^/AKADEMIJA VV ZDRAVEGA
S

ffPIj
Spreminjam^ življenjski sl0g!
novi tednik radio celje
m*
ж
INTERVJU
■o
-r<">
im
■in
-t-■r-
Tomaž
Benčina,
predsednik
uprave
Cinkarne
Celje
str. 26-27
SPORT
Končno je pokal ostal v
Obsotelj u str. 18-19
novi tednik
Zelena luč za bolnišnično novogradnjo
Po več kot desetletnem trudu in prizadevanjih vodstva Splošne bolnišnice Celje se projekt, ki je bil doslej zgolj na papirju, seli tudi v resničnost. Celjska bolnišnica naj bi novo podobo, če se ne bo kaj zapletlo, dobila leta 2024. Skrajni čas, če upoštevamo, da medicinsko osebje zdravstveno dejavnost opravlja tudi v 130 let starih stavbah, ki niso zgolj dotrajane, ampak tudi potresno nevarne. str. 2-3
str. 36-37
GOSPODARSTVO
Mag. Ludvik Golob, direktor Skupine Premogovnik Velenje str.
Terme Olimia postavile nove standarde str.
CELJE -
Temelji za obnovo pokopališča na Golovcu
str. 6
SPODNJA SAVINJSKA DOLINA -
Razpredena glasbena mreža str. 7
IZ NASIH KRAJEV
Sani in smuči končno iz shramb str. 9
KULTURA'
Aleš Krivec je zmagovalec natečaja Fotograf 2017
str. 11
NASA TEMA'
Vključevanje tujcev prepuščeno lastni
iznajdljivosti str. 12-13
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI „ BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,60 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,50 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €).
CL
o
> X
CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I
X
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
"pntutG f d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Termoobjekti zagotavljajo stabilnost energetskega sistema. Verjamem, da bo razmerje med premogom in obnovljivimi viri energije še vsaj deset let na strani premoga.« mag. Ludvik Golob, generalni direktor Premogovnika Velenje
»Ko je prišel Facebook, so se stvari obrnile na glavo, prav tako družba. Google je spremenil svet s svojim iskalnikom in z elektronsko pošto. Vse, česar seje Google dotaknil, je obrnil na glavo.« Dušan Berce, inženir računalništva
»Bližina bujne prvin-ske narave, možnost sobivanja z živalmi in opazovanje spreminjanja letnih časov so usodno zaznamovali moj značaj in odnos do narave.« Ivan Dobnik, pesnik, urednik in ekološki kmetovalec
»Poglavitni razlog za dobro poslovanje cinkarne je ugodna gospodarska klima. Povpraševanje po pigmentu je v zahodnem svetu tako veliko, da smo skoraj v celoti razprodani.« Tomaž Bencina, predsednik uprave Cinkarne Celje
»Ponosen sem, da sem lahko pomagal Dobov-cu do prvega naslova slovenskega pokalnega prvaka.« Kujtim Morina, trener Futsal kluba Dobovec Pivovarna Kozel
		1 PETEK
0 2		M 10 efc* 0
SOBOTA I		1 NEDELJA
/	9	/4\i/;i
	3	^^^ e
O
Bolnišnična novograd črke na papirju končn
Sodobna bolnišnica v Celju leta 2024
Po več kot desetletnem trudu in prizadevanjih vodstva Splošne bolnišnice Celje se je končno prižgala zelena luč za projekt nadomestne novogradnje. Projekt, ki je bil doslej le na papirju, se zdaj seli tudi v resničnost. Celjska bolnišnica naj bi novo podobo, če se le ne bo kaj zapletlo, dobila leta 2024.
Vlada je namreč nadomestno novogradnjo uvrstila v svoje investicijske načrte in mošnjiček še dodatno odprla: za njeno gradnjo je zagotovila več kot 117 milijonov proračunskih sredstev. »S tem je zagotovila dolgoročno osnovo za nadaljnji prostorski in strokovni razvoj celjske bolnišnice, ki se zadnja leta sooča z velikim pomanjkanjem bolnišničnih postelj, predvsem na internističnih bolnišničnih oddelkih,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Ta zelena luč v praksi pomeni, da bo bolnišnica lahko že začela postopke javnih naročil, najprej za izdelavo projektov za izvedbo, nato še za izbiro izvajalcev del. To naj bi »steklo« že v prihodnjih tednih.
Slaba potresna varnost
Celjska bolnišnica hrepeni po novih prostorih. Večino zdravstvene dejavnosti medicinsko osebje opravlja v stavbah, ki so stare tudi 130 let. Kljub temu da se je leta 2008 končala modernizacija enega dela bolnišnice (s približno 30 let trajajočo gradnjo centralnega bolniškega objekta), so potrebe po novih prostorih nujne. Najstarejši deli bolni-
šnice so za izvajanje sodobne zdravstvene dejavnosti popolnoma neprimerni.
Že leta 2003 so v bolnišnici začrtali možne rešitve prostorske problematike. Takrat so razmišljali predvsem o posodobitvi starejših stavb. »V ta namen so bili izdelani prostorski preizkusi izvedbe različnih možnosti, ki niso dale zadovoljivih rešitev opisanih težav. V tem obdobju je bila izdelana tudi strokovna študija o potresni odpornosti starih stavb, ki je opozorila na problematično potresno varnost tistih bolnišničnih stavb, ki so bili zgrajene pred letom 1964, in tudi na vprašljivo racionalnost izvedbe statične sanacije starejših stavb bolnišnice,« navajajo v bolnišnici.
Že takrat je obstajala rdeča nit razmišljanj, da se finančna vlaganja v stari del bolnišnice skorajda ne splačajo in da bolj racionalno ter učinkovito rešitev predstavljata rušenje starih stavb in njihova nadomestitev z novogradnjo. »V letu 2008 je bila izdelana projektna naloga za nadomestno novogradnjo, ki je bila podlaga za izdelavo investicijske, prostorske in projektne dokumentacije v nadaljnjih letih. Konec leta 2011 je bolnišnica na podlagi izdelane projektne gradbene dokumentacije pridobila gradbeno dovoljenje. Čeprav bi morali projekt izvesti v skladu s časovnim načrtom v letih od 2010 do 2015, je na žalost junija 2012 finančna kriza tako napredovala, da se je ves investicijski proces ustavil,« dodajajo v bolnišnici.
SIMONA ŠOLINIČ
Razlogi za naložbo
•Več kot polovica bolnišničnih oddelkov je še vedno v starih prostorih, ki so neustrezni. V njih ni bilo večjih gradbenih posegov, ki bi izboljšali namestitvene in druge standarde. V zadnjih letih je bilo tudi manj denarja za vzdrževanje stavb.
• Sodobnejši namestitveni standardi so nujni tudi s hi-
giensko-epidemiološkega vidika.
•Zadnja leta se stalno povečuje število internističnih bolnikov, predvsem na področju kardiologije, gastroenterology, infektologije in nefrolo-gije. Bolnišnične zmogljivosti na teh oddelkih ne sledijo potrebam, zato bolnišnica nujno potrebuje povečanje števila
V teh dneh vpis otrok v vrtce
CELJE - V teh dneh lahko starši vpišejo otroke v javne vrtce na območju Mestne občine Celje. Vpis za šolsko leto 2018/19 bo trajal do 16. marca. Vloga za vpis so na voljo v upravah ali na spletnih straneh vrtcev Zarja, Tončke Čečeve in Anice Černejeve. Obvestilo o tem, ali so dobili prosto mesto ali ne, bodo starši prejeli do 19. aprila.
Starši lahko izbirajo med tremi javnimi vrtci, a vlogo lahko oddajo samo v enem, kamor želijo otroka vpisati. Pri vključitvi imajo prednost otroci, ki so že na čakalnem seznamu vrtca oziroma centralnem čakalnem seznamu, kjer so združeni seznami vseh treh javnih vrtcev v MO Celje.
Letošnje šolsko leto je v 106 oddelkov vrtcev vključenih skoraj 1.900 otrok.
Kot pravi Matejka Kobal, ravnateljica Vrtca Zarja in vodja aktiva ravnateljic vseh treh javnih vrtcev, je glede na izkušnje najbolje, da starši izpolnjeno vlogo prinesejo osebno v upravo vrtca. Vlogi je treba priložiti potrdilo delodajalca o zaposlitvi, če so starši študenti, pa zadnje potrdilo o vpisu. V primeru invalidnosti enega od članov družine je treba priložiti odločbo o tem. Vse to namreč vpliva na število zbranih točk, na osnovi katerih sestavijo v vrtcu seznam za sprejem. »Največ točk prinese stalno prebivališče staršev v MOC,« pravi Kobalova in dodaja, da v vrtcih ne pričakujejo večjega zanimanja za vpis, kot so ga imeli zadnja leta, zato bodo septembra novincem lahko zagotovili prosta mesta. S tem vpisom sprejemajo tudi vloge za otroke, ki bodo imeli pogoje za sprejem v kasnejših mesecih.
TC
Vsi ne bodo mo
CELJE - Točnih podatkov o tem, koliko otrok naj bi jeseni obiskovalo prve razrede devetih celjskih osnovnih šol, po februarskem vpisu še ni. Na torkovem sestanku aktiva celjskih ravnateljev so ugotovili, da o natančnih številkah težko govorijo, ker so mnogi najavili odložitve šolanja in postopek še ni končan, nekaj učencev čaka na vpis na waldorfsko šolo, nekateri starši pa se na vpis sploh niso odzvali in bo občina sprožila postopek poizvedbe.
Usklajevanja med šolami še niso končana, podatki pa kažejo, da bodo od devetih osnovnih šol v Celju najbrž tri ali štiri morale vpisati po tri oddelke prvega razreda, ostale pa po dva. Treh oddelkov ne bo mogoče oblikovati na II. OŠ v Celju, OŠ Hudinja in OŠ Frana Kranjca. V vseh šolah bodo oddelki prvošolcev zelo polni.
Hudinja poka po šivih
Občina je že lani oblikovala skupne šolske okoliše, ki so na presečišču okolišev dveh sosednjih šol. S teh »presečnih« ulic se učenci vpišejo v eno ali drugo šolo - odvisno od števila otrok v generaciji. Lani so tako otroci iz naselja Hudinja morali v sosednjo OŠ Frana Roša, ki pa ima tudi vse bolj zasedene zmogljivosti. Otroci iz naselij Šmarjeta, Škofja vas in Prekorje so morali v OŠ Ljubečna.
AKTUALNO
3
nja: o v
od
prakso
Do zdaj je bolnišnica za investicijsko, projektno in prostorsko dokumentacijo, komunalni prispevek, nekatera pripravljalna dela in projekt Urgen-
tri nan nam trn Г^olio
porabila 15 milijonov
v nove prostore:
postelj na internističnem področju. Povprečna dnevna zasedenost na omenjenih oddelkih je bila v letu 2016 96-odstotna, mnogi bolniki so morali spati na posteljah kar na hodnikih. Pomanjkanje postelj je objektiven razlog za dolge čakalne dobe. •V bolnišnicah je prišlo do sprememb v načinu zdra-
vljenja, ki se je v veliki meri iz hospitalnega spremenil v ambulantnega. Pri tem se zasedenost postelj sicer manjša, vendar se na drugi strani povečujejo potrebe po prostorih za drugačne oblike obravnav. Z dnevno bolnišnico so nekaj takšnih prostorov uredili in v njih izvajajo onkološko zdravljenje, vendar je potreb
po zmogljivostih za dnevno obravnavo bolnikov še veliko.
•Z nadomestno novogradnjo bi rešili logistično in funkcionalno neustreznost oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je v ločeni stavbi brez pokrite povezave z glavno stavbo bolnišnice. • Bolnišnica zaradi pomanjkanja prostora nima možnosti za razvoj dejavnosti geriatrije in paliative.
Kako bodo nadomestno novogradnjo gradili?
Predvidene so štiri faze del, saj je treba pred gradnjo posamezne faze nadomestne novogradnje predhodno delno odstraniti obstoječe stavbe starejšega dela obstoječe bolnišnice. Začetek gradnje bo tako imenovana nulta pripravljalna faza, kar pomeni prestavitev komunalnih in energetskih vodov ter ureditev določenega dela energetske infrastrukture. V prvi fazi bodo del novogradnje zgradili na prostih površinah. Druga faza vključuje porušitev in na njenem mestu gradnjo dopolnilne stavbe k prvi fazi, tretja
faza pa prav tako predvideva rušitev dela obstoječe stavbe ter na njenem mestu novogradnjo tretje faze.
»Po vsaki izvedeni fazi bomo v posamezne nove prostore preselili del medicinske dejavnosti iz obstoječih prostorov starejšega dela bolnišnice, izpraznjene objekte pa bomo po preselitvi odstranili, s čimer bomo sprostili nove proste površine za gradnjo naslednje faze novogradnje,« pojasnjujejo v bolnišnici. Izvedba vsake faze naj bi trajala predvidoma dve leti.
Ugovor na začasno odredbo vložen
Odvetniška pisarna Zdolšek: »Začasna odredba direktorici ne prepoveduje vodenja poslov bolnišnice«
Odvetniška pisarna Zdolšek je konec preteklega tedna v imenu Splošne bolnišnice Celje vložila ugovor na izdan sklep Delovnega sodišča v Celju o odredbi glede zadržanja izvršitve sklepa Sveta zavoda SBC o imenovanju mag. Margarete Guček Zakošek za poslovno direktorico. Višje delovno sodišče mora zdaj odločiti, ali bo ugovoru pritrdilo in začasno odredbo prekinilo.
»Začasna odredba ne direktorici ne prepoveduje vodenja poslov bolnišnice,« so nam odgovorili v odvetniški pisarni Zdolšek. »Tako kot se glasi, je po našem mnenju začasna odredba neučinkovita, saj meri na preprečitev izvršitve sklepa o imenovanju direktorja, ki pa je sklep oblikovalne narave in se ne izvršuje, ampak učinkuje s sprejemom. Tudi sicer je bila direktorica Margareta Guček Zakošek imenovana na položaj, pri
čemer je sklenila pogodbo o zaposlitvi in prevzela vodenje poslov že pred izdajo začasne odredbe in zato o kršitvi začasne odredbe ni mogoče govoriti. Začasna odredba v ničemer ne varuje sicer neutemeljenega tožbenega zahtevka Branka Gabrovca,« pojasnjujejo v odvetniški pisarni, ki zastopa bolnišnico. Kot je znano, je Gabrovec vložil tožbo, ker meni, da je bil nezakonito izločen iz postopka izbire novega poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Razpisna komisija ga je iz izbora izločila, ker naj ne bi izpolnjeval pogojev za zasedbo tega delovnega mesta. Imel naj bi premalo vodstvenih izkušenj.
Za domneve o tem, kako se bo še zapletlo pri vsej zadevi, je še prezgodaj. V odvetniški pisarni Zdolšek so trdno prepričani, da je bil sklep o imenovanju direktorice sprejet v zakonitem postopku in da je tudi vsebin-
sko pravilen. »Imenovana direktorica namreč izpolnjuje pogoje za imenovanje na mesto direktorja bolnišnice ter ima bogate izkušnje na vodstvenih položajih, medtem ko g. Gabrovec pogojev v resnici ne izpolnjuje. Menimo, da je na prvi pogled jasno, da za vodenje bolnišnice pač ne zadostujejo izkušnje pri vodenju karate društva, ki jih g. Gabrovec navaja v dokaz izpolnjevanja pogojev,« dodajajo. »Celjska bolnišnica je v postopku sanacije na podlagi Zakona RS o interventnih ukrepih, zato je nujno, da ima operativnega direktorja s polnimi pooblastili, kar je g. Gabrovec sodišču v predlogu za izdajo začasne odredbe zamolčal. Skratka - samo zato, ker si nekdo predstavlja, da bi lahko vodil bolnišnico, ker ima izkušnje s področja karateja, ni mogoče ogroziti sanacije bolnišnice,« so še ostri v odvetniški pisarni Zdolšek.
SIMONA ŠOLINlC
nosom
Brez ponavljanja?
Ob tem tudi vse učilnice v šoli niso dovolj velike za povsem polne razrede. »Če bo moral kdo od učencev ponavljati razred, se lahko zgodi, da to ne bo izvedljivo, ker zanj v razredu ne bo prostora, kar je pedagoška katastrofa,« pravi ravnatelj. Zato hudinjska šola, ki je bila grajena za približno 400 otrok, sedaj pa jih ima 500, nujno potrebuje prizidek, za kar se zavzemajo tudi starši, ki so se že lani aktivno vključili v ta prizadevanja in se bodo v prihodnjih dneh spet srečali z županom in s predstavniki občine. »Šola bi nujno potrebovala šest učilnic in nekaj spremljevalnih prostorov. Menim, da to za MOC ni tako nemogoča naložba in da bi jo morali izpeljati v najkrajšem možnem času. Prizidek je nujno potreben zaradi učencev, ki so že v šoli in delajo skupaj z učitelji v zelo težkih prostorskih pogojih,« zaključuje sogovornik.
A občina žal take rešitve še ne načrtuje, čeprav ima na kakšnih drugih področjih zelo smele načrte, ki spravljajo v slabo voljo številne starše.
TC, foto: SHERPA
Tisljeva k ministrici
Kot smo pretekli teden že poročali, bi se lahko - v primeru, da bi Delovno sodišče v Celju v tožbi Branka Gabrovca o nezakoniti izločitvi iz izbora za poslovnega direktorja (torej ne v odločanju o začasni odredbi, ki se nanaša na imenovanje nove direktorice) odločilo njemu v prid - pojavila tudi morebitna kazenska odgovornost razpisne komisije Sveta zavoda SBC.
Ta je bila sestavljena iz dveh vladnih predstavnikov sveta in iz enega člana, ki je predstavnik bolnišnice. Slednji se je ob odločanju o primernosti kandidatov oprl na pravno mnenje bolnišnice, da je Gabrovec primeren kandidat, medtem ko se je predsednica razpisne komisije in njena članica Barbara Tiselj (sicer članica stranke SMC) oprla na pravno mnenje Ministrstva RS za zdravje, po katerem je bil Gabrovec neustrezen kandidat. Ker je prevladalo mnenje o Gabrov-čevi neustreznosti, so ga pred izborom izločili. Kot so poročali kolegi z Večera, pa je Tisljeva z marcem začela delati v kabinetu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. »Mag. Barbara Tiselj se je na ministrstvu za zdravje zaposlila 1. marca na delovnem mestu sekretar. Zaposlena je kot kabinetna zaposlitev, torej za določen čas trajanja funkcije ministrice,« so nam sporočili iz Ministrstva RS za zdravje.
gli v šolo, ki jo imajo pred
Ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk pravi, da je tudi letošnji vpis zelo zahtevno opravilo. Na seznamu je bilo kar 97 učencev. Skoraj dva oddelka otrok so morali preusmeriti na sosednji šoli, saj lahko hudinjska šola sprejme le dva oddelka prvega razreda, kar pomeni največ 56 otrok. »Toda že zdaj imamo med vpisanimi učenci tudi enega, ki ima v
odločbi zapisano, da mora biti v razredu, kjer je manjše število učencev. In na to se pogosto pozablja,« opozarja Berk.
OŠ Hudinja je pretesna že za sedanje število otrok in ne more oblikovati treh oddelkov prvošolcev, kolikor bi jih jeseni zapolnili brez težav.
4
GOSPODARSTVO
»Vzdušje v jami je boljše, kot želijo prikazati nekateri«
Mnogi očitki SDRES so neutemeljeni, pravi prvi mož Skupine Premogovnik Velenje - Letos težji pogoji odkopa in premog slabše kakovosti
Generalni direktor Skupine Premogovnik Velenje mag. Ludvik Golob
»Vzdušje med zaposlenimi je dobro, boljše, kot želijo prikazati nekateri,« pravi generalni direktor Skupine Premogovnik Velenje mag. Ludvik Golob. Ta je v zadnjem času precej časa za skupno mizo preživel s socialnimi partnerji. Pred tedni se je z njimi dogovarjal o izplačilu nagrade za delovno uspešnost za preteklo leto, z njimi usklajuje panožno in kolektivno pogodbo, pred seboj ima precej zahtev sindikalistov. Če je za premogovnikom uspešno leto, prvi mož družbe svari, da bo letos za enako proizvodnjo treba še bolj zavihati rokave.
Mag. Ludvik Golob je prepričan, da ni razloga, da zaposleni ne bi bili zadovoljni. »Minulo leto smo v premogovniku zaključili uspešno, saj smo imeli odlično odkopno fronto. Zastavljene cilje smo dosegli, tudi kar se energetske vrednosti premoga tiče. Odkopna polja so bila na območju, kjer je visoka kurilna vrednost premoga. Naši stroški so odkopane količine premoga v tonah, prihodki pa energija, ki jo v premogu prodajamo,« pravi.
Položaj direktorja ste prevzeli, ko so bile razmere v Premogovniku Velenje kritične. Kako premogovnik posluje zdaj?
Trenutno poslovanje Premogovnika Velenje je bistveno boljše, kot je bilo v letu 2014, saj je bilo podjetje takrat insolventno. Zaradi številnih ukrepov smo v letu 2017 poslovali pozitivno. Po ocenah bo čisti dobiček znašal 3,5 milijona evrov. Pozitivno so poslovale tudi druge družbe v Skupini PV, izjema je le RGP.
Kako je z zadolženostjo skupine?
Zadolženost Skupine Premogovnik Velenje se je od leta 2014 do konca leta 2017 znižala s 66,5 milijona evrov na 28,7 milijona evrov. Od tega se je pri družbi Premogovnik Velenje zadolženost v tem obdobju znižala s 44,5 milijona evrov na 23,5 milijona evrov.
Medtem ko ste bili z odkopnimi količinami v letu 2017 in s kurilno-stjo premoga zadovoljni, poudarjate, da je pred premogovnikom težko leto. Zakaj?
Lani smo imeli odlično odkopno fronto, odkopavali smo premog iz stebrov, kjer je premog boljše kakovosti. Letos bodo pogoji odkopa težji, premog bo slabše kakovosti. Če povem bolj jasno, za enako energetsko vrednost, ki smo jo imeli leta 2017, bomo morali v letošnjem letu nakopati približno 200 tisoč ton več. To pomeni približno mesec proizvodnje več. Za isti prihodek bomo imeli več stroškov.
Bi bilo treba zvišati ceno premoga? Kako je z razmerjem med prodajno in stroškovno ceno premoga v zadnjem obdobju?
Ko smo zastavili načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, smo se dogovorili, da bo prodajna cena premoga za to obdobje znašala 2,75 evra na gigajoul. Po drugi strani smo se zavezali, da bomo zniževali stroškovno ceno. Leta 2016 je stroškovna cena znašala 2,73 evra, lani 2,71 evra. Tudi letos ostajamo pri ceni 2,71 evra, ki jo bo sicer težko doseči. Vedno poudarjam, da mo-
»Ko smo v pogovorih s socialnimi partnerji predstavili številke o vlaganjih v varnost, sogovorniki niso imeli več pripomb.«
ramo videti širšo sliko. Torej koliko stane električna energija, pridobljena iz premoga. Menim, da je cena vzdržna.
Kakšni so poslovni načrti premogovnika za letos?
Načrti so v skladu z nekoliko nižjimi potrebami proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj. Blok 6 bo dva meseca v remontu. Naša deponija je visoka. Ves ta premog želimo porabiti do maja, ko je predviden začetek remonta. Moramo ustvariti rezerve, saj bosta maj in junij, kar se tiče likvidnosti, za nas izjemno težka. Proizvodnja je letos smelo zastavljena predvsem s tega vidika, da moramo izdelati več kot šest kilometrov novih prog, da bomo pripravili nova odkopna polja za prihodnja leta. To bo velik izziv.
Koliko ste doslej zaslužili s prodajo nepotrebnega premoženja in koliko je to znižalo zadolženost?
Dejavnost gostinstva je prevzelo Gorenje Gostinstvo. Zadovoljen sem, da je omenjeno podjetje prevzelo tudi vse zaposlene. Odprodali smo deleže v Ericu in Karbonu, tudi na Golteh. Poskušali smo prodati tudi deleže v PLP in RGP, ampak žal ponudbe potencialnih kupcev niso ustrezale našim zamislim. V letu 2016 je bila odprodaja deležev vredna približno 16 milijonov evrov in za toliko smo tudi zmanjšali dolg.
