodna Nemčija in SZ. Regate v Kopru Uspeh Jugoslovana Zoričiča KOPER, 28. —• Danes popoldne se je začelo v Kopru evropsko mladinsko prvenstvo jadrnic Snipe. Na startu se je pojavilo 22 jadrnic iz Jugoslavije, Italije, Francije, Turčije in Anglije. Na slovesno okrašenem ankaranskem pomolu je pozdravil tekmovalce predsednik pripravljalnega odbora Oskar Venturini, govorila pa sta še sekretar evropske organizacije jadrnic Snipe Italijan Lassini in jugoslovanski sekretar te organizacije Aleksander Lukeš iz Kopra. Popoldne ob 14. se je začela prva regata. Vetrovne razmere sc bile na Jadranu ugodne, saj je pihal jug z jakostjo stopnje 2 do 4. Prva regata se je zaključila z velikim uspehom za Jugoslovane. Jugoslovanski državni prvak Zoričič je danes dosegel svoje prvo mesto. Vodil je z jadrnico «Grlica», njegov fiokist pa je bil Branko Ma-rašovič. Jugoslovanski državni prvak Zlatan Zoricič si je priboril prednost že takoj v začetku in jo z odličrio vožnjo povečaval vse do cilja. Drugo mesto sta zasedla brata Carlo in Mario Brundelli (Italija) na jadrnici »Brunel-lo», tretje mesto pa sta osvojila Francoza Bernard in Jean Mageron na jadrnici «Sray», četrto mesto pa je pripadlo spet Jugoslovanom. Osvojila sta ga člana reške flote Ante Grego in flokist Simon Nikolič na jadrnici «Delta». Zelo je presenetil s petim mestom Koprčan Zlatan Čok, ki je s flokistom Hrvojem Djiidžo zasedel peto mesto. Člana slovenske flote Čok in pa Idrijčan Majerič sta bila danes z novima jhdrnicama, ki so ju prvič izdelali v delavnici Koprskega «Jadra». Strokovnjaki so računali, da bosta v prvi regati zaradi nepoznavanja objekta prišla na koncu lestvice. Toda Čok je prijetno presenetil in se dobro znašel, Majeriča pa je spremljala smola in se je uvrstil veliko slabše. V današnji prvi regati sta odlično vozili tudi Francozinji sestri Catherine in Martine Dumas, hčerki francoskega nacionalnega sekretarja SCIRA Osvojili sta sedmo mesto v moški konkurenci. Dobro je vozila tudi Jugoslovanka Niko-ličeva iz Splita, ki je bila dolgo časa na 11. mestu, žal pa je morala pozneje zaradi okvare odstopiti. V današnji etapi so dosegli Tržačani naslednja mesta: 10. Riccardo Pergelis «Adriaco», Trst, z jadrnico «Zenit». 13. Roberto De Haag z ladjo »Nevera« iz Gradeža. 18. Romeo Sinceri iz Milj z jadrnico (.Punta Grossa«. Jutri popoldne bo na sporedu druga regata. BEOGRAD. 28. — Beograjski Partizan in Sporting iz Lizbone sta se sporazumela, da bo njuno prvo srečanje v tekmi za pokal evropskih prvakov v sredo 13. septembra v Lizboni, povratno pa 20. septembra v Beogradu. BEOGRAD, 28. — V Beogradu je danes po kratki hudi bolezni umrl šahovski mojster Sava Vukovič, znani šahovski pisec in organizator. iiiiiiimiiii.