Zakaj je premogovnik povečal lastništvo v Sipotehu? To podjetje je imelo leta 2016 skoraj 800 tisoč evrov izgube. Prihodki so s petih milijonov evrov leta 2012 padli na 1,5 milijona v letu 2016.
Podjetje je v preteklosti res slabo poslovalo in je imelo nekaj let izgubo. A Sipoteh opravlja dejavnost, ki je življenjskega pomena za potrebe Premogovnika Velenje. Ko je bilo podjetje insolventno, smo se odločili za njegovo reševanje. Uvedli smo nekaj kadrovskih sprememb, dogovorili smo se z ostalimi lastniki. Sipoteh je ob koncu leta 2017 že posloval pozitivno, kar pomeni, da je bila naša odločitev prava.
Zakaj še niste našli kupca za RGP?
Omenil sem že, da ponudbe, ki smo jih dobili, niso bile ustrezne. Poleg tega je lani država sprejela sklep o začetku gradnje tretje razvojne osi. Menim, da bo RGP lahko ponudil svoje usluge pri izdelavi tega projekta.
Ste lahko bolj konkretni, kako naj bi podjetje izplavalo iz težav?
Za podjetje smo pripravili načrt sanacije, zamenjali smo tudi vodstvo. RGP je znotraj skupine HSE pridobil nekaj poslov, vidim tudi možnost, da bi podjetje sodelovalo pri Karavankah, pri energetskih objektih. RGP ima znanje in reference, samo nekaj svežega vetra potrebuje v svoja jadra.
»Če bi se letos upokojilo od 50 do 60 odstotkov tistih, ki izpolnjujejo pogoje, lahko v celotni skupini pričakujemo približno 60 do 70 novih zaposlitev.«
Kako odgovarjate Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), ki pravi, da je načrtovana proizvodnja preobširna za obstoječe število zaposlenih in njihov zakonsko določen delovni čas?
Vsi naši načrti so v skladu s konceptom odkopavanja. Tudi prejšnje vodstvo HSE je imelo pomisleke glede naših konceptualnih rešitev. Zato nam je nadzorni svet naročil, naj to vprašanje preveri ustanova iz tujine. Pregled je opravilo ugledno nemško rudarsko podjetje, ki pomislekov glede našega koncepta odkopavanja ni imelo. Po toliko letih - premogovnik na tem prostoru premog odkopava že več kot 140 let - imamo že precej izkušenj. Res je, da prihajamo vedno globlje, kjer so pogoji dela težji, in temu se prilagajamo. Zato so po mojem prepričanju trditve SDRES popolnoma neutemeljene.
Sindikat večkrat opozarja, da v jami naj ne bi bilo poskrbljeno za varnost, kar zavračate. A število nesreč v premogovniku kljub temu ni majhno, lani jih je bilo 86.
Pri več kot dveh tretjinah nesreč so se kot vzrok izkazali nepazljivo delo, neprimeren pristop in podobno. Podatki kažejo, da smo od leta 2014 do danes naložbe v zaščitno opremo povečali za več kot 18 odstotkov. Res se kdaj zgodi, da kljub zalogi škornjev v skladišču na primer zmanjka par škornjev številke 42, po dnevu ali dveh pa je to urejeno. Ko smo v pogovorih s socialnimi partnerji predstavili številke o vlaganjih v varnost, sogovorniki niso imeli več pripomb. Varnost je sicer v domeni sveta delavcev in zdi se mi prav, da sindikat ve, kaj je njegova pristojnost.
Kako je zdaj z uveljavitvijo spremenjenega delovnega časa, ko naj bi se rudarjem v delovni čas štela priprava na delo? Torej preobla-čenje v delovna oziroma zaščitna oblačila in umivanje, čemur je pritrdil tudi inšpektorat za delo?
Odločba inšpektorja za delo zahteva, da naj bi to vprašanje uredili do 31. marca. Ker se z odločbo inšpektorata nismo strinjali, smo se pritožili na upravno sodišče. Na odločitev še čakamo. Vzporedno se pogajamo o panožni in podjetniški kolektivni pogodbi. Glede vprašanja efektivnega delovnega časa se pogledi poslovodstva in socialnih partnerjev zbližujejo. Ocenjujem, da bomo morda do rešitve prišli še pred 31. marcem. O podrobnostih še ne morem govoriti, saj je to stvar pogajanj. S socialnimi partnerji se bomo dogovorili o tem, kaj podjetje še zmore.
Močno nasprotujete navedbam sindikata, da premogovnik ne vla-
»Verjamem, da se bo na energetskem področju v naslednjih letih ogromno stvari spremenilo, a kljub temu bodo še dolgo našo usodo krojila fosilna goriva. Trdim, da je bila odločitev za gradnjo bloka 6 pravilna, zato da se premog porablja v objektu z visoko učinkovitostjo in okoljsko neoporečnostjo.«
ga v posodobitve. Koliko in v kaj ste vložili leta 2017?
Lani smo za naložbe predvidevali 16 milijonov, vložili pa smo 19 milijonov evrov. Za razliko od preteklih let zdaj vlagamo zgolj v osnovno dejavnost.
Kako je s številom zaposlenih v premogovniku in skupini? Koliko celotna skupina še zaposluje na novo?
Lani smo s HTZ zaposlili 90 ljudi. Ta številka je vezana na to, koliko delavcev gre v pokoj. V Skupini Premogovnik Velenje je danes 180 takšnih, ki izpolnjujejo vsaj enega od pogojev za upokojitev. Na žalost zakonodaja ne spodbuja upokojevanja in si želi, da bi državljani delali čim dlje. Če bi se letos upokojilo od 50 do 60 odstotkov tistih, ki izpolnjujejo pogoje, lahko v celotni skupini pričakujemo približno 60 do 70 novih zaposlitev.
Kako je s podaljšanjem koncesije premogovniku, ki sicer velja do začetka leta 2022?
Koncesija res velja do leta 2022, a pravica do odkopavanja iz 60. let prejšnjega stoletja je nedotakljiva. Večjih težav pri podaljšanju koncesije ne pričakujem. Res je, da bomo morali z državo in lokalnimi skupnostmi uskladiti nekaj stvari. Pripravljamo vse dokumente, pravočasno smo začeli vse dejavnosti, tako da verjamem, da bomo uspešni.
Postopno zmanjševanje odkopavanja premoga najbrž pomeni manj zaposlenih.
Proizvodnjo bomo v obsegu, kot jo imamo zdaj, imeli do leta 2030, nato jo bomo zmanjševali. Ker bloka 4 in 5 ne bosta več obratovala, pričakujemo zmanjševanje proizvodnje premoga za 100 tisoč ton na leto. Po naših načrtih, ki so v skladu s strategijo rudarjenja v državi in z energetskim konceptom, bo premogovnik torej deloval do leta 2054, kar je tudi življenjska doba bloka 6. Zmanjševanje števila zaposlenih je predvideno po naravni poti, torej z odhodom zaposlenih v pokoj.
Ko govorimo o energetskih potrebah v državi, kako je z razmerjem med premogom in obnovljivimi viri energije?
Jaz sem premogar, »knap«, zato bom zagovarjal svoj pogled. Ta pogled je podprt tudi s številkami. Danes Evropa tretjino električne energije proizvede iz premoga. Če govorimo o državah, kot so Grčija, Bolgarija, Romunija, je ta delež še precej višji in znaša več kot polovico, na Poljskem celo približno 80 odstotkov. Francija na leto uvozi 16 milijonov ton črnega premoga. Kar govori politika, je eno, dejanske razmere so drugo. Termoobjekti zagotavljajo stabilnost energetskega sistema. Verjamem, da bo razmerje med premogom in obnovljivimi viri energije še vsaj deset let na strani premoga. Morda še kakšno leto več.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
GOSPODARSTVO
5
Terme Olimia postavile nove
V prvem bazenskem kompleksu pri nas, namenjenem družinam, veliko inova-tivnih rešitev - Do junija še prenovljeni bazeni za sprostitev
standarde
Ena največjih naložb v slovenskem turizmu v zadnjem času je v ponudbo naravnih zdravilišč prinesla veliko novosti. S prvim delom temeljite prenove Wellness centra Termalija so v Termah Olimia otrokom in družinam ponudili kopanje in zabavo, kakršnih do zdaj v Sloveniji še ni bilo. Naložba, vredna 10 milijonov evrov, bo v celoti končana do junija, ko bo obnovljen še drugi del Termalije, ki bo namenjen sprostitvi.
Direktor Term Olimia Florjan Vasle je povedal, da so se za naložbo odločili že pred petimi leti. Družinam so želeli omogočiti zabavo v bazenih tudi v zimskem času, ko je vodni park Aqualuna zaprt. Po besedah arhitekta Milana Tomca iz ljubljanskega biroja Enota je šlo za enega najbolj zahtevnih projektov, pri katerih je doslej sodeloval. Zahtevna je bila tudi gradnja. »To je prvi bazenski kompleks pri nas, namenjen družinam, zato je bilo potrebnih veliko inovativnih rešitev,« je povedal Milan Tomac.
Novi bazen se po površini ne razlikuje od prejšnjega, je pa ob njem veliko prostora za druge dejavnosti, namenjene staršem in otrokom do 14. leta. Dokler prenova Termalije ne bo v celoti končana, cene zaradi nove ponudbe ne bodo višje.
Tujcev že 60 odstotkov
V Termah Olimia pričakujejo, da se jim bo naložba povrnila najkasneje v osmih letih. Lani je družba ustvarila malo manj kot 20 milijonov evrov prihodkov, približno toliko naj bi jih tudi letos. »Zaradi gradnje, ki bo bolj moteča, kot je bila pri prvem delu prenove Termalije, pričakujemo manj gostov,« je pojasnil Florjan Vasle. Kljub višjim cenam so lani v Termah Olimia imeli več gostov in nočitev kot leto prej. Vasle je povedal, da se je struktura njihovih gostov spremenila, saj k njim prihaja vedno več tistih, ki trošijo več. Kar 60 odstotkov je tujcev, med njimi je največ Italijanov, v zadnjem času se povečuje tudi število gostov iz Skandinavije in Beneluksa.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
Direktor Term Olimia Florjan Vasle zagotavlja, da se kljub novi ponudbi cene vsaj še nekaj mesecev ne bodo zvišale. Bodo pa obiskovalci morali seči globlje v žep, ko bo prenova Termalije končana v celoti.
Tehnos ureja silose za žito
Žalski Tehnos bo kmalu svoje proizvodne prostore razširil še za 5.500 kvadratnih metrov. Naložba v proizvodno linijo z zelo visoko stopnjo avtomatizacije je vredna 8 milijonov evrov. Direktor in lastnik podjetja Anton Kisovar je povedal, da so opremo že začeli nameščati, zagon proizvodnje pričakuje v maju.
Nova proizvodna hala ni edina širitev Tehnosa. Leta 2016 je podjetje iz stečaja ljubljanskega Univita kupilo malo več kot 15 tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni kompleks s silosi, ki je v njegovi neposredni soseščini. Silose je pred leti uporabljal republiški zavod za blagovne rezerve, nato jih je nekaj časa imela v najemu Perutnina Ptuj. Kot je povedal Kisovar, so po nakupu v podjetju razmišljali, da bi silose porušili in pridobili prostor za širitev. A so se odločili, da jih bodo ohranili in se sami začeli ukvarjati s skladiščenjem žita in koruze. Silose že urejajo, dela naj bi bila končana sredi poletja. Kdaj jih bodo začeli uporabljati, še ne vedo.
Tehnos, ki izdeluje kmetijske stroje in je pomemben partner mnogih multinacionalk s področja bele tehnike ter avtomobilske in letalske industrije, je tudi lani posloval zelo dobro. Imel je 15,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za približno petino več kot v letu 2016. Podjetje kar 92 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih, prisotno je v 35 evropskih državah, a tudi na Japonskem in v Kanadi. Tehnos je lani povečal tudi število zaposlenih, v podjetju trenutno dela 123 ljudi.
JI
O kamnolomu tudi posebni izvedenec
Na celjskem sodišču bi se v začetku tedna morala nadaljevati glavna obravnava tožbe, ki jo je proti CM Celje v stečaju in družbi Ecobeton iz Latkove vasi vložilo podjetje Voc Ekologija. Ta želi s tožbo doseči prepoved izkoriščanja kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase CM Celje, Ecobeton pa ga ima že dlje časa v najemu.
Sodnica je na zahtevo pravnega zastopnika Voca Ekologije Marka Zamana narok prestavila. Zaman je namreč zahteval več časa, da bi se lahko izjasnil o novi pripravljalni vlogi, ki jo je CM Celje vložil 1. marca, Zamanova pisarna pa jo je dobila šele dan pred narokom. Ob tem je Zaman očital, da CM Celje v svoji novi vlogi spreminja dosedanje navedbe, povezane z najemnino za kamnolom, ter jih prilagaja potrebam postopka.
Na naroku, ki bo prihodnji mesec, bo sodišče zaslišalo stečajno upraviteljico Mileno Sisinger in direktorico Ecobetona Edito Gmajner, na zahtevo odvetnika Zamana pa še direktorja Voca Romana Moškotevca. Ker naj bi bile navedbe o tem, kolikšni bi bili stroški v primeru, če bi kamnolom zaprli, različne, bo svoje mnenje pripravil izvedenec s področja rudarstva. Stečajna upraviteljica je prepričana, da se vrednost kamnoloma, tudi če bi ga izkoriščali še nekaj let, ne bi spremenila. Če bi ga zaprli, bi to pomenilo njegovo uničenje.
JI
V Uniforstu tudi izdelki Husqvarna
Podjetje Uniforest iz Latkove vasi je po novem pooblaščen prodajalec in serviser za vse izdelke švedske korporacije Husqvarna. Uniforest, ki se tudi sam ukvarja s proizvodnjo strojev, je doma in v svetu uveljavljen kot inovativni izdelovalec gozdarskih vitlov in druge opreme, potrebne za delo v gozdu. Kar 80 odstotkov izdelkov proda v tujino, kjer je prisoten že v več kot 30 državah.
JI
Med osumljenimi tudi stečajni upravitelj
Na Generalni policijski upravi (GPU) so nam potrdili, da so v torek kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada in celjski policisti izvajali več hišnih preiskav na območju Ljubljane in Celja. Razlog je bil sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter več kaznivih dejanj, povezanih z jemanjem in dajanjem podkupnine. Po neuradnih podatkih je med osumljenimi tudi celjski stečajni upravitelj Tomaž Kos.
»Kazniva dejanja se nanašajo na nepremičninske posle v okviru izvajanja stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom iz Ljubljane.
Protipravna premoženjska korist, ki je nastala z domnevno zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, znaša najmanj 860 tisoč evrov. Oškodovana je bila stečajna masa stečajnega dolžnika in posledično tudi upniki,« so nam odgovorili iz GPU. Znesek zahtevane in obljubljene podkupnine pa je bil kar milijon evrov, pri čemer podkupnina ni bila plačana, saj vpleteni - očitno zaradi kriminalistične preiskave - tega niso uspeli izpeljati. Po naših podatkih je osumljenih kar šest oseb. Pridržali naj bi jih pet, dve osebi pa sta še vedno v pridržanju. Preiskava še ni končana.
SŠol
Razpis za inovatorje
Občine Spodnje Savinjske doline so v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec letos že šesto leto zapored objavile razpis Inovator leta Spodnje Savinjske doline. Posamezniki lahko nanj svoje inovacije prijavijo še do konca tega meseca. Izbrana sedemčlanska komisija jih bo nato na podlagi točno določenih kriterijev ocenila in maja razglasila tiste najboljše.
Do zdaj je bilo nagrajenih že 24 inovacij in 40 inovatorjev. Predsednik komisije in direktor Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle pravi, da je večina inovacij patentiranih in uporabljenih v praksi. »Patenti dokazujejo, da je inovacija res nekaj novega in ni kopija že obstoječih iznajdb. V prvi vrsti so zanimive tiste inovacije, ki jih nato lahko uporabijo tudi v proizvodnji. Takšnih primerov je kar nekaj. Med nagrajenimi inovacijami so takšne prav vse. Pojavile so se na trgu, podjetniki pa jih uspešno tržijo.«
Lani sta prvo nagrado za dvoosni rotacijski zglob prejela Domen Plaskan in Sandi Sem-primožnik iz podjetja Dat-Con, leta 2016 za namenski profesionalni mulčer za špargljeve nasade Anton Kisovar in Zvone Romih iz podjetja Tehnos in leta 2015 zdravnik Matej Pod-bregar in Jure Zdovc za napravo in metodo za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kompliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca.	ŠO
Še nekaj dni za ponudbe
Abanka je do 9. marca podaljšala rok za zbiranje nezavezujočih ponudb za odkup terjatev do skupine Tuš.
Naprodaj so terjatve do treh Tuševih družb v skupni višini malo manj kot 61 milijonov evrov. Od tega znašajo terjatve do Engrotuša 15,5 milijona evrov, do Tuš Nepremičnin 35,7 milijona evrov in do podjetja Tuš Beograd 9,6 milijona evrov. Vse terjatve so zavarovane.
Abanka je svoje terjatve do Tuša začela sama prodajati, potem ko je v začetku februarja konzorcij bank upnic ustavil postopek prodaje vseh bančnih terjatev do celjskega trgovca.
JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Temelji za obnovo pokopališča na Golovcu
Sprejetje prostorskega dokumenta za ohranitev zelenih površin
CELJE - Z nedavnim sprejetjem Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Golovec se vendarle obetajo boljši časi tudi za tamkajšnje pokopališče, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Gre za prvi, a nujen korak, da občina na tem pokopališču uredi spominski park in da se to mesto, na katerem je pokopanih nekaj znanih celjskih meščanov, otrese svoje klavrne podobe.
»OPPN sam po sebi ne predvideva ureditve pokopališča, ampak samo vzpostavlja pravne okvire, da bo to v prihodnosti mogoče narediti. Slovensko pokopališče na Golovcu pa je del večje zelene površine Golovca in kot kulturni spomenik, smo ga zasnovali kot prostor, na katerem je sicer še vedno mogoče izvajati pokope, predvsem pa je mišljeno kot parkovno pokopališče,« je povedal Rado Romih, direktor podjetja RC Planiranje Celje, kjer so pripravili OPPN.
Ta prostorski akt je nastajal v soglasju s celjsko območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki je podala smernice in potem tudi mnenje o pripravljenem dokumentu.
Zavarovanje, nadzor in obnova
V zavodu opozarjajo, da je zaradi vandalizma in uničevanja nagrobnikov ter grobnic nujno treba zavarovati pokopališče, vzpostaviti nadzor na njem in poskrbeti za njegovo ureditev.
Sicer pa je celjska območna enota ZVKDS že decembra 2015 z ministrstvom za kulturo izdala pozitivno mnenje za odlok o občinskem podrobnem načrtu za Golovec (južni del), ki obravnava tudi širše območje pokopališča. To pomeni, da so bile v OPPN upoštevane kulturnovarstvene
usmeritve, ki jih je mogoče uresničiti v več etapah. Tako je na pokopališču treba očistiti neustrezne vegetacije, ohraniti zdrava drevesa, celotno območje razen poti pa ponovno zatraviti.
V zavodu so tudi zahtevali, da je manjkajoče obzidje okrog pokopališča treba dograditi in obstoječe obnoviti, kjer to ni mogoče, pa postaviti ograjo. »Kakovostne dele pokopališča, ki so kljub degradaciji še opazni in so pomembni za identiteto in spomeniško vrednost območja, zidove, vodnjake, žive meje, poti, ploščadi, umetnostnozgodo-vinsko pomembnejše nagrobnike in grobnice, je treba urediti in dopolniti. V vplivnem območju pokopališča je treba ohranjati odprte travnate in gozdnate površine v sedanjem
Opuščeno slovensko pokopališče na Golovcu, razprostranjeno v več terasah, je bilo urejeno leta 1878 in ima kakovostno klesane nagrobnike iz 19. in 20. stoletja ter grobove pomembnih oseb iz slovenske zgodovine.
Pokopališču na Golovcu se vendarle obetajo lepši časi.
obsegu ter odstraniti in sanirati območja vrtičkov,« je glavne
kulturnovarstvene zahteve, ki so zajete v sprejetem odloku
Golovec spet tudi prostor za smučanje in sankanje?
Občinski podrobni prostorski načrt Golovec sledi zazidalnemu načrtu in strokovnim podlagam za zeleni sistem mesta, ki predvidevajo, da se to pobočje ohranja kot rezervat zelenega pasu. A hkrati gre za območje, ki že izgublja nekaj svoje »zelene« kakovosti v povezavi z zaledjem velikih stanovanjskih sosesk - Novo vasjo in Hudinjo.
Kot je pojasnil Rado Romih, pogled v zgodovino pove, da je celjska urbanistična zasnova temeljila na t. i. zelenih klinih, eden od treh glavnih je bil tudi Golovec na severu, poleg njega še
sončni park na zahodu in mestni park na južnem robu mesta.
V preteklosti so bile zaradi različnih razlogov te zelene površine vedno podvržene pritiskom za pozidavo. »Te površine so relativno dobro komunalno opremljene ali pa je ta oprema ob robu zelenega pasu, kar poceni gradnjo. Zelene površine ne prinašajo dohodka, park je vedno strošek, drugače je z zazidalnim zemljiščem, ki prinaša dohodek v obliki nadomestila za stavbno zemljišče. Po drugi strani se je treba zavedati, da so stanovanjske stavbe brez zelenih
površin tudi manj vredne oziroma ne zagotavljajo ustrezne kakovosti bivanja,« je poudaril Rado Romih.
Kot je še dodal, so s tem OPPN dosegli cilj ohranitve zelenih površin, saj novogradnje ali obnove niso predvidene, razen ob robu območja, kjer so površine že zazidane. Sprejeti prostorski akt na Golovcu predvideva oživitev in ureditev rekreacijskih površin za smučanje, sankanje, tek, parkovnih površin za sprehode in kot možnost tudi vzpostavitev razglednega stolpa.
RG
za OPPN Golovec, povzela Daniela Brišnik, vodja celjske območne enote ZVKDS.
Kako do denarja?
Glavni izziv, da bo slovensko pokopališče na Golovcu dobilo lepšo podobo, bo po prepričanju Rada Romiha kot pri vseh posegih v prostor predstavljala zagotovitev denar, saj volja je na vseh straneh. »Delujoče pokopališče je mogoče vzdrževati iz najemnin, kupnin uporabnikov, svojcev pokojnih, medtem ko na tem pokopališču tega vira ni, zato bo treba poiskati druge finančne vzvode.«
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Dogovor za cesto, za spominski park še ne
Župnija zemljišče občini pripravljena dati v najem, ne pa v last
VELENJE - Občina in Župnija sv. Martina Velenje sta se uspeli dogovoriti, kako bosta reševali pereče prometne težave. A še vedno ni znano, kdaj naj bi opuščeno pokopališče Šmartno preuredili v spominski park. Zemljišče pripada župniji, ki ga ne želi predati lokalni skupnosti, ampak se zavzema za drugo rešitev.
Opustitev pokopališča Šmartno je predpisala že odločba iz leta 1968. Predpis je kot čas opuščanja določil trideset let, tako da tam pokopališča uradno ni že od leta 1998. Vendar nekateri občani zaradi različnih razlogov niso prestavili posmrtnih ostankov svojcev na ustrezno pokopališče v Podkraju, kot je med drugim zahtevala odločba.
Občina je že leta 2000 za širše območje opuščenega pokopališča sprejela odlok o ureditvenem načrtu, za katerega je pridobila pozitivno kulturnovarstveno mnenje. Zaradi pietete do pokopanih in zaradi ohranitve spominskih obeležij bi območje uredila kot spominski park. Zatika se pri dogovoru glede zemljišča. Pred leti je bilo predvideno, da bo župnija območje pokopališča brezplačno predala v last občini, a nato Škofija Celje ni odobrila tega dogovora. Župnik Janko Re-zar je povedal, da urejanje opuščenega pokopališča ni stvar župnije. »Občina je sicer pripravljena urediti spominski park, vendar pod pogojem, da nanjo prepišemo oziroma ji izročimo zemljišče. A praksa ni takšna, da bi podarjali pokopališča. Tovrstna zemljišča damo v najem, ali v upravljanje, dogovorimo se za služnost.«
Najstarejši del bi ohranili
V celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine so pojasnili, da bi najstarejši del pokopališča v celoti ohranili. Ohrani-
V času 1. novembra in ostalih praznikov je nekdanje pokopališče še vedno precej obiskano. Občina ga ureja, in sicer v skladu z dogovorom s tamkajšnjo župnijo skrbi za košnjo.
li bi najbolj kakovostne nagrobnike, križe in grobnice na območju, prav tako glavne poti, pri čemer bi celotna grobna polja v skladu z ureditvenim načrtom zatravili. Za preostali del pokopališča je predvidena ureditev spominskega parka s spominskim obeležjem. Na obeležje naj bi napisali imena vseh pokopanih, uredili bi površino za odlaganje cvetja in vencev ter prižiganje sveč.
Celotno pokopališče je treba ograditi v skladu s celotno zasnovo in podobo. Dodatna urbana oprema, kot so luči, klopi, koši za smeti, mora biti prav tako izbrana v skladu s celovito zasnovo in z ureditvijo pokopališča, še dodajajo v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Marko Vučina, podsekretar v Uradu za urejanje prostora Mestne občine Velenje, je
pojasnil, da bi bila predvidena ureditev spominskega parka precejšen finančni zalogaj. Občina denarja ne more zagotoviti, dokler ne bo rešeno vprašanje zemljišča pokopališča. Po prepričanju Marka Vučine je občina dobro voljo pokazala s tem, da je na svoje stroške pripravila celotno projektno dokumentacijo in ureditveni načrt. »Prišli smo do izvedbenih projektov, ki jih imamo zdaj na zalogi. V izvedbo pa občina, ki ni lastnica tega območja, ne more posegati.
Občina je s soglasjem ministrstva za kulturo lani iz pokopališča Šmartno odstranila kapelo, v kateri je bila nekoč pokopana Luise D'Harnancour, rojena grofica Locatelli, žena lastnika vile Biance v Velenju. Kapelo je bilo treba odstraniti, saj je bila ta dotrajana in je ogrožala varnost obiskovalcev.
Nujno parkirišče
Pri cerkvi sv. Martina so težavne tudi prometne razmere. Tam je treba urediti parkirišča, da bi lahko ljudje nemoteno parkirali, ko obiščejo maše ali druge verske obrede. Na območju je predvidena vzpostavitev dvosmernega prometa, medtem ko se lahko uporabniki do cerkve in pokopališča danes pripeljejo po enosmernih cestah.
Za posodobitev omenjene ceste, ki med drugim služi tudi kot dovoz do nekaterih stanovanjskih hiš na območju krajevne skupnosti Šmartno, bo župnija občini zemljišče podarila. »Z enosmernimi cestami imamo precej težav. Da pridemo do cerkve, moramo vsaj pol kilometra voziti po strnjenem naselju in obremenjevati tamkajšnji promet. Zato bomo zemljišče dali v uporabo, ga podarili,« je dejal Rezar. Občina bo ureditev ceste plačala iz proračuna, za ureditev parkirišč bo poskrbela župnija.
TINA STRMCNIK Foto: GrupA
Barbarin rov del Ekomuzeja Laško
LAŠKO - Rov sv. Barbare, del opuščenega rudnika v Hudi Jami, v katerem je bilo pred devetimi leti odkrito množično grobišče, bo kot trajen kraj spomina vključen v prihodnji ekomuzej občine Laško. Takšen je predlog komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Rešitvi so naklonjeni tudi v laški občini.
Zamisel za nastanek ekomuzeja v Laškem je nastala pred približno letom, pobudnik je bil Andrej Mavri, prizadeven aktivist za ohranjanje lokalne rudarske dediščine. »Idejno zasnovo dediščinskega centra, katerega delovni naziv je zaenkrat Ekomuzej Laško - Huda Jama pripravlja dr. Jože Hudales z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti UL. Pripravljena bo predvidoma do maja,« je povedal Andrej Flis, vodja Oddelka za gospodarstvo v Občini Laško.
Takrat bo tudi več znano o tem, kako bodo v ekomuzej vključeni predlogi komisije, kjer si po besedah njenega predsednika med drugim zamišljajo, da bi vhodni rov in nekdanja kostnica bila spremenjena v sobo spomina na žrtve. O vrednosti projekta v občini sicer še ne morejo govoriti. »Ocenjujem, da ne bo šlo za drag projekt, saj gre za muzej na prostem, ki ne predvideva gradnje novih stavb, ampak ureditev obstoječe infrastrukture na območju nekdanjega rudnika,« je povedal Franc Zdol-šek, župan Občine Laško.
Po oblikovani idejni zasnovi bodo po pričakovanju župana sledili pogovori z vlado o dokončni rešitvi z umestitvijo Barbarinega rova v projekt ekomuzeja.
Posmrtne ostanke žrtev, ki so jih odko-pali ob odkritju prikritega množičnega grobišča žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami v začetku leta 2009, so lani prepeljali in pokopali v spominskem parku Dobrava v Mariboru.	RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Razpredena glasbena mreža v Spodnji Savinjski dolini
Na Polzeli 45-letna in v Preboldu 40-letna tradicija
POLZELA, PREBOLD -Glasbena šola Rista Savina Žalec ima poleg matične šole v Žalcu dislocirane enote še v štirih drugih občinah v Spodnji Savinjski dolini. Njena podružnica na Polzeli je nastala v začetku šolskega leta 1972 in v Preboldu pet let kasneje. Obletnici bodo obeležili s slavnostnima koncertoma.
Glasbena šola Rista Savina Žalec, ki v letošnjem šolskem letu obeležuje 60-letnico delovanja, je medobčinska glasbena šola. Njene lastnice so občine Spodnje Savinjske doline, med katerimi ima večinski 57-odstotni delež Občina Žalec. Poleg matične šole v Žalcu so dislocirane enote še na Polzeli, v
Braslovčah, Preboldu in na Vranskem.
Prenovljeni prostori
Podružnica najdlje deluje na Polzeli. Ustanovili so jo 1. septembra 1972. Že prvo šolsko leto je bilo vpisanih devetnajst učencev. V 45 letih delovanja je nekajkrat zamenjala svoje prostore. Sprva je delovala v tamkajšnjem kulturnem domu, nato nekaj
let v šoli, zadnjih nekaj let pa ima prostore v prenovljenem gradu Komenda. Na Polzeli se je mogoče učiti poleg nauka o glasbi skoraj vsa glasbila, zato se tamkajšnjim učencem ni treba k uram voziti v Žalec. Podobno je v Preboldu. Sprva je tamkajšnja enota do-movala v vrtcu, zadnji dve leti pa je v prenovljenih prostorih na podstrešju tamkajšnje osnovne šole. Že leta 1976 so svojo enoto žalske glas-
bene šole dobili tudi na Vranskem. V Braslovčah je glasbena podružnica začela delovati najkasneje, in sicer leta 2004.
Veliko zanimanje
Na Polzeli, v Braslovčah in Preboldu se izobražuje v vsaki od tamkajšnjih enot po približno 60 otrok, na Vranskem nekoliko manj. »Število učencev nenehno narašča. Še vedno se srečujemo z omejitvijo širitve dejavnosti glasbenega šolstva zaradi varčevanja v javnem sektorju, ki preprečuje novo zaposlovanje. Ker imajo vsi naši učitelji maksimalno zakonsko pedagoško obvezo, več učencev ne moremo sprejeti,« pravi ravnatelj Gorazd Kozmus.
Dislocirani oddelki so za lokalno okolje velika obogatitev. »Naši učenci se udeležujejo vseh prireditev, kolikor le zmorejo. Pomembno je, da s svojim glasbenim programom obogatimo čim več drugih prireditev. Menim, da smo zaradi tega zelo zaželeni na vseh kulturnih prireditvah,« še dodaja. Slavnostni koncert ob 40-letnici oddelka v Preboldu, ki ga bodo združili s počastitvijo dneva žena, bo nocoj (četrtek) v tamkajšnji dvorani in na Polzeli naslednji četrtek.
ŠO
Foto: arhiv NT (GrupA)
Fontana spet v grajskem parku
VELENJE - Eden od evropskih projektov, ki se mu v tem letu posvečajo v občini, je projekt Zgodovinski grajski vrtovi. Pod okriljem projekta, ki je vreden skoraj 1,8 milijona evrov, bodo do maja 2020 med drugim uredili okolico Velenjskega gradu.
Mestna občina Velenje je vodilni partner projekta Zgodovinski grajski vrtovi, v sklopu katerega bodo v različnih evropskih državah uredili skupno devet grajskih parkov. Vodja investicij v MOV Maksimilijan Arlič je dejal, da park trenutno ne izgleda najbolje. »Kjer je bil nekoč park, je danes parkirišče, ki kazi prostor. Ljudje se pač radi pripeljejo vse do vrat.«
V občini že sodelujejo s floristi, z botaniki in zgodovinarji ter iščejo vire, ki pričajo o nekdanjem videzu parka. Te podatke bodo združili z današnjim časom in današnjimi potrebami ljudi. Nova zasnova grajskega parka predvideva postavitev fontane, podobne tisti, ki je že nekoč krasila okolico gradu, je povedal Arlič. Predvidene so še ureditve sprehajališč in postavitve klopi, park bo dostopen tudi gibalno oviranim osebam. Tam bodo zasadili grmovnice, cvetlice in različna drevesa. Obnova grajskega parka bo tudi tema številnih delavnic, na katerih bodo sodelovali strokovna javnost in posamezniki. MOV za ureditev parka predvideva približno 330 tisoč evrov. Od tega bo 85 odstotkov nepovratnega denarja, preostanek bo iz občinskega proračuna.
TS
V	sredo bodo šole spet zaprte
V	pogajanjih med predstavniki vlade in Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki so se vrstila po splošni stavki 14. februarja, so bili doseženi nekateri premiki, a do končnega dogovora je še daleč, ocenjuje sindikat, ki za sredo, 14. marca, napoveduje novo stavko.
V	prejšnji je sodelovalo 40 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, od teh se jih je 20 tisoč udeležilo protestnega shoda v Ljubljani. V tokratni naj bi sodelovalo še več zaposlenih, torej več kot 90 odstotkov vseh delavcev v javnih vrtcih, dijaških domovih in šolah, od osnovnih, do glasbenih, srednjih in višjih.
Območni odbori sindikata bodo na dan stavke ob 12. uri izpeljali več protestnih shodov tudi v drugih mestih po Sloveniji, ne le v Ljubljani, med drugim bosta shoda v Celju na Krekovem trgu in v Velenju na Titovem trgu.
Če stavkovni sporazum z vlado ne bo sklenjen tudi po tej stavki, glavni stavkovni odbor Sviza napoveduje nadaljevanje splošne stavke konec aprila ali v začetku maja z množičnim protestnim pohodom po Ljubljani.
TC
Z roko v roki že 22 let
Z dobrodelnim koncertom do denarja za nakup hrane
ŽALEC - Dekanijska Karitas Petrovče je v ponedeljek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki, na katerem je nastopilo dvanajst ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov. Skupaj jim je uspelo zbrati 6.440 evrov. Denar bodo že tradicionalno namenili za nakup hrane za socialno ogrožene prebivalce občine Žalec, ki se po pomoč obrnejo na petrovško dekanijsko karitas.
Prvi dobrodelni koncert Z roko v roki so organizirali že pred dvaindvajsetimi leti. »Pet let po ustanovitvi dekanijske Karitas Petrovče smo razmišljali, kako bi zagotovili denar za nakup hrane za ljudi v stiski. To je bil namreč čas, ko so
bili v Sloveniji še begunci iz bivših držav Jugoslavije. Veliko ljudi je prizadela poplava. Odločili smo se, da bomo vsako leto marca organizirali dobrodelni koncert,« se začetkov spominja petrovški pater Ivan Arzenšek. S prodanimi vstopnicami za koncert in z donacijami prejmejo v povprečju šest tisoč evrov. Nič drugače ni bilo letos, ko jim je uspelo zbrati 6.440 evrov.
Prostovoljci hrano in obleko v prostorih dekanijske Karitas
Petrovče delijo vsak četrtek med 9. in 11. uro. »Pomagamo samo tistim, za katere vemo, da so potrebni pomoči. Pri tem sodelujemo s pristojnim centrom za socialno delo,« še dodaja Arzenšek. Hrano za razdeljevanje prejmejo prav tako iz rezerv Evropske unije. Nekaj jo prispevajo posamezni darovalci, novembra v tednu Karitas pa eno od mašnih nabirk namenijo tudi v ta namen. V preteklem letu so razdelili več kot štiri tisoč
kilogramov sladkorja, skoraj toliko tudi moke, sedem tisoč kilogramov testenin in riža. Pomagali so še z razdeljevanjem mleka, olja, konzerv fižola, paštet, klobas, mesa in sira. Socialno ogroženim so delili še pralni prašek in zobne krtačke. Razdelili so tudi deset tisoč kosov rabljenih oblačil in obutve, ogromno igrač, štirinajst vozičkov in nekaj kosovnega pohištva.
ŠO Foto: TT
8
IZ NAŠIH KRAJEV
a	v ■ v v	I ■
Generator ze isce vsebine
Občina išče ponudnika predstavitev v poljudnoznanstvenem parku
Nekdanja kultna stavba v celjskem mestnem središču bo v prihodnjem letu zaživela z novimi vsebinami. Lahko upamo, da bo s tem tudi pridobila nekaj nekdanjega slovesa.
CELJE - Vzpostavitev poslovnega in poljudnoznanstvenega središča Generator v stavbi nekdanje veleblagovnice Teko v Gubčevi ulici ni več tako zelo oddaljen projekt, kot se je morda zdelo še pred meseci. Mestna občina z javnim naročilom že išče ponudnika vsebin v prostorih, ki bodo, kot pove že ime ustanove, namenjeni vsem generacijam, od najmlajših do seniorjev.
Potem ko je občina leta 2016 kupila zgornja tri nadstropja v tej stavbi, zdaj pripravlja projektno dokumentacijo za njihovo prenovo. Pred dnevi je objavila tudi javno naročilo za izvedbo programske zasnove in postavitve eksponatov v prihodnjem poljudnoznanstvenem parku.
Ta bo urejen v prvem in drugem nadstropju, v parku bo predstavljenih predvidoma sedem tematskih sklopov z vsaj desetimi eksponati, ki bodo vključevali različna področja, kot so delovanje človeškega telesa, astronomija, fizika in matematika, energija in obnovljivi viri, zdravje in gibanje, tehnologija in poklici prihodnosti, naravoslovje, pametna mesta in digitalizacija.
Sklopi bodo povezani z zgodovino mesta in industrijo ter tehnologijo v njem.
Nov glavni vhod bo na južni strani stavbe, kjer bodo tudi prostor za prodajo vstopnic, manjša trgovina in novo panoramsko dvigalo, ki bo imelo dostop do vseh treh nadstropij. Vrednost vzpostavitve parka Generator v občini ocenjujejo na približno milijon evrov.
Tretje nadstropje stavbe nekdanjega Teka in mede-taža med drugim in tretjim nadstropjem bodo namenjeni t. i. co-workingu, zagonskim podjetjem, inovativnim posameznikom in visokotehnolo-škim podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na osrednjem celjskem območju, v Savinjski regiji in na državni ravni.
Vrednost investicije v projekt Generator, ki bo predvidoma končan v prihodnjem letu, je ocenjena na 3,5 milijona evrov, od tega v celjski občini v okviru programa celostnih trajnostnih naložb pričakujejo za 2,8 milijona evrov sofinanciranja.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Novost v TV Oknu
Dragi bralci! Priloga TV Okno bo odslej nekoliko drugačna, kar lahko vidite že v tej številki. Vodstva treh medijskih hiš, ki sodelujejo pri pripravi priloge, so se odločila za spremembo, in sicer tako, da je TV Okno po novem namenjeno predvsem televizijskim sporedom. Filmske in glasbene vsebine, ki ste jih bili vajeni iz prejšnje priloge, pa boste odslej našli v drugem snopiču Novega tednika. Uredništvo NT
Za starSe s krediti niZje plačilo vrtca
ROGATEC - Svetniki občine Rogatec so sprejeli sklep, s katerim bodo starši s stanovanjskim kreditom deležni dodatnega znižanja pri plačilu vrtca za enega otroka. Kdaj bodo gradili nov vrtec, v občini še ne vedo, vse je odvisno od ugodnih razpisov na ministrstvu za izobraževanje.
Od leta 2007 v občini Rogatec ob sprejetju proračuna sprejmejo tudi sklep o znižanju cen vrtca za tiste starše, ki imajo z otrokom stalno prebivališče v občini Rogatec in imajo stanovanjski kredit. K temu štejeta nakup ali gradnja prvega oziroma večjega stanovanja ali hiše. »Za te ukrepe smo se pred leti odločili, da bi mlade spodbudili k roj stvu več otrok in da bi mlade družine ostajale v naši občini,« je razložil župan Rogatca Martin Mikolič. Vsi starši, ki bodo zadostili pogojem sklepa, bodo razvrščeni en plačilni razred nižje, kot izhaja iz razvrstitve glede na lestvico iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, oziroma jim bo priznana dodatna subvencija za znižano plačilo vrtca v višini enega plačnega razreda programa vrtca, v katerega je vključen otrok.
Lani so svetniki na izredni seji potrdili, da vrtca v Rogatcu ne bodo gradili, vsaj ne v bližnji prihodnosti. Razlog za takšno odločitev je bila previsoka cena tudi najugodnejšega izvajalca del. Kako daleč so z novimi načrti? »Zdaj se ukvarjamo z racionalizacijo celotnega projekta in poskušali bomo najti cenejšo možnost, seveda pod pogoji, da bo to nizkoenergetski vrtec, kar pomeni največje mogoče varčevanje z energijo.«
Za Občino Rogatec je gradnja novega vrtca velik finančni zalogaj, ki se je zgolj prestavil za nekaj let. Upajo, da bodo ustrezna ministrstva imela kmalu na razpolago denar tudi za naložbe.	BGO
Svet javnega zavoda KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
na osnovi 17. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur. list 87/01; 96/02), 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list 96/02); 35. člena Zakona o zavodih (Ur. list 12/91 in 8/96) ter 12. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah (Ur. list 78/2015)
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
JZ KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih funkcijah
-	da imajo sposobnosti za vodenje in organiziranje dela
-	da predložijo program dela za mandatno obdobje
Mandat direktorja traja pet (5) let z možnostjo ponovnega imenovanja. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas mandata s polnim delovnim časom. Šteje, da kandidat izpolnjuje pogoj posedovanja vodstvenih sposobnosti, če je bil najmanj tri leta zaposlen na vodstvenem delovnem mestu. Za vodstveno delovno mesto šteje delovno mesto, na katerem je bil kandidat odgovoren za primerljivo organizacijo dela (zavod, ustanova ipd.), ki jo je vodil in imel pooblastila za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev organizacijske oblike, ki jo je vodil. Kandidat mora v svojem programu izkazati poznavanje bibliotekarske stroke, domoznanske dejavnosti in sistema COBISS, delovanja programov na drugih področjih kulture (gledališče, film, glasba, likovna umetnost) in izobraževanja odraslih zaradi delovanja programov v enoti kulturni dom, ter poznavanje muzejske dejavnosti in področja kulturne dediščine - enota Muzej baroka.
Vloge z življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami, izkušnjami na področju dela v kulturi, dokazili o opravljeni izobrazbi, programu dela in nekaznovanju, pošljejo kandidati na naslov: JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah, s pripisom: ne odpiraj - razpis - direktor.
Rok za prijavo je do vključno 30. 3. 2018. V razpisu so uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol in se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Kandidati bodo pisno obvestilo o izboru prejeli v zakonitem roku.
Zelena luč za vložitev pobude ustavne presoje
Občinski sveti občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so dali zeleno luč za vložitev pobude ustavne presoje zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki se nanaša na predvideno traso hitre ceste F2-2 med Šentruper-tom in Velenjem. Predlog za vložitev pobude so na občine sicer naslovili občani, povezani v Združene civilne iniciative Savinjske doline.
Župani Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki se bodo v prihodnjih dneh sestali in se dogovorili o nadaljnjem ravnanju. Želijo si čimprejšnjo ustavno presojo problematike, ki prebivalce njihovih občin in širšo javnost deli že več kot desetletje. Janko Kopušar, župan Šmartnega ob
Paki, kjer so pobudo podprli nazadnje, pojasnjuje, da se je občina že ob umeščanju trase hitre ceste zavezala, da bo pomagala prizadetim občanom. »Želimo preveriti, ali so bile s postopkom umeščanja hitre ceste kršene ustavne pravice prizadetih občanov in občine. Sodišče naj tudi presodi, če je država pri pripravi državnega prostorskega načrta postopala v skladu s predpisi.« Kopušar je še povedal, da želijo pobudo pred vložitvijo na ustavno sodišče pregledati še tamkajšnji občinski svetniki.
Predstavnik Civilne iniciative Braslovče Urban Jeriha meni, da podpora občin za sprožitev ustavne presoje zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki
se nanaša na predvideno traso hitre ceste, ni presenečenje. »Poseg v te tri občine je takšen, da bi civilne iniciative presenetilo, če bi se občine odločile proti vložitvi pobude za ustavno presojo. Rušitev 40 hiš je za takšne majhne občine izjemno veliko število. Zato je normalno, da preverijo, če je to skladno z ustavo in našim pravnim redom.«
Če bo ustavno sodišče razsodilo v prid civilnim iniciativam, bo to pomenilo razveljavitev državnega prostorskega načrta v delu, ki se nanaša na omenjeno traso. Temu bi sledili ponovna študija različic in morebitna druga izbira trase za hitro cesto.
TS
V boj proti nezaželenim mladičem
POLZELA - Občina bo letos namenila za sofinanciranje sterilizacij in kastracij lastniških mačk dva tisoč evrov.
Za tovrstno pomoč občanom so se na polzelski občini odločili, ker želijo preprečiti njihovo nezaželeno razmno-
ževanje. Z nadzorom nad rojstvi lahko preprečijo izbruhe različnih bolezni, ki so lahko nevarne tako za živali kot človeka. Marsikateri občan si namreč plačilo sterilizacije in kastracije svojih mačk težko privošči. Občina jim bo zato strošek
sofinancirala v višini 50 odstotkov. Za sterilizacijo bodo morali odšteti približno 29 evrov in za kastracijo 19 evrov. V enem gospodinjstvu bodo lahko koristili sofinanciranje posega za dve mački.
ŠO
• • v ■	■
knjižnice in dvorane
Idejna zasnova
PODČETRTEK - Na zadnji seji občinskega sveta je občinska uprava predstavila idejno zasnovo gradnje nove knjižnice in manjše kulturne dvorane z odrom. Stavba naj bi bila velika od 650 do 700 kvadratnih metrov. O denarju, potrebnem za gradnjo, bodo svetniki sicer govorili na aprilski seji.
V prostorih, kjer je enota knjižnice v Podčetrtku, je velika težava vlaga. Občina je le tretjinski lastnik te nepremičnine, ostali lastniki so zasebniki. Zato je dogovarjanje za vsako obnovo precejšnja težava. »To se je izkazalo tudi pri obnovi strehe, ko solastniki niso bili zmožni
zagotoviti potrebnega denarja,« je dejal župan Peter Misja. Zato želi občina obstoječe prostore knjižnice preurediti za katero drugo dejavnost, za potrebe knjižnice in kulturne dvorane pa si lokalna skupnost zasluži novogradnjo, meni prvi mož občine.
Večjo dvorano lahko najamejo
Ker kulturne prireditve v povprečju obišče 150 obiskovalcev, bo imela predvidena dvorana približno dvesto sedežev. Nekateri člani občinskega sveta so sicer prepričani, da bi morala občina zgraditi
precej večjo dvorano. V občinski upravi menijo, da je v Podčetrtku na voljo precej dvoran, primernih za večje prireditve, med njimi tudi večnamenska športna dvorana ali dvorana v Termah Olimia.
Zaenkrat še ni znano, kje bo zrasla stavba, kjer bosta svoje mesto dobili knjižnica in kulturna dvorana. Misja je povedal, da je možnih lokacij več. Med drugim je v igri zemljišče v poslovni coni, kjer naj bi v prihodnosti zrasel tudi novi trgovski center. Občinska uprava bo po besedah župana iskala najugodnejšo različico z najugodnejšim zemljiščem.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Urejene sankaške proge so velika redkost, sankaška tekmovanja še večja. Tako je bilo v nedeljo na tekmovanju na Pečovju nad Štorami. (Foto: Kristina Šuhel)
Sani in smuči končno iz shramb
Nad železarskim krajem so se sankali - Živahno tudi na najnižjem slovenskem smučišču
ŠTORE, LUČE, ROGAŠKA SLATINA - Kdor čaka, dočaka ... Po dolgih tednih pričakovanj je sneg končno pobelil tudi nižje ležeča smučišča in celo sankališče. Počitnikarji so imeli prejšnji teden v nekaterih krajih veliko možnosti za zimske radosti. Na smučeh in saneh se tako ni več nabiral prah ...
V nedeljo je oživelo tudi Štorami, kjer je bilo veliko sankališče na Pečovju nad sankaško tekmovanje. V tej
vasi so bila namreč nekoč sindikalna tekaška tekmovanja na republiški ravni, ki so jih pripravljali še v času prejšnje države. »Štore so znane kot železarski kraj, v spominu ostaja prav tako nekdanji
tukajšnji rudnik. Delavci so imeli težko delo, vendar so si vedno vzeli čas za druženje, za zabavo,« je o nekdanjih železarskih igrah povedala predsednica Športno-kultur-nega društva Rudar Pečovje, Leonida Cmok Kačičnik. Društvo je v nedeljo pripravilo na tej progi sankaško tekmovanje, kjer so se pomerili otroci, mladinci in starejši.
Zadnje čase ima Pečovje po snežni plati manj sreče kot nekoč. Društvo Rudar pripravlja od leta 2001 v spomin na zlate čase proge ponovno sankaška tekmovanja. »Zberemo se, progo steptamo in jo utrdimo. Nato upamo, da bo temperatura zraka ostala pod ničlo,« je o rednih pripravah povedala predsednica Rudarja. »Zgodilo se nam je že, da je bilo za tekmovanje vse pripravljeno, vendar se je v nedeljo zjutraj sneg začel topiti. Tekmovanje smo morali odpovedati,« se spominja predsednica. Lani januarja in letos, to je zadnjo nedeljo, je bilo za tekmovalce na srečo dovolj snega. Pred tem je društvo izvedlo tekmovanje v letih 2012 in 2013.
V nedeljo je na sankaški progi tekmovalo kar 39 sankačev, med njimi nekaj otrok, starih manj kot deset let. Med otroki se je na prvo mesto uvrstil Luka Kranjc, med mladinci sta zmagala Maja Štingel in Luka Esih. Največ
tekmovalcev je bilo v članski kategoriji, kjer so se najvišje uvrstili štorski župan Miran Jurkošek, glavni direktor Štore Steel Jani Jurkošek in Tomaž Štingel. Med članicami je bila najboljša Manica Doberšek ter med veterani Marjana Čanžek in Marjan Doberšek. In absolutna zmagovalca? Med ženskami je bila to Čanžkova ter med moškimi župan Jurkošek.
Mestno smučišče
Narava je bila končno radodarna do manjših smučišč. Tudi do najnižje ležečega smučišča v Sloveniji - Janine blizu središča Rogaške Slatine, in sicer za Grand hotelom Donat. Najprej ni bilo dovolj naravnega snega, zato je začel upravljavec Smučarski klub Rogaška Janino zasneževati. »V štirih dneh in štirih nočeh smo ustvarili približno dvanajst tisoč kubičnih metrov kompaktnega snega,« je bil konec februarja končno zadovoljen predsednik kluba Leopold Fürlinger. Za zasneževanje uporablja klub štiri snežne topove.
Snežne razmere na slatin-skem smučišču so seveda iz leta v leto različne. Najdlje je obratovalo 96 dni, lani 62 dni. Na smučišču, ki ima prenovljeno vlečnico, so tudi letos takoj začeli smučarske tečaje. Smučišče je že približno
tri desetletja osvetljeno. Od predlani je lastnica zemljišča občina.
V Lučah manj mrzlo
Snega so se razveselili tudi zgornjesavinjski smučarji, ki uporabljajo smučišče v Lučah. To je odprto od sredine februarja. »Z obiskom smo zelo zadovoljni. Težav z vetrom in zelo nizkimi temperaturami nimamo,« je med počitniškim tednom povedal Tomaž Robnik iz Smučarskotekaškega društva Luče. V kraju v počitniških dneh ni bilo tako peklensko mrzlo kot na primer v Celju, saj so v najbolj mrzlih jutrih namerili »le« minus 14 stopinj. Smučišče, ki je blizu glavne ceste med Lu-čami in Logarsko dolino, je bilo tako prizorišče različnih tekmovanj in smučarskih tečajev. Na sobotnem velikem tekmovanju med luškimi zaselki je zmagala ekipa Za vedno Lučani, ki so jo sestavljali tisti, ki živijo drugod po Sloveniji. Tekmovanja se je udeležilo nič manj kot dvesto tekmovalcev.
Lučani imajo za zasneževanje na voljo pet snežnih topov, na smučišču sta dve vlečnici. V večernih urah je razsvetljeno. Od središča Luč je oddaljeno manj kot kilometer.
BRANE JERANKO
Kanadčani navdušeni nad gostoljubnimi Pohorci
SLOVENSKE KONJICE - Lani avgusta je destinacijo Ro-gla-Pohorje obiskala ekipa kanadske televizije Ocean TV in z znano kanadsko družino posnela turistično oddajo Po stranskih poteh z družino, ki odkriva še neodkrite turistične bisere sveta. Nad videnim in nad tem, kar so doživeli, so bili več kot navdušeni. Tradicijo in dediščino destinacije tako lahko občudujejo po vsem svetu.
Kanadska družina se je v destinaciji Rogla-Pohorje mudila en teden. Med svojim bivanjem na Turistični kmetiji Urška je obiskala številne znamenitosti in spoznavala stare običaje ter domače obrti. Oddajo so 28. februarja predvajali na kanadski televiziji, zdaj pa so jo objavili še na spletu in bo tako na ogled širši svetovni javnosti. Kaj si od tega obeta pohorski turizem? »Upamo, da bomo tudi iz Kanade dobili kakšnega gosta več. Da nas je družina odkrila, gre velika zasluga članom s Turistične kemtija Urška,« je razložila mag. Tjaša Kangler iz Tica Slovenske Konjice.
Družino so predvsem prevzeli ljudje in običaji. Izjemno je bila presenečena nad prijaznostjo domačinov. »Na posnetku je mogoče dobro videti, kako so se člani družine navdušili nad slovensko polko, ki smo jo predstavili na Skomarju. Nasmehi na obrazih otrok in obeh staršev povedo vse. Ta pristnost odnosov, tradicija, domačnost, ki preveva destinacijo v celoti, so tisto, kar se jih je poleg edinstvenih razgledov najbolj dotaknilo. Peljali smo jih tudi na panoramsko vožnjo z žirokopterji. Širne zelene planjave so jih osupnile.«
Mravlje strah in trepet
Člani družine prihajajo iz Kanade, ki je zelo zelena dežela, zato so našli precej podobnosti, a presenetila jih je vročina. V Sloveniji so bili v času vročinskega vala, zato so se toliko bolje počutili na Rogli. »Edino mamo so zmotile številne mravlje, ki so na Rogli. Zanimivo je bilo, da je njihova mama pobegnila s sprehoda po Rogli, ker so bile številne mravlje zanjo preveč. To ni bilo ravno pozitivna promocija, a otroke in moža je zelo nasmejala.« V destinaciji Rogla-Pohorje veliko vlagajo v promocijo, zato upajo, da jih bo našla še katera televizijska hiša. »Največji ambasadorji so manjši turistični ponudniki. Oni so tisti, ki privabljajo tovrstne projekte na naše območje. Mi bomo stremeli, da bomo destinacijo širše promovirali. Lotevamo se celovite digitalne promocije in s tem računamo na večji odziv medijev.«
V destinaciji Rogla-Pohorje se prednostno osredotočajo na avstrijski, italijanski in hrvaški trg.
BGO
Akrobatski skok čez puhajoč vlak
Dunking Devils postavili Grobelno na slovenski zemljevid
ŠMARJE PRI JELŠAH -Slovenski akrobati Dunking Devils so na železniški progi v bližini Grobelnega posneli neverjeten skok čez drvečo muzejsko parno lokomotivo. »Vlak smo preskočili štirikrat, in sicer z namenom, da bi pridobili karseda veliko dih jemajočih posnetkov. Seveda so uspeli vsi poskusi. Preskok vlaka je namreč takšen trik, da bi se ob morebitnem neuspehu končal z resno poškodbo ali s smrtjo,« je razložil član akrobatske skupine Domen Rozman.
Akrobatska skupina Dunking Devils in Slovenske železnice so spet združile moči. Skupina je s kanalom People Are Awesome ustvarila 10-delno serijo Fly Guys
za zagon nove Facebookove spletne televizije. Akrobati so naredili že precej posnetkov zabijanja koša na avtovlaku, ki je peljal po bohinjski progi. Že dlje so fantje razmišljali o novem načinu skoka in novem vlaku. »Muzejski vlak se je s svojo mogočnostjo in kulturno vrednostjo ponudil kar sam. Če smo v prejšnjih dveh >klipih< skakali po vlaku, smo si tokrat izbrali nadgradnjo in ga kar preskočili,« je razložil Domen Rozman.
Že dlje so želeli posneti enega od svojih projektov tudi na Štajerskem. »Vožnja z muzejskim vlakom po tej pokrajini nas je navdušila in poiskali smo mesto preskoka. Šentvid pri Grobelnem smo izbrali zaradi lepote po-
krajine in tehničnih zahtev proge, ki so na tem odseku ustrezale našim potrebam.« Preskok vlaka je tehnično zelo zahteven in zahteva veliko mero psihične ter fizične pripravljenosti, zato je bila izbira logična, da je za kaj takšnega zrel le en član, in sicer Gašper Novak.
Na vse ali nič
Domen je ob tem dodal, da za tovrstne trike trening na »suho« ni mogoč. »Ko gre zares, je treba iti na vse ali nič. Seveda štejejo izkušnje. Gašper je akrobat že 15 let, z Dunking Devils je nastopal že po celem svetu in je z rusko gugalnico izvedel že več kot tisoč podobnih skokov, ki so se zaradi varnosti končali
v vodi.« Gašperju je uspelo in nastal je res posnetek, ob katerem zastane dih. Čeprav je veliko slonelo na Gašperju, so za njegovo varnost skrbeli dva reševalca, zdravnik trav-matolog, akrobatski koordinator, trije izkušeni člani ekipe Dunking Devils in ekipa prostovoljnih gasilcev iz lokalnega gasilskega društva.
A fantje že zrejo naprej. Glavni projekt, ki ga pripravljajo, je turneja Dunking Devils live. To je 90 minut dolg šov program, kjer bomo lahko v živo videli nabor vseh njihovih akrobacij, ki jih zdaj lahko spremljamo le preko spletnega videa in televizijskih zaslonov.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: FB
10
KULTURA
Gorniški festival vedno znova pritegne veliko Celjanov
Film Zadnji ledeni lovci predvajali tudi v Metropolu
Ker je Celje znano središče ljubiteljev alpinizma in je med prebivalci veliko zanimanje za gorništvo, so v knežje mesto povabili Festival gorniškega filma. »Ker je bil cikel dobro sprejet, smo se z direktorjem festivala Silvom Karom dogovorili za tesnejše sodelovanje pri festivalu. Filme smo tako hkrati prikazovali v Cankarjevem domu in celjskem Metropolu, gostovanje festivala v Celju pa je postalo stalnica,« je začetke razložil programski vodja Mestnega kina Metropol Samo Seničar. Zdaj je Mestni kino Metropol že osem let redni gostitelj festivala, ki poleg projekcije filmov ponuja tudi pogovor z ustvarjalci.
Letos je Mestnemu kinu Metropol uspelo še pred tekmovalnim programom gorniškega festivala na redni spored dati dokumentarni film Zadnji ledeni lovci, ki je kasneje na festivalu dobil glavno nagrado. V kinu so tudi gostili ustvarjalce Natalijo Gros, Miho Avguština in Rožleta Bregarja. V čarobnem slovenskem filmu Zadnji ledeni lovci Rožleta Bregarja in pokojnega režiserja Jureta Breceljnika spoznamo Grenlandijo in njene prebivalce ter izginjajočo kulturo Inuitov, z zornega kota katerih je predstavljena zgodba. Mednarodna festivalska žirija je nagradila kompleksno zgodbo, ki gledalce popelje do prefinjene-ga in ganljivega vrhunca. »Z ekipo smo ponosni, da smo kljub tragičnim dogodkom skozi inuitsko pripoved v
Samo Seničar se je po projekciji filma pogovarjal z glavnim junakom filma Magnetna privlačnost gora Stevom Wakefordom.
ga veseli, vendar premišljeno, pri čemer življenje nikoli ni dolgočasno. A Steve se je s pomočjo filma in iskanja odgovorov po približno treh letih spremenil iz egocentrič-nega bahavega mladeniča v družinskega človeka. Posebej močna je zaključna misel danskega filozofa Sorena Ki-erkegaarda, da življenje lahko razumemo samo za nazaj, živeti pa je treba naprej. »Film in pogovor sta navdušila zbrane gledalce, kar kaže na smer, ki jo je treba vzdrževati in čim večkrat omogočiti stik filmskih ustvarjalcev z občinstvom,« je dodal Seničar.
Alpinistični družbeni dogodek
Tudi vse ostale filmske projekcije so bile dobro obiskane in letos je devet filmov
v šestih sklopih pogledalo 680 gledalcev. Veliko obiskovalcev vsako leto znova dokazuje, da jih tovrstna tematika zanima. »Poleg tega, da je festival izrazito družabne narave, postaja vsako leto tudi bolj filmski. Ni več dovolj snemati akcijske prizore, ustvarjalci so začeli veliko več pozornosti namenjati filmskemu jeziku. Hkrati z dostopnostjo tehnike nastajajo zelo spektaku-larni filmi,« je zaključil samo Seničar.
Dobro obiskani slovenski festival gorniškega filma potrjuje že znano dejstvo, da so takšni festivali prava poslastica za tiste, ki alpinizem živijo, in tudi tiste, ki jim je svet gora blizu.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
svet pripeljali očitno odličen dokumentarni film. Dosegel je bistvo, da je ljudem pripeljal toplino mrzle dežele Grenlandije. Poleg nagrad, ki smo jih že prejeli na drugih festivalih po svetu, je to zagotovo še en dokaz, da se tudi slovenski film lahko kosa z visokoproračunskimi tujimi filmi. Če si nekaj želiš, ni nič nemogoče,« je bil ganjen sorežiser Rožle Bregar.
Magnetna privlačnost gora
Letos so v Celju gostili tudi režiserja filma Magnetna privlačnost gora Steva Wa-keforda in njegovo družino. Anglež Steve Wakeford je bil do »tistega dne« popolnoma predan službi, potem se mu je sesulo pljučno krilo. Odločil se je, da bo spremenil na-
čin življenja, zato se je podal v alpinizem. Žal je že kmalu na začetku alpinističnega udejstvovanja v francoskih Alpah padel 70 metrov. Po hudem padcu sta sledila naporna rehabilitacija in ponovno soočenje s krajem nesrečnega dogodka. V tem času je iskal odgovor, kaj je tista sila, ki alpiniste vleče h gori. Odgovor je poskušal najti pri psihologih in tudi pri drugih alpinistih. To iskanje sta s partnerko Menno Pritchard prikazala v filmu Magnetna privlačnost gora. V filmu odgovore ponujajo alpinistične legende, kot so Steve House, Paul Pritchard in sir Chris Bonnington. A kljub odgovorom kolegov in športnega psihologa mu je najbolj življenjski odgovor dala medicinska sestra - lahko počne vse, kar
Polna dvorana Metropola dokazuje, da so Celjani zaljubljeni v gore.
Izkupiček nadarjenim študentom
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v ponedeljek odprli prodajno razstavo slikarskih del v Žalcu rojenega arhitekta Franca Marjana Ferranta. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo izkupiček od prodanih slik namenil nadarjenim študentom.
Franc Marjan Ferrant je izhajal iz znane Roblekove družine. Do sedmega leta je živel v Žalcu. Leta 1933 je njegov oče dobil službo v Zagrebu, kamor se je preselila tudi družina. Po maturi se je vpisal na gradbeni oddelek tehniške fakultete, kjer je tudi diplomiral. Še posebej mu je bilo pri srcu slikarstvo, ki mu je namenil v različnih slikarskih ateljejih veliko prostega časa. Leta 1958 se je najprej odselil na Dunaj, nato v Köln in München, kjer si je ustvaril dom in tam ostal do smrti leta 2017.
V	Žalcu je so zdaj razstavljal dvakrat. Prvič leta 2005
in drugič še leta 2010. Na njegovo željo, ki jo je izrazil še pred smrtjo, so tokrat v Savinovem likovnem salonu pripravili še prodajno razstavo. Med njegovo ohranjeno umetniško zapuščino, ki je postala donacija za nadar-
jene in štipendije potrebne študente, je najbolj bogat slikarski opus. Navdih zanj je dobil na potovanjih po sredozemskih deželah. Najbolj izstopajoče so podobe morskih pejsažev in vedut obmorskih naselij ter kom-
pozicije srednjeveških mestnih jeder. Prodajna razstava bo v Žalcu na ogled še do 13. marca, nato bo mogoč še individualen ogled slik, ki so sicer objavljene tudi na spletni strani ZKŠT Žalec.
ŠO, foto: TT
Kustosinja razstave je Alenka Domjan. V kulturnem programu ob odprtju sta nastopili učenki Glasbene šole Rista Savina Žalec Lana Krajnc in Eva Pišek pod mentorstvom Urše Tekavc.
Ljubiteljska kultura pomembna
DOBRNA - V letnem programu kulture za letošnje leto namenja občina največ denarja za knjižnično dejavnost. Za delovanje Knjižnice Dobrna, ki deluje v okviru Osrednje knjižnice Celje, bo občina letos namenila 17 tisoč evrov. Poleg tega bo namenila še pet tisoč evrov za nakup knjižničnega gradiva.
V letnem programu kulture je namenjena druga največja postavka, to je enajst tisoč evrov, izdajanju lokalnega časopisa Dobrčan. Na tretjem mestu je denar za spodbujanje ljubiteljske kulture, za katero je na voljo devet tisoč evrov. Zanjo je letos nekoliko več denarja kot lani, saj je v občini nastala še ena nova sekcija. Ljubiteljska kulturna dejavnost je v dobrnski občini zelo razvita. Po izračunu občine naj bi Dobrna namenjala za ljubiteljsko kulturo na prebivalca več denarja kot nekatere druge občine.
Podlago za delitev denarja predstavljajo letni program kulture, Pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter sprejet proračun. Denar za knjižničarsko dejavnost razdeli občina po pogodbi, ki jo ima sklenjeno s celjsko osrednjo knjižnico. Za razdelitev denarja za ljubiteljsko kulturo bo občina kmalu objavila javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavila društva.
BJ
KULTURA
11
Z leve: Igor Rosina, tretjeuvrščeni Andrej Tarfila, fotograf leta 2017 Aleš Krivec in drugouvrščeni Miran Krapež (Foto: Edi Masnec)
Ena od treh fotografij nagrajenega Aleša Krivca z naslovom Jesen proti vrhu
Štirje letni časi v Centru Noordung
Aleš Krivec zmagovalec natečaja Fotograf 2017
Fotograf leta je stalni natečaj, ki ga organizira revija Digitalna kamera. V Centru Noordung v Vitanju, v posebni zgradbi, kjer vsak fotograf najde kakšen zanimiv motiv, so organizatorji podelili nagrade najboljšim in razstavili trideset najboljših fotografij natečaja. Svetovno uveljavljen fotograf Aleš Krivec je pometel s slovensko konkurenco.
Na natečaj je bil letos zelo dober odziv, saj je kar 118 fotografov poslalo svoje izdelke. Prispelo je 767 fotografij in najboljših trideset so razstavili v centru, ostale so prikazali na projekciji v dvorani. Temo letošnjega natečaja so predstavljali štirje letni časi. Ker je to široka
tema, je bil temu primerno tudi dober odziv. »Fotografi so lahko pošiljali različne fotografije, nismo se samo osredotočili na pokrajino. Poleg večine krajinskih fotografij so bili tudi športne fotografije in posnetki z dogodkov, ki so se zgodili v različnih letnih časih,« je razložil urednik revije Digitalna kamera Igor Rosina.
Natečaj je trajal celo leto in žirija v sestavi Jure Kravanja, Gorazd Golob in Igor Rosina je imela veliko dela. Pri izboru najboljših je komisija upoštevala različne kriterije. »Najprej smo ocenili kakovost fotografije, nato smo se osredotočili na sporočilnost in izvedbo. Na koncu vsakega vmesnega natečaja smo izbirali zmago-
valce in jih točkovali. Seštevek točk je dal končnega zmagovalca.« Največje število točk je dobil Aleš Krivec, ki je skupaj osvojil 40 točk, drugi je bil Miran Krapež s 15 točkami in na tretjem mestu fotograf Andrej Tarfila z 9 točkami. 1 točko je osvojila tudi Celjanka Andreja Ravnak, ki se je kasneje, ko je začela redno sodelovati z revijo, sodelovanju na natečaju odpovedala.
Fotogenična stavba
Razlog, da so se odločili razstavo postaviti v nekdanji Ksevt, ki zdaj nosi ime Center Noordung, je v foto-geničnosti zgradbe. »Poleg zanimive stavbe je prav tako zelo zanimiva stalna razsta-
va v tem centru. Kar nekaj znanih slovenskih fotografov je s posnetki iz tega centra doseglo vidne uvrstitve na najuglednejših svetovnih natečajih. Zato smo se odločili, da še ostale fotografe, ki ne poznajo centra, pripeljemo sem in jih mogoče navdušimo nad to krasno stavbo,« je razložil Rosina.
Odprtje razstave, ki je na ogled še do 9. marca, je popestril koncert svetovno znanega glasbenika Uroša Perića z njegovim Bluenote kvartetom. Na odru se jim je pridružil ženski spremljevalni vokalni trio The Pearlet-tes, ki ga spremlja na vseh večjih koncertih in z njim gostuje po vsem svetu.
BARBARA GRADIČ OSET
Aleš Krivec je znan po dih jemajočih fotografijah gora in Slovenije, ki jih zadnji dve leti objavlja na letnih koledarjih, le malo dlje pa na svoji Face-book strani. Da so te res neverjetne, priča tudi to, da je v približno dveh letih, odkar se družabnemu omrežju resneje posveča, zbral že približno 50 tisoč sledilcev. S fotografijami sodeluje tudi na različnih domačih in mednarodnih natečajih, najbolj sveža vest je, da so ga organizatorji Sony World Photography Awards, največjega fotografskega natečaja na svetu, uvrstili v ožji izbor za leto 2018. V odprtem tekmovanju v kategoriji Pokrajina in narava se je njegova fotografija Blejskega jezera uvrstila med deset najboljših na svetu, za še eno fotografijo v tej kategoriji je prejel posebno pohvalo. Končni zmagovalec bo razglašen v drugi polovici marca. Za kako velik in pomemben natečaj gre, pove že podatek, da so po podatkih organizatorjev na 11. natečaj fotografi iz več kot dvesto držav poslali rekordnih 320 tisoč posnetkov.
Po mesecu izjemne kulturne ponudbe
V Zgornji Savinjski dolini gledališke predstave, likovne razstave, pevski dogodki ...
V Zgornji Savinjski dolini se je končal mesec kulture, ki se je začel že konec januarja. V zadnjih tednih se je tako zvrstilo približno štirideset prireditev, ki so jih pripravila različna domača društva. Ta so organizirala več gledaliških predstav domačih skupin ter likovne, literarne in druge dogodke.
Prireditve so se vrstile po vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. Koordina-torka prireditev je bila mozir-ska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. »Lahko rečem, da sem zelo zadovoljna tudi z letošnjim mesecem kulture. Društva so pripravila zares bogat kulturni program različnih vsebin,« je povedala vodja izpostave Simona Zadravec.
Med mesecem kulture je bilo posebej živahno na gledališkem področju. »Še
vedno so v ospredju komedije, ki so jih pripravile tri gledališke skupine. Prav tako je bila predstavljena drama, ki je bila med občinstvom dobro sprejeta,« je še povedala Zadravčeva. Gre za zahtevno dramo Leva Niko-lajeviča Tolstoja Moč teme, ki govori o demonični moči zla. Uprizorilo jo je Gledališče Mozirsko. Gornjegrajski gledališčniki so poskrbeli za premiero komedije Diagnoza: Fotr, gledališčniki Lepe Njive za kmečko burko Našli so se ter ljubenski za delo Hodl de bodl ali dva ajmerja vode. Gledališke skupine obstajajo tudi v zgornjesavinjskih osnovnih šolah. Tako je uprizorila skupina Osnovne šole Rečica ob Savinji delo Mala in velika luna. Poseben gledališki dogodek je pripravilo tudi solčavsko kulturno društvo. To je predstavilo Shakespear-
jevo tragedijo Romeo in Julija v povezavi s solčavskima Romeom in Julijo, to je z nesrečnima zaljubljencema, ki sta storila v tem kraju samomor. Pred dnevi je minilo točno 80 let od tega pretresljivega dogodka.
Na likovne razstave so kot
ustvarjalce povabili zgornje-savinjsko društvo likovnih ustvarjalcev Gal, Stojana Špe-gla in Saro Štorgelj. Svoj nov literarni zbornik je posebej predstavilo domače društvo Stopinje. V Gornjem Gradu sta bila med drugim tudi plesni kulturni dan in že sedmi
etno večer. Ta je bil v soboto. Na njem so bile letos predstavljene slovenska, srbska, indijska in kavbojska (plesna) kultura, v preteklih letih med drugim makedonska, albanska in arabska.
BRANE JERANKO Foto: arhiv KD Gornji Grad
Nekateri ustvarjalci so prejeli v mesecu kulture različna priznanja. Podeljena so bila skupni zgor-njesavinjski slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku.
Gornjegrajski gledališčniki so predstavili komedijo. Njihovo predstavo sta si ogledala tudi domači župan Stanko Ogradi in predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Mesec kulture Zgornje Savinjske doline ima zelo dolgo tradicijo. Letos je bila kultura izpostavljena na podoben način že dvainštirideseto leto. Začelo se je s tednom kulture, ki se je nato zaradi bogate kulturne ponudbe razširil na cel mesec.
12
NAŠA TEMA
Vključevanje tujcev prepuš' lastni iznajdljivosti
Poziv, da bi se priseljenci, ki želijo delati v učili slovenskega jezika - Bolj dejavno vlc
»Če država pravi, da na področju integracije priseljencev opravlja svoje delo, potem ga opravlja slabo. Rezultatov ni.« Tako meni župan Mestne občine Velenje, ki je pred dnevi državni vrh pozval, naj na tem perečem področju vzpostavi celosten pristop in sistemske rešitve. Opozoril je, da so tujci pri vključevanju v našo družbo prepuščeni pripravljenosti in iznajdljivosti posameznikov ter ustanov. Prvi pogoj za to, da na upravnih enotah, v zdravstvenih domovih, vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah ne bi prihajalo do težav zaradi komunikacijskega šuma - ter na ravni družbe do nestrpnosti - je obvezno učenje slovenskega jezika, poudarja Bojan Kontič.
Župan je prepričan, da je bilo Velenje v preteklosti primer uspešne integracije raz-
ličnih narodnih skupin. V zadnjem času se mesto sooča s številnimi težavami. Iz leta v leto se povečuje število priseljencev, ki ne govorijo slovenskega jezika niti kateregakoli drugega jezika, ki ga razumejo zaposleni v javnih ustanovah. »To postaja ovira, ki jo je težko zaobiti in še težje preskočiti,« pravi Kon-tič. Meni, da bi priseljenci morali opraviti tečaj slovenskega jezika, spoznati tukajšnji družbeni sistem ter sobivanje v prostoru, kamor so prišli.
S težavami pri vsakodnevnem delu se soočajo v šolah, tudi v vrtcih. V starostni skupi-
»Krivde ne bi valil na tujce. Mi smo tisti, torej država, ki postavljamo predpise, ki omogočamo migracije in določamo pogoje. Torej smo odgovorni za to, da omogočimo integracijo ljudi, ki se priseljujejo k nam,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
ni od enega leta do pet let je kar devet odstotkov otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva. Gre predvsem za otroke staršev, ki so se v Velenje preselili s Kosova in iz Makedonije. Še hujše zadrege nastajajo v zdravstvenih domovih.
Ni treba izumljati tople vode
In kje velenjski župan vidi rešitve? Kot pravi, ni treba izumljati tople vode. V ostalih evropskih državah se natančno ve, kakšni so pogoji, da lahko nekdo pridobi delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. To, kar država počne, ni dovolj. Če ljudem
dovoljuje vstop v našo državo, bi jim morala ponuditi možnost učenja jezika. Tega bi se morali naučiti v določenem času.« To se mu zdi tudi prvi pogoj za zagotavljanje človekovih pravic in ohranjanje strpnega sobivanja.
Tistim, ki s prstom kažejo na priseljence, češ da sami za svoje vključevanje v našo družbo niso pripravljeni narediti ničesar, odgovarja: »Dvomim, da bi se tujci povsem odpovedali možnosti, da se vključijo v družbo. Zakaj bi
potem sploh želeli bivati v naši državi? Če bi jim ponudili dovolj možnosti, bi bila pripravljenost za učenje jezika in vključevanje v družbo večja. Sedanji sistem pa jih k ničemer ne zavezuje.«
Zakaj program ni obvezen?
Eden temeljnih programov pomoči pri vključevanju v slovensko družbo je program začetne integracije priseljencev (ZIP), ki ga sofinancirata ministrstvo za notranje zade-
ve (MNZ) in Evropski sklad za migracije, azil in vključevanje. Program, ki je namenjen odraslim priseljencem, v začetnem in nadaljevalnem modulu zajema učenje slovenskega jezika ter vsebine iz življenja in dela v Sloveniji. Oba modula sta vsebinsko in glede na raven zahtevnosti povezana.
Na MNZ nam na vprašanje, zakaj program ZIP za priseljence ni obvezen, niso odgovorili. Pojasnili so le, da se ga je v petletnem obdobju udeležilo malo več kot 6.500
»Tujci, ki bi radi pridobili naše državljanstvo, se zelo dobro naučijo slovensko. Nekateri se pri učenju jezika potrudijo, ker to od njih zahteva delovno mesto. Mladi in bolj izobraženi se želijo takoj vključiti, ne glede na to, iz katere države prihajajo. Nekatere ženske iz albansko govorečih družin, ki se ne želijo zaposliti, pa težko prisilimo, da bi se učile jezika,« opaža Aleksandra Gačić, ki že nekaj let predava v programu začetne integracije priseljencev.
Mahanje z rokami ni zdravstvena obravnava
Ko je Zdravstveni dom Velenje pred časom objavil razpis za prosto delovno mesto srednje medicinske sestre v specialistični ambulanti, kjer je bil prvi pogoj tekoče znanje albanskega jezika, je predvsem na spletnih forumih in socialnih omrežjih završalo. Negativno. Toda v ZD Velenje opozarjajo, da gre za nujno zadevo, ki bi pomagala pri obravnavi albansko govorečih priseljencev in ki jim prav tako morajo zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo. Do danes sicer medicinske sestre, ki bi tem pogojem ustrezala, niso našli, nam je povedal strokovni direktor ZD Velenje Andrej Lesjak. S težavami pri komunikaciji s tujejezičnimi bolniki se srečujejo tudi Splošni bolnišnici Celje.
Kljub hudim kritikam glede pogoja o znanju albanskega jezika težava z razumevanjem tujih jezikov ni od včeraj. »Priseljencev je veliko. Ko pridejo k nam, se integrirajo in prav je tako, saj se tudi naša družba s tem obogati. Ti ljudje ostanejo naši državljani, delajo in plačujejo davke,
mi pa smo jim dolžni nuditi kakovostno zdravstveno oskrbo,« razlaga Lesjak.
Prevajajo tudi otroci
Ker je za Velenje značilna nekoliko višja stopnja priseljencev iz nekdanjih republik Jugoslavije, se z večjezično
obravnavo bolnikov v zdravstvenem domu srečujejo že vrsto let. »Nekatere jezike nekdanje Jugoslavije medicinsko osebje govori tudi tekoče, tudi nekaj zdravnikov je iz teh republik. Starejše generacije smo se te jezike učile v šolah. Sporazumevanje v teh jezikih torej ni težava ali breme,« dodaja sogovornik. Težje je v zadnjem času, ko je v mestu več albansko govorečih ljudi.
»Mahanje z rokami oziroma geste pri sporazumevanju z bolnikom ne omogočajo njegove kakovostne obravnave. Na podlagi tega ne dobimo dovolj informacij za dobro oskrbo bolnika. Na primer da imamo v ambulanti zastrupljenca - za te
					
C	?	KiifcSne tcfavp Irristc?	£fsr£ 'k;.4 1 "if .) k. r i'	Država je pred ča-	_ a
				som izdala Večjezič-	i s
1		Џ BoleCina.	K rfhpmhj.i	ni priročnik za lažje	
S.				sporazumevanje v	s
i S	f j			zdravstvu, ki je izšel	§ s
£ K				v osmih jezikih -	t
		} Prffcwlba. ► VfoCina.	t Ш4М ► Temperatura	med drugim tudi v albanščini, s katero imajo v zdravstvenih zavodih največ	
	ft			težav. V priročniku	
				so natančni prevodi	
		k Bolezen.		najpomembnej-	
			№ S&mundjs	ših vprašanj pri	
				obravnavi tujejezič-	
	•	k Nmcfnusl/pomd.	► Shtatzenlđ	nih bolnikov, tudi fotografije telesa, da lahko bolnik čim bolj	
	lr			natančno opredeli,	
				kakšne zdravstvene	
IV	и			težave ima.	■v
primere imamo 24 ur na dan na voljo toksikologa. Enako bi moralo biti tudi s prevajalci, torej da bi imeli do njih možen 24-urni dostop. Tudi samo po telefonu, da bi se vsaj pogovoril z bolnikom in nam povedal pomembne stvari za zdravstveno obravnavo. A možnosti klica prevajalca trenutno ni. Dogaja se tudi, da starejši bolniki pridejo v ambulanto z otroki. V Velenju imamo nekaj kitajskih družin. Potem otrok prevaja. In moraš biti kot zdravnik zelo previden. Ne veš namreč, če otrok pravilno prevede besede staršev,« pojasnjuje Lesjak. Vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo, če se bi zaradi napačnega sporazumevanja zgodila zdravniška napaka.
Ne le jezik, tudi prepričanja
»Ljudje morajo razumeti, da so te skupnosti že pri nas in je treba zanje poskrbeti. Velikokrat razmišljam, kako bi bilo meni, če bi bil v tujini in bi potreboval zdravniško pomoč, pri čemer jezika ne bi znal,« dodaja Lesjak.
Toda ni samo jezik tisti, ki povzroča težave pri obravnavi bolnikov, tu so še določena verska prepričanja, ki prav tako vplivajo na dojemanje zdravljenja pri tujejezičnih bolnikih. »Navade ljudi je treba spoštovati. Če ima nekdo neko prepričanje, ki morda ovira zdravljenje, mu poskušamo razložiti, kaj se bo zgodilo, če ne bo ravnal po naših navodilih, kakšna tveganja to prinaša. Torej poslabšanje zdravja, bolezni, morda smrt ali celo invalidnost. Siliti pa nikogar ne smemo v neko terapijo ali zdravljenje, ker bi to pomenilo nedovoljen poseg v njegovo telo,« dodaja zdravnik.
Tudi v šolah želijo sistematično rešitev
»Otrok si ni izbral poti v tujino, za sabo je pustil okolje, ki ga je poznal. Ko gredo starši v službo ali imajo razne obveznosti, je otrok večinoma prepuščen sam sebi v okolju, ki ga ne pozna, kar je zanj stresno. Zato moramo tem otrokom pomagati, da bi se čim prej vključili v družbo vrstnikov in šolsko okolje,« pravi ravnatelj III. OŠ Celje Aleksander Verhov-šek. Od skupno 447 učenk in učencev v šoli jih 39 prihaja iz drugih držav, večina je iz albansko govorečega okolja.
Verhovšek ugotavlja, da je najlažje delati z najmlajšimi, saj tudi učni načrti še niso tako zahtevni in imajo otroci več časa, da se veliko naučijo z igro. »Največ težav imamo pri učencih, ki se vključijo v zadnje triletno obdobje, kjer je treba imeti veliko predznanja in je tudi snovi veliko, zaradi jezikovne ovire pa se je to snov težko naučiti.« Pravi, da je posebej težavna komunikacija pri otrocih iz albansko govorečega okolja, saj ti skoraj ne poznajo drugega jezika, albanščina pa ni sorodna drugim jezikom, da bi si z njimi lahko pomagali učitelji. Ali bi morali torej otro-
Pomagajo jim tolmači
S težavami pri komunikaciji tujejezičnih bolnikov se srečujejo tudi v Splošni bolnišnici Celje, največkrat v urgentnem centru. V primeru hospitalizacije takšnih
Aleksander Verhovšek ravnatelj III. OŠ Celje
ci tujcev najprej iti na tečaj slovenščine in se šele nato vključiti v razred? »Vsekakor je smiselno, da se otroka vključi v šolo z nekim predznanjem, s poznavanjem terminologije in šolskega sistema, kar naj bi veljalo tudi za starše,« pravi Verhovšek. Šola je tako na začetku šolskega leta začela izvajati jezikovne tečaje, da bi otroke pripravila na vstop v razred.
Kako rešujejo težave?
Tudi ministrstvo za izobraževanje se zaveda težav, ki jih imajo šole, in išče rešitve. Tako v 15 šolah po Sloveniji izvajajo petletni projekt Soočenje z izzivi medkulturnega sobivanja, vsaka šola ima še pet šol partneric. III. OŠ je v projekt vključena drugo leto in je pritegnila tudi OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša in IV. OŠ Celje ter Gimnazijo Celje - Center in Vrtec Anice Čer-nejeve. Oseba, ki je zaposlena v okviru projekta, sodeluje z omenjenimi zavodi in ponuja ure pomoči učencem, ki to pomoč potrebujejo. »Cilj je, da bi po petih letih pripravili model, ki bi bil usklajen z mi-
bolnikov se komunikacijske pojavljajo tudi na oddelku, kamor sprejmejo bolnika.
»Veliko bolnikov je iz Rusije in držav nekdanje Sovjetske zveze, Romunov in Bolgarov. Sodelujemo s tolmači za ruski, romunski, albanski, ita-
NAŠA TEMA
13
ceno
Sloveniji, najprej na->go naj odigra država
priseljencev. Udeležili so se ga državljani 86 različnih držav. Največ udeležencev je bilo iz Bosne in Hercegovine, Srbije, s Kosova, iz Makedonije in Rusije. Program je doslej v 34 krajih po Sloveniji izvajalo več kot 20 izobraževalnih ustanov.
Predavanj ni po leto ali dve
Kot pravijo na MNZ, si prizadevajo, da bi bil program čim bolj dostopen priseljencem po vsej Sloveniji. A Laščanka Aleksandra Gačić, slovenistka in doktorica zgodovine, ki program ZIP kot predavateljica že vrsto let izvaja v Celju, Velenju in Žalcu, opaža, da se ga mnogi priseljenci ne udeležijo. Nekateri, ker se ga ne želijo, drugi, ker se ga ne morejo. Država namreč razpise za izvajalce programa enkrat objavi za pol leta, drugič morda za leto. Zgodi se tudi, da kakšna ljudska univerza na razpisu ni uspe-
nistrstvom in bi ga to vpeljalo v vse slovenske osnovne šole ter tudi vrtce in srednje šole. Ključno se mi zdi dvoje - sistematična rešitev vprašanja vključevanja otrok tujcev in to, da je vsak otrok deležen pomoči, ker jo potrebuje in je pomembna za njegov razvoj, da je lahko enakovreden z ostalimi,« opozarja Verhov-šek.
Učitelji izvajajo tudi ure dodatne strokovne pomoči za učence tujce. Pomoč je namenjena razvijanju spo-razumevalnih zmožnosti in premagovanju jezikovnih ovir ter nujni podpori pri osvajanju učne snovi. Te ure financira MIZŠ in so vezane izključno na status tujca, ki otroku pripada dve leti. Otroci tujci imajo pravico do napovedanega in dogovornega ocenjevanja ter ostalih prilagoditev, ki jim omogočajo, da imajo enake možnosti in da lahko s trudom in sprotnim delom napredujejo.
III. OŠ ima za pomoč tudi javnega delavca, otroke pa vabi, naj izkoristijo tudi popoldanske brezplačne učne pomoči zavodov in društev v širšem okolju. »Želeli bi si le, da bi bil obisk teh oblik pomoči bolj reden in bi otroci lahko hitreje napredovali,« pravi Verhovšek. Pogreša tudi večje sodelovanje staršev, za katere šola pripravi roditeljske sestanke ob sodelovanju prevajalke. A udeležba na njih žal ni ravno množična.
TC, foto: SHERPA
lijanski, madžarski, poljski, španski, nemški in arabski jezik. Za druge jezike v nujnih primerih iščemo tolmače tudi pri raznih agencijah ali med sodnimi tolmači,« dodajajo v bolnišnici.
SŠol
šna, kar pomeni, da v kraju, kjer univerza deluje, programa ne izvajajo. »Nič nenavadnega ni, da leto ali dve predavanj sploh ni, ljudje zaman čakajo na možnost izobraževanja. Ko država predavanja odobri, nas je predavateljev premalo. Močno smo obremenjeni in predavamo cele dneve, da izpeljemo programe.«
Po besedah Gačićeve je največja težava, ker udeležba v programu ZIP ni obvezna. Znanje slovenščine je sicer obvezno, če želijo tujci pridobiti slovensko državljanstvo. Za tega lahko zaprosijo šele po desetih letih bivanja v Sloveniji. Težava so predvsem albansko govoreči moški, ki delajo v prevozništvu ali gradbeništvu. Na delovnem mestu se naučijo srbščine ali hrvaščine, a so prepričani, da znajo Slovensko. Ženske učenje jezika vidijo kot priložnost, da lahko gredo vsaj malo iz hiš. Pred časom sem učila gospo, ki pri nas živi deset let, a me ni razumela popolnoma nič.«
Najprej jezik, nato delo
Če bi tujce k učenju jezika spodbudili takoj, ko pridejo k nam, bi od tega imela korist vsa naša družba, je prepričana sogovornica. Kot primer dobre prakse izpostavi evropske države, kjer je znanje
tamkajšnjega jezika eden od pogojev, da lahko tujci sploh kandidirajo za delovna mesta. Dokler ne obvladajo jezika in ne opravijo izpita, lahko delajo le kot prostovoljci.
Seveda bi bil za izobraževanje priseljencev potreben dodaten denar, ki bi ga morala zagotoviti država. Aleksandra Gačić opozarja, da bi moral biti ključ,
po katerem bi država razdelila denar za programe, podatek o tem, koliko priseljencev se je priselilo v določen kraj. A sedanji razpisi predvsem spodbujajo tekmovalnost med ljudskimi univerzami, poudarja predavateljica. Izbrana je namreč tista univerza, ki izvajanje programa ponudi po najnižji ceni.
TINA STRMČNIK
Kaj o priseljevanju govori statistika?
Občuten je porast priseljencev s Kosova, to število se je skoraj podvojilo, a tudi iz Makedonije, od koder je v Slovenijo prišlo tri tisoč priseljencev več kot pred šestimi leti. Pri nas se je povečalo tudi število prebivalcev iz Črne gore, Rusije, Ukrajine in Italije, v zadnjih letih tudi iz Bolgarije, zmanjšalo pa se je število prebivalcev s Hrvaške, iz Srbije, Nemčije, Avstrije in Francije. Kot razlog za preselitev v Slovenijo je po podatkih Sursa še vedno na prvem mestu iskanje službe oziroma zaposlitev, sledita združitev z družino in študij.	RG
Število prijavljenih tujcev v savinjski regiji		
Vir: Surs	2011	2017
skupaj	26.309	28.477
Bosna in Hercegovina	11.996	13.018
Hrvaška	5.881	5.283
Srbija	2.946	2.927
Kosovo	1.666	3.258
Makedonija	837	1.031
Pri prevajanju jim pomagajo otroci
45-letna Albanka Nakije Krasnqi se je s Kosova v Braslovče s tremi otroki preselila pred približno letom. K temu jo je spodbudil mož, ki v Sloveniji živi in dela že 12 let. Nakije je vesela, da je družina po dolgih letih spet združena, a je selitev obenem prinesla tudi vrsto jezikovnih ovir. Pri učenju slovenščine ji je v veliko pomoč UPI - ljudska univerza Žalec, kjer že več let organizirajo tečaje začetne integracije in s tem tujcem nudijo pomoč pri vključitvi v slovensko družbo.
Nakiji Krasnqi tako kot večini drugim albanskim ženam največjo težavo v novi domovini predstavljajo obiski zdravnikov. Zdravstveni domovi in bolnišnice so namreč edine ustanove, kamor se ponavadi ženske odpravijo brez partnerjev. Ti zaradi pogostejših stikov
s Slovenci in dela večinoma že dobro govorijo slovensko. Albankam pri sporazumevanju z zdravstvenim osebjem zato večinoma priskočijo na pomoč kar njihovi otroci, ki se slovenščine zaradi obiskovanja šole in druženja s slovenskimi vrstniki prav tako naučijo precej hitro. Večina
priseljenk s Kosova ne hodi v službo, vse ostale opravke, na primer na upravni enoti in v šolah, opravljajo moški. Ker stikov s slovenskim okoljem pravilom ne navezujejo pogosto, so tečaji začetne integracije priseljencev še toliko bolj dobrodošli.
Na UPI - ljudski univerzi Žalec pomoč pri učenju slovenščine in vključevanju v družbo nudijo tudi izven teh tečajev. Nakije s 35-letno Flo-rije Mazreku in 23-letno Gen-tiano Musa iz Žalca dvakrat tedensko obiskuje središče za učenje. Ob pomoči strokovne delavke Vesne Poročnik se ženske učijo slovenščino in spoznavajo slovensko kulturo. Nad tovrstnim druženjem so navdušene.
ŠO
TINA STRMČNIK
Za Albanke je največja ovira pri vključevanju v slovensko okolje jezik. UPI - ljudska univerza Žalec zato poleg tečajev začetne integracije nudi tudi dodatno učno pomoč. Nakiji Krasnqi iz Braslovč, Florije Mazreku in Gentiana Musa iz Žalca se učne pomoči, ki jo vodi Vesna Poročnik, ob torkih in četrtkih dopoldne z veseljem udeležujejo.
OB ROBU
Neznanje jezika kot Pandorina skrinjica
»Sem Albanec, s starši sem v Velenje prišel leta 1975, ko sem imel približno pet let. Dan, ko sem končal prvi razred, se mi je močno vtisnil v spomin. Mati me je pričakala s solznimi očmi in ko sem ji pokazal, da sem prejel priznanje za slovenski jezik, je planila v jok od veselja. Sama se je zagotovo soočila s številnimi težavami, ko se je zaposlila v Gorenju. Zato vem, da je razumevanje jezika osnova za dobro komunikacijo in pogoj za dobro sobivanje.« Tako pravi Velenjčan, ki podpira prizadevanja tamkajšnjega župana, da bi pri vključevanju priseljencev v družbo - predvsem z bolj doslednim omogočanjem učenja slovenskega jezika - večjo vlogo odigrala država.
Opozorilo, da je treba vključevanje priseljencev v družbo celoviteje urediti, državljani dojemajo vsak po svoje. Problematika, kjer so v ospredju priseljenci, hitro zaide v nestrpnost, populizem in posplošena mnenja, da so vsi tujci neprilagodljivi, da trmasto vztrajajo pri svojih navadah in svojem jeziku ter da jih z dodatnimi programi vključevanja le ujčkamo in vabimo v našo lepo Slovenijo. Številni menijo, da je škoda denarja za izobraževanje tujcev in da naj ti za svoje znanje poskrbijo sami. In če ne? Potem grajenje mostu zaradi jezikovnih prepadov največkrat pade na pleča vrtcev, šol, bolnišnic, upravnih enot in drugih javnih ustanov v lokalnih skupnostih. Ko je treba najemati prevajalce, tolmače, uporabljati govorico rok in se znajti, kakor kdo ve in zna.
A kaj bo, ko bo pri obravnavi ranljivih skupin nastala zdravniška napaka? Se bo kdo vprašal, kaj bo z otrokom, ki bo zaradi težav pri vključevanju v družbo izgubil veselje do izobraževanja, ki bo zašel na rob in morda postal breme državi?Bo koga skrbelo, ker priseljenec zaradi slabega znanja slovenskega jezika ne bo poznal svojih pravic v delovnem razmerju in bo doživel delovno nesrečo ali bo kot mnogi drugi doslej iz naše države odšel z žuljavimi rokami, uničenim zdravjem in brez ustreznega plačila za svoje delo?
Kot mi je v pogovoru omenila dr. Aleksandra Gačić, smo Slovenci, kar se poznavanja našega jezika tiče, nekako dvolični. Medtem ko s prstom kažemo na nekatere, češ da se jezika ne želijo učiti, priseljencem iz nekdanje Jugoslavije radi rečemo, naj kar govorijo po svoje, da se jih bomo potrudili razumeti. Če pridejo priseljenci, ki govorijo angleško ali nemško, se Slovenci skušamo dokazati, da tudi mi dobro obvladamo njihov jezik. Po drugi strani se jezimo, da država plačuje programe, v katerih se tujci učijo slovenski jezik. Po prepričanju Aleksandre Gačić je tovrstna finančna pomoč v dobro vseh. »Priseljence je treba izobraziti in ne za javne ustanove iskati zaposlenih z znanjem na primer albanskega jezika. Ko se to enkrat začne, je kot pandorina skrinjica.«
Ker se radi primerjamo z bolj razvitimi evropskimi državami, za konec še to. Vsak tujec, ki prosi za dovoljenje za bivanje na Danskem, mu država nudi brezplačen tečaj učenja jezika kar tri leta. Udeleženci se lahko tečajev udeležijo zjutraj ali zvečer. Na tečajih prejmejo obilo učnega gradiva, učbenike in danske knjige si lahko izposodijo, država jim da na voljo celo zvezke, kamor si delajo zapiske. Sami morajo prinesti le svoj svinčnik.
Neznanje jezika, slabša socializacija
V Vrtcu Šoštanj imajo osem albansko govorečih otrok. Jezikovne težave rešujejo na vse mogoče načine. Predvsem z iznajdljivostjo strokovnih delavcev. Vrtec obiskuje tudi devet otrok priseljencev, ki govorijo enega od južnoslovanskih jezikov (hrvaščino, srbščino, bo-sanščino ali črnogorščino). Ti večinoma nimajo večjih težav s komunikacijo in se tudi hitreje socializirajo.
Težava je, da priseljenci - predvsem matere in mlajši otroci - mnogokrat niso sposobni osnovne komunikacije v slovenskem jeziku. »Z njimi pride v vrtec na vpis tolmač - kdo od njihovih sorodnikov, ki že dlje časa živijo pri nas - ali starejši otrok, ki že obiskuje osnovno šolo in je bolj vešč jezika. Zelo redki obvladajo tuji jezik, kot sta nemški ali angleški, kar je še dodatna težava pri komuniciranju. Ti otroci se počasneje vključujejo v skupino, težje in le redko navezujejo stike s sovrstniki. Otežena je socializacija,« je vsakodnevne težave razložila ravnateljica šoštanjskega vrtca Milena Brusnjak.
Vsakodnevno stisko strokovni delavci rešujejo s pomočjo lastne iznajdljivosti. »Uporabljajo albanski slovar, veliko komunicirajo s pomočjo kretenj in mimike. Za te otroke še dodatno pripravljajo dejavnosti ob slikah, fotografijah, jih spodbujajo h komunikaciji, k druženju, igri,« je dodala ravnateljica.
Vrtec Šoštanj je že maja 2016 pristopil k programu Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja. Udeležuje se raznih strokovnih srečanj, konferenc, posvetov na to temo. Njegov partner pri projektu je OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj. Strokovna delavka, ki je zaposlena v projektu, prihaja v vrtec enkrat tedensko. Dve uri izvaja neposredne vzgojno-izo-braževalne dejavnosti z otroki priseljencev, ki se na novo vključujejo ali so že vključeni v vrtec.	BGO
14
KRONIKA
Zaslužila bi lahko tudi do 35 tisočakov
Če ju ne bi dobili policisti
Pred dnevi so policisti specializirane enote za nadzor državne meje pri 32-letnem vozniku osebnega vozila našli kar pet kilogramov konoplje. Ustavili so ga na avtocestnem počivališču Lopata in opravili nadzor.
Drogo so opazili v torbi, v kateri je bila zapakirana v plastični paket. Z voznikom je bila tudi 32-letna sopotnica. Oba sta doma z območja Ljubljane. Pri pregledu vozila so kriminalisti našli pet večjih zavitkov, v vsakem je bilo po kilogram konoplje. Drogo so zasegli in obema odvzeli prostost. Po prijetju so na podlagi odredbe sodišča policisti na njunih naslovih opravili še hišno preiskavo in v njej našli še manjšo količino konoplje ter večjo količino denarja. 32-letnico so po končani preiskavi izpustili na prostost, moškega so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Zaradi prekupčevanja z mamilu mu grozi večletna zaporna kazen. »Gram prepovedane droge, ki sta jo prevažala, na ulici dosega ceno med 7 in 10 evri, kar pomeni, da bi pri ulični prodaji vse droge, ki sta jo prevažala in ki so jo zasegli v hišnih preiskavah, zaslužila najmanj 35 tisoč evrov. V prodaji »na debelo« je na črnem trgu cena za kilogram konoplje med štiri tisoč in šest tisoč evrov. Cena je pri tem vedno odvisna tudi od kakovosti.
I ■ V V	V1 ,	g v
Sodišču očitno tece voda v grlo
Primer Bajde: ga bodo obsodili dva dni pred iztekom pripora ali bo resnično odšel na prostost?
Občina Vransko bo lastniku kmetije v Zahomcah pomagala z denarnim prispevkom v višini 1.500 evrov. Vir: Mojaobčina.si/vransko
Pazite na glavo
Moker in težak sneg povzroča težave
V torek dopoldne se je na kmetiji Bistan v Zahomcah nad Vranskim pod težo snega porušil hlev. V njem je bilo ujetih pet glav govedi, ki so jih rešili sosedje in gasilci. Rešeno govedo je našlo začasno zatočišče pri sosedih. Podobno se je zgodilo tudi v Pristavi pri Mestinju v občini Podčetrtek, kjer se je pod težo snega podrla strojna lopa na kmetijske stroje.
Na kraju so morali posredovati tamkajšnji prostovoljni gasilci. Gasilci so na pomoč odhiteli tudi v Zgornje Negonje pri Rogaški Slatini, kjer so morali očistiti sneg s strehe starejše nenaseljene hiše, da se ta ne bi podrla. Takšnih težav je v tem času pričakovati še več.
»Debela snežna odeja je prinesla nevarnost, da se lahko kakšna konstrukcija, ki ni zgrajena po normativih, tudi poruši. Sneg namreč postaja vedno bolj moker in težak,« pravi vodja Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Svetuje, naj lastniki hiš strehe varno in previdno očistijo, če lahko in če menijo, da bi teža snega lahko povzročila poškodbe hiš. Opozarja tudi na drugo težavo, ki se bo pokazala v naslednjih dneh, ko se bo sneg talil: »Taljenje snega pomeni večjo količino vode, poti, kanalizacje in jaški pa so morda onesnaženi oziroma >zabiti<.« Zato ne bi bilo odveč čiščenje jaškov tudi v okolici stanovanjskih hiš, s čimer bi lastniki preprečili morebitno zalivanje kleti.
Foto: SHERPA
Zadnje tedne mediji podrobno poročamo o sojenju Romeu Bajdetu, ki je decembra 2015 umoril partnerko Lidijo Škratek. Če ga ne bodo obsodili do 21. marca, bo odkorakal na prostost z najhujšim zločinom na vesti. Bajde je v priporu dve leti. V tem času sodišče ni zmoglo postopka pripeljati do epiloga. Zapletom še ni videti konca.
Sodišču je klofuto v postopku prisolil pravzaprav Bajde. Ta je pretekli teden presenetil s preklicem pooblastila svoji odvetnici Maksimilijani Kincl Mlakar. Obtoženi se je tako sam lotil manevra očitnega zavlačevanja postopka, da bi lahko odšel na prostost in s tem sodišče stisnil v kot. Pretekli teden bi moralo sodišče
že izreči sodbo, a je potem preložilo eno obravnavo. Zdaj sta preloženi še dve obravnavi, ki bi morali biti ta teden. A čas sodišču, ne obtoženemu, se izteka ...
S sklepom Okrožnega sodišča v Celju je bila 2. marca po sistemu brezplačne pravne pomoči Bajdetu dodeljena nova odvetnica Albina Vede-nik. Torej možnosti, da ga ne bi zastopala, Vedenikova trenutno nima. Naslednja obravnava je bila razpisana za danes, 8. marca.
Vedenikova je, saj je šlo po njenem mnenju za absolutno prekratko obdobje, v katerem bi se lahko pripravila za zastopanje Bajdeta in za preučitev vseh podrobnosti iz kazenskega spisa, na sodišče podala
predlog za preložitev četrtkove sodne obravnave, vložila je tudi zahtevo za 30 dni časa, v katerem bi spis preučila. »Obtožencu grozi zaporna kazen do 30 let in kot odvetnica ne morem pavšalno pristopiti k stvari. Sodišče od nobenega zagovornika ne more zahtevati, saj nismo roboti, da v tako obsežni in zahtevni kazenski zadevi pripravi zaključno besedo v tako kratkem roku,« nam je pojasnila Vedenikova. Predlogu za preložitev obravnave je sodišče ugodilo, zahtevi za 30-dnevni čas priprave ne. Če bi tudi temu ugodilo, bi moralo Bajdeta v vmesnem času izpustiti na prostost. Za 13. marec je razpisana nova obravnava.
SIMONA ŠOLINIČ
Nevarnosti, ki prežijo na ljudi na ulicah v teh dneh, so taljenje ledenih sveč in njihovo padanje ter zdrs snega s streh na ceste.
Kriminajisti naj bi ovadili Štormana
Celjski kriminalisti so končali večletno preiskavo in ovadili odgovorno osebo podjetja s sedežem na območju Celja zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavcev. Po naših podatkih gre za nekdanjega podjetnika Zvoneta Štormana.
Sumijo ga, da je v obdobju od leta 2010 do leta 20l4 kršil zakonodajo, ker v različnih obdobjih delavcem ni izplačeval plač, regresa za letni dopust ter obveznih socialnih prispevkov, ki jih v določenih obdobjih ni niti obračunal. S tem naj bi storil za več kot dva milijona evrov škode. Oškodovanih pa naj bi bilo kar 150 zaposlenih.
Štorman je od maja 2014 v osebnem stečaju. Predlog za stečaj je vložila družba KBM Leasing, ki je leta 2013 zaradi neporavnanih obveznosti njegov hotel v Celju prodala družbi Administrator, za katero stoji celjski poslovnež Aleksander Jančar. Uvedbo stečaja so podpirali tudi delavci, ki so zaradi neizplačanih plač ter drugih neporavnanih obveznosti takrat tudi stavkali.	SŠol, JI
Poškodovan tudi delavec Darsa
Gasilec se je pravočasno izognil nesreči
Nekaj minut po 6. uri v torek se je na avtocesti v bližini izvoza Lopata zgodila prometna nesreča, v kateri je voznica osebnega vozila zapeljala s cestišča in prebila varovalno ograjo, pri čemer se je lažje telesno poškodovala.
Na kraju nesreče se je ustavil drug voznik, ki je želel poškodovani pomagati. Na kraj so med drugim prispeli tudi celjski poklicni gasilci in delavci Darsa. Medtem je mimo z neprilagojeno hitrostjo pripeljal voznik kombiniranega vozila in oplazil gasilsko vozilo. Gasilec je pravočasno odskočil, da voznik ni trčil vanj, je pa plastika gasilskega vozila zaradi trčenja poletela po zraku in zadela delavca Darsa in ga poškodovala. Voznik kombiniranega vozila je trčil še v osebno vozilo moškega, ki je na kraju nesreče ustavil med prvimi. V trčenju je bil voznik avtomobila hudo poškodovan.
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
15
Devet kreativnih služb za ljudi z veliko domišljije
Ko slišimo besedno zvezo kreativna služba, se nam v glavi porajajo čopiči, risanje, igranje, a pomen je bistveno širši. Obstajajo kariere in delovna mesta, ki so odvisni le od posameznikove domišljije. Nekatere raziskave celo napovedujejo, da bo kreativnost ena pomembnejših kom-petenc pri iskanju zaposlitve v letu 2020.
Umetniški direktor
Radi delate z različnimi mediji, ki ustvarjajo zgodbe? Umetniški direktor je odgovoren za videz in vsebino revij, filmov, embalaže. Pri iskanju zaposlitve ne pozabite na kakovosten portfolio, ki bo pokazal vse vaše prednosti in prepričal delodajalca, da ste prava izbira zanj.
Kuhar
Si predstavljate, da postanete naslednji Gordon Ramsay? Slavo in šalo postavimo na stran ... Tudi manj znani kuharji imajo možnost, da v kuhinji ustvarjajo in sestavine uporabljajo kot svoje najljubše igrače, kuhinja pa je njihov peskovnik.
Besedilopisec
Besedilopisci delajo točno to, kar pove ime - pišejo besedila. Skrbijo za spletne strani, različne bloge, kreativne strani revij, socialna omrežja, spletni marketing ... Vešči morate biti kreativnega pisanja, ki mu nikoli ne sme manjkati originalnosti, jedrnatosti in zanimivosti.
Urednik
Uredniki delajo za tiskane in spletne različice revij, časopisov ter drugih medijev, ki so javno objavljeni in namenjeni širši množici.
Velikokrat delajo s skupino različnih ljudi, od katerih jih veliko dela tudi od doma, zato mora poleg kreativnih kompetenc urednik pokazati tudi vodilne sposobnosti.
Cvetličar
Tudi cvetličar v majhni cvetličarni se lahko izkaže in pripravi vrhunske cvetlične aranž-
maje za različne dogodke - poroke, mature, poslovne sestanke ... Sanjate o kombinacijah barv, oblik in velikosti? Morda je omenjeni poklic ravno pravi za vas.
Notranji oblikovalec
Poiščite svojo ustvarjalnost na področju, ki se neprestano razvija in spreminja. Radi
preurejate domove in bi to želeli početi tudi za druge? Vas zanima kombinacija barv in različnih vzorcev, ki skupaj prostoru dodajo toplino in posebno noto?
Glasbeni terapevt
Glasbeni terapevt z glasbo pomaga ljudem do spremembe življenja. Dela lahko v rehabilitacijskih centrih, bolnišnicah ... Omenjena oseba izvaja glasbo z občutkom in včasih bolnike povabi, da se ji pri tem pridružijo.
Fotograf
Obstaja več zvrsti fotografije - nekateri se ukvarjajo s športno, drugi dajejo prednost naravi, tretjim je najljubši portret, četrti to počnejo zaradi objav v časopisih ali medijih ... Ne glede na to, kako disciplinirani so pri svojem delu, fotografi vedno poskušajo dobiti čim boljši posnetek, kjer kombinirajo tehnologijo in domiselnost.
Razvijalec videoigric
Pri tej službi boste plačani za to, da igrate igrice. Oblikovali, patentirali in ustvarjali boste igrice, ki se v moderni dobi pojavljajo ne samo na računalniku, temveč tudi na pametnih telefonih in tablicah. Možnosti je ogromno.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
NE PREZRITE
Naslednjič: Česar si ne želite, a morate .
И MojeDelo.com
Sodelavci v prodaji (m/ž) v
Velenju (Velenje)
Naloge prodajalcev bodo obsegale svetovanje, strežbo kupcem in upoštevanje kupcev, pregledno predstavljanje, redno dopolnjevanje in ustrezno razporejanje blaga, delo na blagajni. New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 4. 2018. Podrobnosti na www.moje-delo.com.
Obratni elektrikar (m/ž)
(Žalec)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe strojne, elektro ali druge ustrezne smeri. Delovne izkušnje: zaželeno 2 leti. Kompetence: natančnost, samostojnost, strokovnost, odgovornost za delo, ažurnost, zanesljivost pri delu, občutek za urejenost delovnega okolja. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni mehanik (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe strojne, elektro ali druge ustrezne smeri. Kompetence: natančnost, samostojnost, strokovnost, odgovornost za delo, ažurnost, zanesljivost pri delu. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbi-
ramo do 18. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Talilec livar (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo III. stopnjo izobrazbe strojne, kovinarske ali druge ustrezne smeri. Kompetence: odgovornost za delo, vztrajnost, zagnanost, natančnost, točnost, zanesljivost, delavnost, timsko delo, občutek za urejenost delovnega okolja. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojni konstrukter na
elektro področju (m/ž)
(Zreče)
Pričakujemo končano univerzitetno ali visokošolsko (druga bo-lonjska stopnja) izobrazbo smeri elektrotehnik - elektronik, 3 leta delovnih izkušenj na področju elektrokonstruiranja za stroje in opremo, znanje angleškega jezika ... Swatycomet, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 23. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor čiščenja (m/ž) Celje
Vodenje in koordinacija oddelka oziroma zaposlenih, kontrola delovnega procesa čiščenja, komu-
nikacija z naročniki in dobavitelji, uvajanje novo zaposlenih v delo, organizacija generalnih čiščenj, pomoč pri pripravi kalkulacij za potrebe javnih razpisov, dostava in naročanje materiala, reševanje morebitnih reklamacij. EES sistemi, d. o. o, Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 4. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavci na terenu (m/ž)
(Celje, Savinjska)
Imate ročne, organizacijske in planske spretnosti, ste usmerjeni h kupcem, odločni pri komunikaciji, pogajanju in zaključku prodaje .? Novo-Tech, d. o. o., Lackova cesta 78, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 26. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž)
(Gomilsko)
Odličnemu kandidatu/-ki ponujamo izzivalno delovno mesto komercialista na terenu, katerega glavna naloga bo neposredna prodaja artiklov in storitev na terenu. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 24. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater v proizvodnji (m/ž)
(Velenje)
Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, ele-ktro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji in zahtevnejših delovnih mestih).
Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec strojev in tehnološke opreme (m/ž) (delo po Sloveniji in v tujini)
Pričakujemo VI/1., VI/2., VII. stopnjo izobrazbe strojne oziroma elektro smeri, znanje iz strojegradnje, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, znanje računalniških programov Microsoft (Office, Project), znanje ACAD--tehničnega risanja, delo v skupini, kreativnost ... Ledinek Engineering, d. o. o., Bohovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 22. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja montaže strojev in proizvodnih linij (m/ž) (delo po Sloveniji in v tujini)
Pričakujemo znanja iz strojegradnje, znanja računalniških programov Office, ACAD, Inventor, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, vodstvene sposobnosti, komunikativnost . Ledinek Engineering, d. o. o., Bohovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 22. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Konstrukter lesnoobdelovalnih linij in strojev (m/ž) (delo po Sloveniji in tujini)
Pričakujemo VI/2., VII., VIII/1., VIII/2. stopnjo izobrazbe strojne oziroma elektro smeri, znanje iz
strojegradnje, znanja s področja konstruiranja strojev in naprav v programu Avtodesk Inventor, znanje tujih jezikov, nemški in/ali angleški jezik, timsko delo. Ledinek Engineering, d. o. o., Bohovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 22. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec v D2D
(m/ž) (Savinjska regija)
Za našega naročnika, podjetje Telemach, d. o. o., ki je vodilni kabelski operater in najhitreje rastoči mobilni operater v Sloveniji, iščemo prodajnega svetovalca v D2D (m/ž). Kraj dela: Savinjska regija. Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmar-tinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Vaše naloge bodo posluževanje in lažje programiranje CNC-stroja ter njegovo redno vzdrževanje, izvajanje kontrole polizdelkov, obveščanje vodje kakovosti o opaženih pomanjkljivostih na materialu in proizvodih, upoštevanje navodil nadrejenega in navodil iz varstva pri delu, opravljanje drugih del po nalogu vodje in organizacijskih predpisih. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 31. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
@ MojeDelo.com
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
	POZOR!	
		
t-- Preglejte aktualno ponud i-	D O	\вшш
Je nega bolnika na domu težava ali olajšanje?
Vsakemu od nas se slej ko prej zgodi, da zboli, se poškoduje ali pa se to zgodi nekomu od družinskih članov. Ko bolan ali poškodovan družinski član pride iz bolnišnice v domačo oskrbo, naletimo na kup težav, kako mu pomagati.
-vložki in plenice
-	lističi za merjenje sladkorja v krvi
- kompresijske nogavice
-	opornice In ortoze
LwGloüwC
Vsi, ki smo zavarovanci zavoda za zdravstveno zavarovanje, imamo po poškodbi ali med boleznijo pravico do
medicinskih pripomočkov, ki nam jih glede na diagnozo predpiše osebni zdravnik ali zahtevnejše pripomočke
zdravnik specialist. Z naročilnico za medicinski pripomoček se lahko nato zglasite v podjetju Flora, ki ima dve iz-dajni enoti. Prodajalno Amara v Rogaški Slatini in prodajalno Sonce v Mariboru.
Med medicinske pripomočke, ki nam zelo olajšajo okrevanje po poškodbah, operacijah ali težjih boleznih, najpogosteje spadajo ortoze za različne sklepe na telesu, kot so kolena, gležnji, zapestja, vrat. Po raznih ortopedskih operacijah so priročni povišice za straniščno školjko, sedeži za tuš kabine oziroma kopalne kadi, bergle, invalidski vozički ali hodulje. Za sladkorne bolnike pridejo prav predvsem aparati in lističi za merjenje sladkorja v krvi, za starejše obnemogle družinske člane pa so na voljo sobno stranišče, plenice za odrasle ali vložki pri nezmožnosti
zadrževanja urina in blata, pri težjih bolnikih tudi razni urinski katetri in urinske vrečke.
Zelo pomemben medicinski pripomoček za težje bolnike je bolniška postelja z ograjami in s posteljnim trapezom. Na naročilnico, ki jo napiše zdravnik, pri čemer vam ni treba nič doplačati, je na voljo kovinska postelja z ograjami in s trapezom, pri kateri s pomočjo ročice lahko bolniku dvigujete vzglavje. Z doplačilom malo več kot evro na dan si lahko izposodite električno bolniško posteljo z lesenim ogrodjem in s kolesi. Postelja je nastavljiva po višini. Ravno tako lahko z daljinskim upravljalcem nastavite vzglavje in položaj nog. Dovoza, odvoza in montaže električne postelje vam v podjetju Flora dodatno ne računajo, če se z naročilnicami za medicinski pripomoček oglasite v eni njihovih prodajaln.
več kot 130 zelišč najvišje (farmakopejske) kvalitete
verjetno NAJVEČJA IZBIRA ZELIŠČ v Sloveniji (T)
- čajne mešanice	FlOtd
(tudi po naroČilu) ^gr zelišča Rogatec
- NOVO BIO zelišča 03/8l 9-22-33 i d.o.o., Trg 1, Rogatec www.flora-trgovina.si
-	bolniške postelje
-	invalidski vozički
-	hodulje, bergle
-	plenice, vložki - opornice
03/819-22-33 www.flora-trgovina.si

* Flora d.o.o., Trg 1, Rogatec
PROTEUS
ortopedski pripomočki
tel: 03 705 00 48 e-mail: branko.novak@siol.net www.proteks.si
brc®
BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje
tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si
-	PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
-	NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV
-	VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME
Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in a . glivičnih obolenj!
Najsodobnejši center1 medicinske pedikurel
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark)
www.annika.si
BSSSi
z™nE: шшшшш
ŠPORT
17
Celjski dvoboj za stopničke v
-r	v ■ ■ ■
Turčiji
Mastnak tretji, Marguč četrti - Danes v Švico
Celjski deskar Tim Mastnak je na paralelnem veleslalomu svetovnega pokala v turškem Kayseri-ju prišel do uspeha kariere, potem ko je dobil mali finale proti kolegu, prav tako celjskemu deskarju Roku Marguču. Mastnak je osvojil tretje, Marguč pa četrto mesto.
Mastnak je bil tretji že v kvalifikacijah, nato pa je izločil Rusa Loginova in Sar-sembajeva. V polfinalu ga je zaustavil Italijan Coratti. Marguč je bil v kvalifikacijah deveti, nato pa je dvakrat zablestel na slabši progi. V polfinalu je bil od njega boljši Nemec Baumeister, ki je kasneje dobil tekmo. Velenj-
čanka Gloria Kotnik je zasedla 16. mesto.
Pri 27 letih ste prvič okusili slast stopanja na oder za zmagovalce. Vas je to zelo razveselilo?
Prav gotovo. Zame je bila to super tekma, obenem smo dosegli lep ekipni uspeh, saj je bil Rok četrti. Užival sem v prav vseh vožnjah, čeprav so bile razmere sila slabe. Pihal je močan veter, ki megle ni pregnal. Tudi konfiguracija proge je zahtevna, poleg tega je dolga. Bilo je precej naporno, a vse je bilo pozabljeno ob osvojitvi prvih stopničk v moji karieri.
Svojo odlično pripravljenost ste dokazali že v kvalifikacijah. Je bilo težavno
potrditi visoko uvrstitev še v bojih na izločanje?
Zavedal sem se, da sem močan. Na roko mi je šlo tudi dejstvo, da sem se zavedal, v katerih delih proge sem še posebej hiter. V kvalifikacijah sem si zagotovil odlično izhodišče, saj sem lahko izbiral progo. Rdeča je bila boljša, toda Rok je zmagoval tudi na modri. Proti Rusoma nisem imel prav nobenih težav.
Ste slutili, da boste posegli tako visoko?
Čeprav se sliši malce nenavadno, sem. Z očetom sva zgodaj začutila, da bo dober dan. Čeprav so večkrat zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljali začetek
štarta, sva ostala sproščena in si večkrat dejala, da je vse za nekaj dobro.
Iz Kayserija ste se prek Is-tanbula zaradi zamude letal domov vračali celo noč. Lahko utrujenost vpliva na vašo formo, ki je odlična?
Res je, da se bomo v Švico odpravili že danes, a menim, da sem dobro pripravljen in da se lahko nadejam ponovitve odmevnega dosežka. Tekma v Scuolu bo v soboto. Tam bomo deskali prvič, proge ne poznam. Ob dejstvu, da mi zadnji mesec ve-leslalomske vožnje zelo dobro uspevajo, bom meril na vnovičen vrhunski rezultat.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Za Timom Mastnakom je najboljša sezona v dosedanji karieri.
Blejci trd oreh
V	prvi tekmi četr-tfinala mednarodne lige so hokejisti ECE Celja v svoji dvorani s 3:0 ugnali moštvo Bleda.
V	pretežno izenačeni tekmi se je izkazal domači vratar Urban Avsenik. Dva gola je dal Matic Zupanc, enega pa Rok Leber. Druga tekma je bila sinoči na Bledu. V primeru zmage so se Celjani uvrstili v polfinale, sicer pa bodo tretjo, odločilno tekmo gostili v soboto.
DŠ
Foto: HZS
Šest medalj za mlade celjske šahiste
V	Portorožu so se na državnem prvenstvu mladih v standardnem in pospešenem šahu izkazali tudi mladi šahisti s celjskega območja. Osvojili so trinajst medalj, predstavniki Celjskega šahovskega kluba kar šest.
V	standardnem šahu so državni prvaki v svojih starostnih kategorijah postali Nuša Hercog iz celjskega kluba, Nejc Amon iz Šahovskega društva Šentjur in Ljubljančan Jan Šubelj, ki je okrepil Šahovski klub Žalec. Podprvaki so bili trije fantje iz Celjskega šahovskega kluba, Jaka Brilej, Lan Želj in Matic Nareks. Vsi našteti so si priborili pravico nastopa na mladinskem SP oktobra v Grčiji in na mladinskem EP avgusta v Latviji. V pospešenem šahu sta bila prva Jan Šubelj in Nejc Amon, druga mesta so osvojili Nika Kralj, Nuša Hercog (obe Celjski ŠK) in David Brinovec, tretji je bil Domen Tisaj (oba ŠK Žalec).
DŠ, foto: CELJSKI ŠK
Na vrhu ekipa iz Šentjurja
Zmagovalci Savinjske košarkarske lige so igralci ekipe Instalacije Verhovšek Šentjur, ki so v finalu s točko razlike premagali moštvo Pekarna Rednak Nazarje.
Tudi boj za tretje mesto je bil napet, s 67:65 je bila ekipa Lev zavarovanja Žalec boljša od Kamnoseštva Vogrinec Braslovče. Jeseni se bo začela že 25. sezona Savinjske lige.
DŠ
Foto: TONE TAVČAR
Celjan Rok Kolar je član slovenske reprezentance do 18 let, s katero se je udeležil turnirja v Franciji.
Zmagovalci Savinjske košarkarske lige
Člani Celjskega šahovskega kluba, varovanci trenerja Jožeta Zorka. Z leve stojijo Nuša Hercog, Lan Želj, Jaka Brilej, Matic Nareks in Nika Kralj.
NA KRATKO
Oškodovani Velenjčani
Zagreb, Maribor: Rokometaši Gorenja so v 16. krogu lige Seha v gosteh izgubili proti Zagrebu s 26:25. S šestim porazom v regionalnem tekmovanju so zapravili možnosti za preboj na zaključni turnir četverice. Gostiteljem so nudili dostojen odpor, na koncu pa ostali praznih rok tudi zaradi spornih sodniških odločitev. Še bolj so bili velenjski športniki oškodovani na zelenici, v tekmi 21. kroga 1. slovenske nogometne lige v Mariboru. Stranski sodnik je pri izidu 0:0 povsem neupravičeno dosodil prepovedan položaj Josipa Tomaševića in razveljavil zadetek. Kljub temu je Rudar iztržil remi 2:2. Strelca za »knape« sta bila po podajah Roberta Pušaverja Milan Tučić in v 91. minuti Dominik Radić.
Ob koncu delni izid 9:2
Veszprem: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjem krogu skupinskega dela lige prvakov izgubili z Veszpremom z 29:22. Zelo dolgo časa so bili enakovredni Madžarom (20:20), v končnici pa so močno popustili. Najbolj učinkovita sta bila Jaka Malus s šestimi in Borut Mačkovšek s petimi goli.
Sedmi na svetu, a ...
Birmingham: Atlet Kladivarja Luka Janežič se na svetovnem dvoranskem prvenstvu ni uspel uvrstiti v finale teka na 400 metrov. V polfinalu je v tretji skupini na tretjem mestu s časom 46,37 za štiri stotinke zgrešil zaključni nastop najboljše šesterice. Imel je skupno sedmi izid polfinala, Anglijo je zapustil z mešanimi občutki. Njegov glavni cilj sezone so zmagovalne stopničke na evropskem prvenstvu v Berlinu. (DŠ)
18
ŠPORT
Končno je pokal ostal v Obsotelju
Dobovčani slovenski pokalni prvaki v futsalu - Rok Mordej in druščina bodo skušali osvojiti še državno prvenstvo
Dobovec, klub, ki je nastal 24. aprila 1978 v istoimenskem kraju in je svoje tekme kasneje igral v Rogatcu, zdaj pa tekmece gosti v Rogaški Slatini, je bil državni prvak leta 2015 pod vodstvom trenerja, prej dolgoletnega igralca Aleša Poredskega. Nato je dodal naslov še v tekmovanju za slovenski superpokal. Trikrat zapored je bila selekcija Dobovca U21 državni prvak (v letih 2009-11), štirikrat zapovrstjo pa so bili v Sloveniji najboljši mladinci do 18. leta (2010-13).
Manjkal je torej le naslov v pokalnem tekmovanju. Leta 2012 je Dobovec klonil v finalu v Kobaridu proti Litiji (1:3). Prvi gol je dal Rok Mordej, nato je trikrat zadel sedanji trener Litijanov Da-mir Pertič.
Zvrhana mera frustracij
V sezoni 2012/13 so pokroviteljstvo nad zaključnim turnirjem prevzele Terme Olimia. V Podčetrtku je Do-bovec v polfinalu po izvajanju šestmetrovk izločil Litijo (6:5, odločilni »penal« je zadel veteran Peter Stres) in vse je bilo postlano za slavje, s čimer pa se ni strinjal Bronx iz Škofij, ki je finale dobil s 6:4. Leto kasneje je Dobovec izpadel v polfinalu. Proti Litiji je zaostajal s 5:1, po »hat-tricku« Matjaža Vojska pa je uspel izsiliti šest-metrovke, v katerih pa ni bil uspešen (8:10). Leta 2015 je sledil nov, »tragični« finale v Podčetrtku. Dobovec je klonil proti kobariškemu Oplastu (7:11). Podobno se je končala pokalna sezona 2015/16; Maribor je z igralci, zbranimi z vseh vetrov (Mile Simeunović, Damir Puškar, Alen Fetić, Denis Totošković ...), slavil s 3:0. V prejšnji sezoni se Dobovec sploh ni uvrstil na sklepni turnir. Pomlajena ekipa, v kateri ni bilo bratov Mordej in jo je vodil Andrej Dobo-vičnik, je namreč že v četr-
Ekskluzivni posnetek slavja v slačilnici, kamor so pokalni zmagovalci povabili našega fotoreporterja Andraža Purga.
tfinalu naletela na Maribor. Po zvrhani meri pokalnih frustracij se je zdelo, da je prekletstvo premočno in da pokal NZS pač ni usojen Do-bovcu ...
Rdeče-črni dresi
V nedeljo se je vse postavilo na glavo. Končno. A obeti niso bili dobri. Dobovec v prvi tekmi v letu 2018 ni bil
Selektor Slovenije, Celjan Andrej Dobovičnik (levo), je nekdanji igralec in trener Dobovca. Za omenjeno moštvo je igral skupaj tudi s Cvetom Ko-sernikom (desno), ki je med vodilnimi po odigranih sezonah za Dobovec.
Slovenski pokalni prvaki v ekipi Dobovca so: Damir Puškar, kapetan Rok Mordej, Kristjan Čujec, Josip Ju-rić, Ivica Majić (prva postava), Borna Vidiček, Matjaž Vojsk, Robert Grbić, Žiga Čeh, Mitja Plahuta, Žiga Pe-klič. Aleš Marot, Niko Cesarec, Marko Peček. Trener Kujtim Morina.
prepričljiv proti Benediktu - večina tekem kroga je bila odigranih v času evropskega prvenstva v futsalu v Sloveniji, česar mnogi nikakor niso zmogli doumeti, ker »mlajši brat nogometa« išče svoj prostor pod slovenskim soncem. Nato je Dobovec gladko klonil v derbiju v Litiji. Zato prvič v dvorani v Podčetrtku pred začetkom finalnega obračuna ni bilo mogoče čutiti vzhičenosti. Ta je bila doslej v škodo Dobovčanom. Polfinale so proti Vrhniki s 7:0 dobili v svojih tradicionalnih črno--belih dresih. Naslednji dan so jih zamenjali z rdeče-črni-mi, ki so jim prinesli srečo.
Dvakrat v prazna vrata
Dobovec je s 4:2 premagal Litijo, po en gol sta dosegla Robert Grbić in Josip Jurić, dva pa je uspelo zabiti Kristjanu Čujcu, ki je bil izbran za najboljšega igralca finalnega turnirja. Na 1:1 je izenačil po redko videnem strelu.
Trener Dobovca Kujtim Morina je večkrat čestital vsem svojim varovancem.
V Podčetrtku je bilo že tradicionalno srečanje (tretje) Ženskega nogometnega kluba Celje in veljakov iz slovenskega futsala. Zelo oslabljena celjska futsal ekipa pod vodstvom trenerja Uroša Ločnikarja se je zelo dobro upirala moštvu, pri katerem je imel glavno besedo neuničljiv Andrej Dobovičnik. Uspešno mu je na parketu pomagal tudi župan Podčetrtka Peter Misja. Celjanke, ki so bile že dvakrat državne prvakinje, bodo v soboto (17.00) v dvorani šolskega centra v prvi tekmi polfinala končnice gostile Vrhničanke. (Foto: ŽNK Celje)
Po podaji s kota je z desetih metrov oddaljenosti močno zamahnil in žoga je zatresla mrežo. Za 2:1 je bil asistent Josipu Grbiću. Naslednja zadetka sta padla po strelih v nebranjena litijska vrata. Bilo je napeto do zadnje minute
-	za kar so poskrbeli tudi sodniki, ki niso dosodili šestega prekrška Litiji v prvem delu
-	ko je bil izid 3:2. Sledila sta olajšanje in vsesplošno slavje. Žal ni bilo ob igrišču maskote FC Dobovec Pivovarna Kozel. Vodstvo NZS je bilo prestrogo.
Tekmeci »ubijali« ritem
Damir Puškar je prejel nagrado za najboljšega vratarja dvodnevnega spektakla v Podčetrtku, a tudi zlato žogo, ki jo Komisija za mali nogomet pri NZS podeli najboljšemu igralcu v minulem koledarskem letu. Ljubljančan je v prejšnjih letih proti Dobovcu prevesil tehtnico, ko je branil gola Litije in Maribora: »Z veseljem sem se pridružil novi ekipi, saj me je zanimal projekt vodstva kluba. Moram pohvaliti vse igralce. Zmagala je ekipa, ki ima nekaj izjemnih posameznikov in jo odlično vodi strokovnjak Kujtim Morina. Z njim smo zadovoljni tako izkušeni kot mlajši igralci.« Futsal je zelo nepredvidljiv, Dobovec namreč nikakor ni v popolnosti unovčil svoje kakovosti. »Z igro z vratarjem lahko preobrneš tekmo v minuti, dveh. Nasprotniki so znali >ubijati< naš ritem
s petimi igralci v polju,« je pojasnil Puškar. Hkrati je napovedal končnico za prvaka: »Igralna dneva bosta petek in torek, ritem bo zahteven. Preseneti lahko okrepljeni Maribor, odpisal ne bi Opla-sta, morda tudi ne Bronxa. Favoriti imamo v dvobojih na dve in kasneje na tri zmage prednost, saj se nam ponuja možnost popravnega izpita. Zato na papirju slabše ekipe težje presenetijo kot v pokalnem tekmovanju.«
Za kapetana najprej torta
Vse niti igre Dobovca že dolgo časa v svojih rokah drži kapetan Rok Mordej in tako je bilo tudi v nedeljo. Je duša moštva, nepopustljiv. Stalni član slovenske reprezentance je v soboto dopolnil 29 let in s tribune so mu izročili torto z dvema baklama (na dresu ima številko dve): »Vedeli smo, da bo tekma zelo težka. Zasluženo smo zmagali in osvojili lovoriko, ki nam je še manjkala v naših vitrinah. Čeprav smo bili boljši, je bilo napeto do konca. Imeli smo priložnosti, da bi obračun predčasno odločili sebi v prid, a nam žal ni uspelo. Je že moralo biti tako ...« Mordej je dodal: »Če primerjam naš zadnji medsebojni obračun v prvenstvu in tokratnega, je bilo kot dan in noč glede naše igre. Le učinkovitost nas je pestila, zato smo malce >viseli< v končnici.« Ni skrivnost, da je bila sestava ekipe zaupana Mordeju. »Cilj pred sezono
ŠPORT
19
Že v uvodnih minutah si je Dobovec ustvaril nekaj imenitnih priložnosti, a so vse ostale neizkoriščene. Tudi ta v tretji minuti, ko so Litijani najprej zrušili Josipa Jurića, nakar je Kristjan Čujec (levo) dvakrat zadel vratarja Severja.
je bila osvojitev naslova državnega prvaka. Zdaj je jasno, da bomo morali domov pač prinesti dva pokala. V končnici bodo vse tekme podobne današnji. Čaka nas težko delo. Moramo ostati osredotočeni.«
Slajše pred svojimi navijači
Najstarejši igralec Do-bovca (33) je Matjaž Vojsk, ki je še vedno mladosten, hiter in zelo odločen v dvobojih. Dolgo, zelo dolgo je čakal na pokal: »A ne le jaz, tudi Zvone Mordej (stric Roka Mordeja, op. p.), Marko Peček, Aleš Marot. Finale smo v Podčetrtku,
kjer se počutimo kot doma, začeli z ogromno željo in veliko mero borbenosti. To se nam je obrestovalo. Po videnem bosta Dobovec in Litija odločala o naslovu državnega prvaka, toda do tja je še dolga pot.« Najboljši strelec pokalnega tekmovanja je bil z enajstimi goli Aleš Marot: »Mislim, da je za nami že šesti finale. Končno nam ga je uspelo zaključiti z zmago. Naslov državnega prvaka smo slavili po zmagi v Kobaridu, tokrat je bilo pred svojimi navijači še slajše dvigniti pokal.« Malonogometni zanesenjaki iz okolice Rogatca so zasluženo slavili
osvojitev lovorike, ki so si jo tako želeli. Hvalili so hrvaškega trenerja Kujtima Morino, ki je dejal: »Gledalci so lahko uživali v dobrem futsalu, finale je bil na visoki ravni. Takšna je bila tudi organizacija turnirja. V prvem delu smo prikazali izvrstno igro, v drugem je ritem padel. Litija je uspela v svoji nameri, a smo bili na to pripravljeni. Moji igralci so si z mnogo odrekanja zaslužili prvo mesto. S tem se ne bomo zadovoljili, naš cilj je tudi zmagoslavje v državnem prvenstvu.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Damir Puškar je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja, že prej pa je prejel zlato žogo kot najboljši igralec futsala pri nas v minulem koledarskem letu.
Navijači Dobovca so končno prišli na svoj račun.
V derbiju vodile že za osem golov
Rokometašice Z dežele so zadnji poraz doživele 16. januarja v Stožicah proti Krimu, potem pa so ob remiju v Žalcu nanizale zmage nad Krko (v Novem mestu v četrtfinalu slovenskega pokala), Ljubljano, Koprom, Mlinotestom, Zagorjem, Jadranom in še enkrat s Krko doma.
Niz je vsekakor spodbuden za končnico sezone. V soboto so Celjanke postavile piko na i z zmago v derbiju 1. slovenske lige, v dvorani Golovec so bile od Novome-ščank boljše s 25:21.
Še Ptuj in Krim
Za »mesninke« je sedem golov dosegla kapetanka Katarina Regner, šest jih je dodala Lara Hrnčič. Velenjčanka, ki je tri sezone igrala za Krim in bo diplomirala iz socialne gerontologije, se je dobro znašla v celjski ekipi: »Po našem uspešnem začetku smo se morale boriti do zadnjih minut. Po vodstvu za osem golov smo namreč malce popustile. Vesela sem, da je zmaga ostala v Golovcu. Stopnjujemo formo in pričakujemo zmago tudi na Ptuju. V ligi za prvaka bo vsaka tekma zahtevna in zanimiva.« Trener Sebastjan Oblak je dodal: »Poznalo se je, da smo imeli dovolj časa za
Dvoboj sester Alje (levo) in Sanje Vrček se je glede golov zaključil neodločeno 3:3, bolj zadovoljna pa je bila po zmagi v derbiju članica celjskega kluba.
pripravo na tekmo. Izkoristili smo odsotnost gostujoče leve zunanje napadalke. A tudi mi smo imeli težave z zdravjem, predvsem Klara Hrovatič in Tajana Šauperl - Ilić, a tega nismo obešali na velik zvon. Po visokem vodstvu se nam je prikradlo nekaj napak, ki pa niso bile usodne. Zmagi s štirimi zadetki razlike ne smemo gledati v zobe. Z zmago na Ptuju bi imeli 25 točk, kar bi zadostovalo za tretje me-
sto pred končnico, morda pa celo za drugo, če bi Zagorje izgubilo z Mlinotestom.« Vse osvojene točke bodo najboljše štiri ekipe prenesle v ligo za prvakinje. »Iz tekme v tekmo igramo hitreje, bolj povezano in atraktivno. Upam, da bo naš klub vnovič izbran za gostitelja zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja,« je zaključil Oblak.
DEAN ŠUSTER Foto: FRANCI HROVATIČ
Šentjurčani presenetili
Košarkarji so odigrali tekme 1. kroga lige za prvaka in lige za obstanek. V ligi za prvaka so prijetno presenetili Šentjurčani, ki so v Domžalah po podaljšku z 99:95 premagali domači Helios. Rogaška je pred domačimi gledalci ugnala Šenčur s 73:55.
V ligi za obstanek so po pričakovanjih slavili Lašča-ni, Polzelani in Podčetrtčani. Zlatorog je s 86:64 premagal Sežano, Hopsi s 100:72 Celje, Terme Olimia pa z 92:80 LTH Castings.
Sijajno povabilo na spektakel
Šentjur je v Domžalah prikazal zelo dobro igro in na koncu povsem zasluženo zmagal. To je bilo prijetno presenečenje, kajti Domžalčani so veljali za nesporne favorite. V dresu Šentjurja je Miloš Pešić dosegel kar 30 točk, 20 jih je prispeval Allen Corey. »Nadzirali smo večji del srečanja in imeli lepo priložnost, da tekmo dobimo že po rednem delu. Helios je v končnici odigral izredno borbeno in izsilil podaljšek. V dodatnih petih minutah smo bili bolj mirni in prišli do zmage,« je dejal trener Šentjurja Jakša Vulić, ki je tokrat premagal ekipo, s katero se je v preteklosti veselil naslova državnega prvaka. »Zahvalil bi se našim navijačem za podporo. Upam, da je bilo to srečanje pravo vabilo
Lokalni derbi v Celju je bil bojevit približno 25 minut, potem pa je prevladala kakovost gostov s Polzele (v modrih dresih).
za naslednjo domačo tekmo, ko v Hruševcu gostuje Olimpi-ja,« je še dejal 53-letni Dalma-tinec na klopi Šentjurja, ki bo Olimpijo gostil v sredo.
Gostje le s petimi
Slatinčani so proti Šenčurja-nom ob polčasu vodili za pet točk, v tretji četrtini pa srečanje dokončno odločili. Treba je poudariti, da so imeli gostje v zapisniku zaradi administrativne napake le sedem mladih košarkarjev, celotno tekmo pa jih je odigralo pet. Za Rogaško je Rashun Davis dosegel 22
točk. »Tekma je bila zelo specifična. Zaradi poškodb, bolezni in administrativnih težav so gostje nastopili zgolj s petimi igralci. Na to dejstvo sprva nismo odgovorili najboljše, saj smo pričakovali lahko, visoko zmago. V drugem delu smo strli odpor Šenčurjanov in pred številnimi navijači, katerim se zahvaljujem za glasno podporo, prišli do zmage,« je po uvodni zmagi dejal domači trener Damjan Novaković. Rogaška bo v soboto gostovala pri Iliriji.
MITJA KNEZ, foto: GrupA
MA LI OGLASI / INFORMACIJE
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dateč, daleč je ..
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
TONE KAPEL
iz Kompol
Ob boleči izgubi sme iikreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečeno sožalje in darovane sveče 3 Hvala tudi gospodu župniku Stanku Gajšku za opravljen obred, pogrebni službi Žalujka iz Dra-melj za izvedbo pogreba in pevcem skupine Gora za lepo odpete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
«

Zapustila nas je
naša draga žena, mami, babica, prababica, sestra, tašča
IVANKA JANEŽIC
rojena L eskovšek iz Šentjurja (6. 12. 1943 - 27. 2. 2018)
Od nje smo se poslovili v ožjemdtužinskem krogu v soboto, 3, marca 20)18, na p okopalisču v Šentjurju.
Žalujoči: vsi njeni
n
Prišla bo pomlad, na delo vabila, nie bo te zbudila, z menoj bo jokala, z menoj šepetala bo tvoje ime, Marko.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega
MARKA BREČKA
iz Laške vasi nad Štorami (4. 9. 2997 - 17. 2. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki (te nam v teh težkih trenutkih pomagali, stali ob strani, daiovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi tvoji
365
МЛШИ
VOZčLA
STROJI
PRODAM
KUPIM
AVTO, od letnika 2001 naprej laliko poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747.	292
TRAKTOR Fendt 208 P, letnik 2007, 2.500 ur, z originalnim nakladalcem, prodam. Telefon 041 317-434. 320 MOTORNO škropilnico Stihl S617 prodam. Telefon 031 319-495. 355
TRAKTORSKO vitlo Tajfun EGU 40 A prodam. Teltifon 070 708-950. 381 KOSILNICO Gaspardo205enovo, nsrablje-no, hidravlični Svig, sjodno prodam. Telefon 031 245-277.	p
KUPIM
пглтш
GoOovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PECelje, Ul.XIV. Divizije^
0131 t 425 70 00,
Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, in kmetijiko melanizacijo kupim. Telefon 040 507-0<>0.
PRODAM
telemach ■ ^ kanal 271 kanal 152
Telefon 041 689-748.		359
STANOVANJE		
		
	PRODAM	
OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje v		
Rimskih Toplicah, z garažo, prodam ali oddam v najem. Telefon 031 869-764, po 16. uri. 366 90,6 95,1 95,9 100,3		
1 rac	dio cel	ie
Vedic г mmjl
PRODAM
292
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p
PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 160 kg, prodam. Nad 100 kg cena zelo ugodna, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	n
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.
S 031
VIKEND na lepi, sončni legi prodam. V račun vzamem stanovanje v Žalcu.
[ГГ0
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
ŠTIRI telice, od 250 do 370 kg, prodam.
Telefon 041 547-769. S 005 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, prodamo. Zbiramo naročila za mlade breje svinje mladice. Prodam tudi dva bika in dve telici - simentalci. So odstavljeni od mleka, sami jedo krmo in šrot. Možna dostava. Telefon 031 311-476. 370 TELICO simentalko, težko približno 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 231-172, (03) 5773-272.372 DVE telici simentalki, pašni, težki 280 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 380 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, prodamo. Cena po dogovoru. Okolica Šentvida. Telefon 041 763-958.	382
j n murni
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave in telice nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p BIKA/telico, teža do 500 kg, kupim. Telefon 06 8 6 81-374.	3 56
SUHE salame in domačo skuto prodam.
Telefon 041 531-683. 35s BIO mošt iz jabolk in brajd, 200 I, prodam. Cena 1,5S EUR/I. Telefon 070 882-415.	384
OSTALO
PRODAM
PRODAM
SENO v rinfuzi prodam. Telefon 041 505832.	371
KROŽNO brano, okračalnik krp 2(0, vi-soiotlačni čistilec Käicher, 11č barov, dodatno peč na drva Kalorex, 50 cm, zimske gume (arum, na platiščih, 2 x nove, 2 x rabljenek 20571,16 C, za kombi in slamoreznico z motorjem ali brez, prodam. Telefon 941 763-555.
358
ODKUPHRASTOVE
HLO DOVINEm
04a420m*M19542K
Ajda d.0.0., Prekopa 3, Vransko
SKOBELJNI stroj, tovarniški, 5 operacij, širina 61 cm, več reduktorjev z motorjem ali brez, traktor Imt 560, več hrastovih sodov, 300 l in več, in krožno žago prodam. Telefon 031 746-143. l 32 PRIKOLICO, dvoosno, lahke izvedbe, primerno za čebelarje, mizarsko mizo, viličarja Indos, 3 t in traktorsko prikolico, 4 t, prodam. Telefon 031 746-143.
L 31
ТПП7Г
muzejnovejicigodovlne I celJe
POGOVORNI VEČER TEATER V MUZEJU
MUČENIK
Sreda, 14. marca 2018, ob 18.00
v Muzeju novejše zgodovine Celje

k , % i
O ustvarjanju predstave Mučenik, vzgoji, provokacijah mladostni šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega bodo spregovorili gostje okrogle mize, režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji.
Pogovor bo vodila mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje. www.slg-ce.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu drage mame, sestre, babice in prababice
KAROLINE KAJTNA
iz Brodnic pri Rimskih Toplicah (1934 - 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali za svete maše in sveče. Hvala govorcem za ganljive besede ob slovesu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
BIKCA simentalca, 210 kg, cepilec na sveder in motorno žago Stihl MS 290 prodam. Telefon 040 524-780. 363
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
48-letni Celjan, 170/80, zaposlen, čustven, ljubitelj narave, bi rad spoznal žensko za prijateljstvo. Kasneje možna resna zveza. Telefon 040 210-295.
369
£
t iAftSNA
-
VEDEZEVANMn ASTROLOGIJA
ШТ *
astro
иа&Ишф шМбфјја
center
gOM
<2,19 €/mfn. iz omrežja Tetemach, ceno iz drugih
[Јабшш
ШЋЋ S
РИРВШДВМШМИ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, sina, brata in strica
BRANKA JAZBINŠKA
iz Pečovja nad Štorami (1967 - 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v času njegove neozdravljive bolezni kakor koli pomagali, nas razumeli ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sožalja, pomoč pri organizaciji in izvedbi
pogreba in izkazano pomoč. Spominjali se bomo lepih trenutkov, ki so nam bili dani, da smo jih preživeli z njim.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Hči Anja in vsi njegovi
Človek ne more poplačati s hvaležnostjo, lahko pa povrne na enak način nekje drugje v življenju.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
EMILA MILANA BEZGOVŠKA
iz Lahomnega, Laško (9. 3. 1929 - 4. 2. 2018)
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Topel dom. Vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.
354
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 344 NUDIM pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Marta Babič, Pod gabri 7, Celje, telefon 051 439-329.
353
IŠČEMO osebo, ki bi enkrat tedensko čistila in likala v novi stanovanjski hiši v Šentjurju. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČIŠČENJE. 364
Vse, kar je očem vidno, je bežno, vse, kar je nevidno, je večno ...
Sporočamo žalostno vest, da je 27. februarja 2018 umrla naša draga 88-letna sestra, teta in svakinja
NADA LEKAN
rojena Cimerman
Od nje smo se poslovili na Plečnikovih Žalah v Ljubljani v ponedeljek, 5. marca 2018, kjer smo njene posmrtne ostanke z raztrosom po Plečnikovih Žalah pospremili v krogu njenih najbližjih.
Žalujoči: brat Maksi Cimerman z družino in nečakinja Barbara Šmon z družino
Ljubljana, februar/marec 2018
	
novi tednik	radio celje
	
Poroke J	1 Smrti
Dobrota tvojih rok ohranja nam spomine in hvaležna misel nate naj nikdar ne mine.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil
st.
MARKO BOŽNIK
po domače Vravorjev Marko iz Socke (27. 10. 1942 - 26. 2. 2018)
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob njegovem slovesu kakor koli pomagali. Posebna zahvala gre gospodu Alojzu Vicmanu za opravljen obred, gospodu Gregorju za somaševanje ter gospe Sabini za vso pomoč in prelepe besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo dr. Hrušovarju za dolgoletno skrb, gasilcem, gospe Brigiti za govor, mešanemu pevskemu zboru za petje med mašo, pevcem na pokopališču, trobentaču in pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče, denar, nam izrazili sožalje in ga kljub hudemu mrazu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Žalec
Poročila sta se: Simona REBERŠAK in Denis TURN-ŠEK, oba iz Založ. Mozirje:
Poročila sta se: Ana LIH-TENEKER iz Ljubije in Jernej HUDOKLIN iz Nazarij. Velenje
Poročila sta se: Sanja LO-
VRIĆ iz Velenja in Dejan Su-vajac iz Švice.
Celje
Umrli so: Werner FEUCHT iz Skornega pri Šoštanju, 75 let, Angela KRIŽNIK iz Celja, 86 let, Franc ŠČANČAR iz Celja, 81 let, Jožefa PLEŠNIK iz Andraža nad Polzelo, 86 let, Cecilija LESNJAK iz To-polšice, 78 let, Ana BANKO iz Rečice ob Paki, 90 let, Angela ROJNIK s Polzele, 93 let, Jožef KOVAČ iz Šmartnega v
Rožni dolini, 78 let, Marija CEGLAR iz Celja, 73 let, Albin ŠKORJANC iz Celja, 51 let, Edvard ULAGA iz Celja, 74 let, Zora Štefanija ROJC iz Celja, 84 let.
Šentjur
Umrla je: Peter PUSSER iz Šentjurja, 56 let.
Laško
Umrl je: Franjo LOZER iz Debra, 84 let.
Žalec
Umrli so: Ivan KRISTOVIČ z Vranskega, 79 let, Marija OCVIRK iz Prekope, 89 let, Jožef KRAJNC iz Žalca, 75 let.
Velenje
Umrli so: Alojzija AVBERŠEK iz Velenja, 92 let, Irena BREZOVNIK iz Šoštanja, 51 let, Angela VRATANAR iz Velenja, 70 let, Maksimiljan VIDEMŠEK iz Velenja, 90 let.
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
	novi tednik
Ime in priimek:	
Naslov, kraj:	
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
Telefonska številka:
Datum:
Podpis naročnika:
383
RA
p
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 8. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 9. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	DUA LIPA - IDGAF	(4)
2.	RUDIMENTAL FT. JESS GLYNNE, MACKLEMORE &	
	DAN CAPLEN - THESE DAYS	(2)
3.	MARS BRUNO & CARDI B -	
	FINESSE	(3)
4. THE CHAINSMOKERS - SICK		
	BOY	(3)
5.	GEORGE EZRA - PARADISE	(4)
6.	PRETTYMUCH FEAT. FRENCH	
	MONTANA - NO MORE	(5)
7. LIAM PAYNE & RITA ORA -		
	FOR YOU	(1)
8.	PINK - BEAUTIFUL TRAUMA	(5)
9.	DRAKE - GOD'S PLAN	(2)
10.	CALUM SCOTT - YOU ARE	
	THE REASON	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV		
	TINTA IN PERO	(6)
2.	LEA SIRK - HVALA, NE!	(1)
3.	BIG FOOT MAMA - SANJA	
	SE TI NE	(6)
4.	BILBI - SVET POD NAMA	(5)
5.	BQL - PTICA	(1)
6.	GREEN NOTE COLLECTIVE -	
	CESTA MESTA	(3)
7. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE -		
	ONA GRE	(2)
8.	FLIRRT IN ORLEK -	
	VELIKA BUDALA	(3)
9.	CHALLE SALLE - GUD VAJB	(4)
10.	SAMUEL LUCAS - KOT	
	NEKDAJ	(2)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	MEGHAN TRAINOR - NO EXCUSES	
	DELTA GOODREM - THINK ABOUT	
	YOU	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	NUŠKA DRAŠCEK - NE ZAPUSTI	
	ME ZDAJ	
	MARINA MARTENSSON - BLIZU	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 10. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 11. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 12. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 13. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 14. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Eks: Eks velja
2.	Zaka pa ne: Panika 112
3.	Šepet: Ti znaš
4.	Katrca: Mama, zlata mama
5.	Modrijani: Moja punca rada afne gunca
90,6 95,1 95,9 100,3
rad	io cel	je
Vedno? 2 ИЛвИО		j/
Kino
CINEPLE
Spored od 8. 3. do 14. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bela in Sebastijan: Prijatelja za vedno - pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.30, 18.30 sobota: 13.40, 16.30, 18.30 nedelja: 14.10, 16.30, 18.30 sreda: 18.30
Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.20, 16.30 Družabni večer - komedija četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 19.00, 21.00
sobota: 19.00, 21.00 Fantomska nit - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 21.20 sobota: 15.40
Leo da Vinci: Misija Mona Lisa
-	animirani, sinh. sreda: 16.40
Oblika vode - drama, fantazijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.30 sobota: 20.30
Odpadniki - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.30, 17.40, 20.00 petek: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 sobota: 15.30, 1740, 20.00, 22.10 sreda: 17.10, 21.20 Palčki pomagalčki - animirani, sinh
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Petdeset odtenkov svobode -erotični, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.10, 20.20 petek, sobota: 15.40, 18.10, 20.20, 22.25 Rdeči vrabec - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.40 petek, sobota: 18.00, 20.40, 22.15
Semiramida (Met opera 2018)
-	opera sobota: 18.55
Tomb Raider - akcijski, pustolovski
sreda: 20.00
Čebelica Maja: Medene igre -
animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 17.50 sobota, nedelja: 14.30, 16.20, 17.50
Čebelica Maja: Medene igre -
animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.15 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.15
Črni panter - akcijski, pustolovski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.50 sobota: 13.50, 18.15, 20.50 nedelja: 13.50, 18.40, 20.50 Črni panter - akcijski, pustolovski, 3D
od četrtka do srede: 19.40
ČETRTEK
19.00 Žarek v srcu - drama PETEK in NEDELJA 18.00 Žarek v srcu - drama 20.00 Brez ljubezni - drama SOBOTA
17.45 Brez ljubezni - drama 20.00 Žarek v srcu - drama SREDA
19.00 Foxtrot - drama
KINO VELENJE
PETEK
19.30 O telesu in duši - drama 20.15 Oblika vode - fantazijska drama
22.30 Odpadniki - akcijska
avantura
SOBOTA
18.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh.
DOGODKI MEDl2.3.inl5.3.2018
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. marec, S kolesom po Centralni Aziji ob 17.30 V okviru U30 predava Marko Mohorič
PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK 12. marec, Pravljične dogodivščine za ob 17. uri predšolske in šolske otroke
Vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu
TOREK, GLASBA FILM 13. marec, Pesem za Sinin Džan ob 17. uri Predstavitev knjige Dragana Potočnika
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. marec, Glasbena pravljica: Živali pri babici zimi ob 17. uri Pravljične dogodivščine z Lilijano Jevšinek
SREDA, KNJIŽNICA DOBRNA
14.	marec, Pravljične dogodivščine za ob 17. uri predšolske in šolske otroke
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
15.	marec, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Prijave sprejemamo na 03 426 17 66
ČETRTEK, KNJIŽNICA ŠTORE 15. marec, Pravljične dogodivščine za ob 17. uri predšolske in šolske otroke
ČETRTEK, GLASBA FILM 15. marec, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodi Silvo Pur
NE AVLA KNJIŽNICE SPREGLEJTE Ženska: fotografska razstava Goge Fonda na ogled do konca marca 2018
19.45 Odpadniki - akcijska avantura
20.30 O telesu in duši - drama 21.45 Rdeči vrabec - vohunski triler NEDELJA
16.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh., 3D
17.45 Oblika vode - fantazijska drama
19.00 O telesu in duši - drama 20.15 Rdeči vrabec - vohunski triler
PONEDELJEK
17.15 Rdeči vrabec - vohunski triler
20.00 Fantomska nit - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 8. 3.
10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan žena v Muzeju Velenje
brezplačen ogled razstave na Velenjskem gradu in bogate zbirke mineralov v Hiši mineralov
17.00 Velenjski grad
8. marec, 8 pesmi, 8 žensk
predstavitev publikacije
18.00 Galerija Velenje_
Na čaju s Klementino Golja
pogovor z avtorico razstave ob dnevu žena; pogovor bo vodila kustosinja razstave Milena Koren Božiček
18.00 Cerkev sv. Martina na Teharjah
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje ter Dekliški pevski zbor in fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center
zborovska glasba ob dnevu žena; vstop prost
18.00 Mohorjeva dvorana Celje Jaz, Čarli Čeplin
predstavitev knjižne uspešnice in pogovor z avtorjem dr. Karlom Gržanom
18.00 Mestna galerija v
Kulturnem centru Rogaška Slatina
Ženske umetnice ženskam za praznik
odprtje mednarodne razstave
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Proslava mednarodnega dneva žensk
19.00 Galerija Niko Ignjatič Celje
Ervin Potočnik, akademski kipar
odprtje razstave slik s predstavitvijo HuXterlTronik, avtorskega projekta Danija Bedrača; vstop prost
19.30 Dom sv. Jožefa Celje
Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem
gledališka predstava v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje; vstop prost
19.30 Celjski dom_
Swinging rock
tradicionalni koncert ob dnevu žena
19.30 SLG Celje_
Elaine Murphy: Ljubi moj
Slovensko ljudsko gledališče Celje; Dnevi komedije
PETEK, 9. 3.
12.00 Razstavišče Gorenje Velenje
Eva Lucija Kozjak
srečanje in pogovor z umetnico
NAPOVEDNIK
23
17.00 Velenjski grad
Dolga je rajža, temna je noč
odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov; razstavili bodo pirhe okrašene s tradicionalnimi slovenskimi ornamenti
17.00 Vrtni center Cerovec Tistega lepega dne
odprtje razstave likovnih del članov Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica ob dnevu žena in materinskem dnevu
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Minevanje in spomini
predstavitev 17. literarnega zbornika; vstop prost
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Marginal spaces/ Marginalni prostori
odprtje razstave Aleksandre Farazin
19.30 SLG Celje_
Marc Camoletti: (Totalno) katastrofalna večerja
Gledališče Koper; Dnevi komedije
19.30 Gledališče Zarja Celje Dennis Kelly: DNK
drama v izvedbi Gledališča Zarja Celje; premiera za izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Čakalnica
komedija, Špas teater
SOBOTA, 10. 3.
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Glavko in Zbrk - Lunožer
gledališka predstava v okviru otroškega abonmaja Jurček
10.00 Kinodvorana Kozje Mojca Pokrajculja
14. Zmajčkov abonma, nastop Kaličopkovega gledališča
10.30 Dom kulture Velenje Žogica Marogica
Mini (4) in Mega Pikin abonma
17.00 Celjska kulturnica
Hruška dveh sosedov
lutkovna predstava v izvedbi Vrtca Tončke Čečeve Celje, enota Gaberje
19.00 Dom kulture Radeče
Anže Rus: Neizsledljivi
premiera mladinske gledališke skupine Junaki Gledališkega društva Radeče
19.00 Kulturni dom Ponikva
Ah, ti fantje
koncert vokalne skupine Nežice
19.00 Dom krajanov Virštanj
Proslava ob dnevu žena
kulturni program otrok, pogostitev in prijetno druženje
21.00 Celjski mladinski center (Ba)kanal
akustična sobota
19.30 Gledališče Zarja Celje
Dennis Kelly: DNK
drama v izvedbi Gledališča Zarja Celje; ponovitev
19.30 SLG Celje_
Vinko Möderndorfer: Tri ženske
Prešernovo gledališče Kranj; Dnevi komedije
21.00 Plesni forum Celje Massimo
koncert
NEDELJA, 11. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
15.00 Večnamenski center Kozje Moški pevski zbor Kozje
slavnostni koncert ob 40-letnici delovanja
17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Harald Oberlechner in Trio Unicum
5. koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Dom kulture Velenje Benetke
nedeljski abonma; Gledališka skupina Cuker teater Portorož
17.00 Velenjski grad
Ob gregorjevem beremo pesmi
druženje s člani Šaleškega literarnega društva Hotenja
18.00 Večnamenska dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo
Moški
komedija v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
PONEDELJEK, 12. 3.
17.00 Dom starejših Šentjur
Moja samopodoba je moja odločitev
predstavitev knjige Saše Einsiedler
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem med svetovnima vojnama
predstavitev knjige avtorja dr. Bojana Cvelfarja; z njim bo pogovarjal Nani Poljanec
18.00 Dom kulture Velenje Cankar v stripu
odprtje razstave ob Cankarjevem letu 2018 avtorice Lene Jevnik
19.00 Dom kulture Velenje Cankar strip
gledališko-stripovski performans
19.00 Narodni dom Celje_
Eva Vrečko, violina in Ana Marija Krajnc, klavir
koncertni večer; vstop prost
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur
(Totalno) katastrofalna večerja
komedija; 4. predstava abonmaja Gustav
TOREK, 13. 3.
16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi 2018
območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pesem za Sinin Džan
predstavitev knjige Dragana Potočnika; z avtorjem se bo pogovarjala Milena Pivec
17.30 Dvorana Hmeljarskega doma Petrovče
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu
sodelujejo: MePZ A Cappella, vrtec in OŠ Petrovče
18.30 Celjski dom_
Francoski večer I. gimnazije v Celju
solisti in glasbeniki iz vrst dijakov I. gimnazije vas bodo popeljali v svet francoske glasbe; vstop prost
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda Marije Alatič, prof. in Mateje Žnidar, prof.
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester; solist: Luka Železnik, flavta
koncert; za Abonma CGO in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Cristina Segura, mezzosopran in Nejc Lavrenčič, klavir
koncert samospevov Slavček v mesečini, Abonma Klasika (6) a la carte in izven
SREDA, 14. 3.
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev flavte iz razreda Ane Klinc, prof.
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Od jeseni do pomladi
tematski večer
nadstandardnih
programov
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Teater v muzeju: pogovor ob predstavi Mučenik
18.00 Krščanska adventistična cerkev Celje 4Given
gospel koncert; vstop prost
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Čakalnica
komedija, Špas teater
Ostale prireditve
ČETRTEK, 8. 3.
10.00 Pegazov dom Rogaška Slatina
Nastop učencev 3. Osnovne šole Rogaška Slatina ob dnevu žena
11.00 Hiša sadeži družbe Žalec
Ustvarjalna delavnica ob dnevu žena
15.00 do 23.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Penina in jagode za predstavnice nežnejšega spola
ob prazniku žena
16.00 do 18.00 Hiša sadeži družbe Žalec
Izdelava voščilnic za dan žena in ladjic za gregorjevo
delavnica
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pravljica in ustvarjalnica za otroke in mamice
19.00 Knjižnica Laško
Česar nas niso naučili v šolah
strokovno predavanje Petre Škarja
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Potovanje v Severno Korejo
potopisno predavanje Izidorja Furjana
19.30 Hotel Celeia_
Dalmatinski večeri s klapo Jadranski maestrali in kulinarična ponudba jedi do 10.3.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Popseslish in klapa Kampanel
koncert ob dnevu žena 20.00 Celjski mladinski center Havaji
potopisno predavanje Darje Tratar
SOBOTA, 10. 3.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
10.00 do 15.00 Krčma TamKoUčiri Celje Dan mučenikov
prvih 40 mučenikov bodo počastili z različnimi vrstami piva
PONEDELJEK, 12. 3.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju...
17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična urica
vstop prost
17.30 Osrednja knjižnica Celje
S kolesom po centralni Aziji
potopisno predavanje Marka Mohorčiča
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalna delavnica za otroke
namenjena otrokom, starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva
Čebelarsko društvo Tabor se predstavi
18.00 Knjižnica Rimske Toplice Istanbul
potopisno predavanje Tomaža Majcna
TOREK, 13. 3.
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka
17.00 Dom krajanov Tabor
Prireditev ob materinskem dnevu
17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Ponikva
Ura pravljic
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Detox z zelenimi smutiji
predava Lea Thaler; vstop prost
19.30 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Ženske - ustvarjalke sedanjosti in prihodnosti
pogovor z Manco Košir, Valerijo Resnik Čakš in Brino Romih Mlakar; pogovor bo vodila dr. Glorjana Veber
SREDA, 14. 3.
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Moč branja
bralni klub za odrasle bosta vodili Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac
11.00 Celjski dom_
Različni obrazi revmatskih obolenj
predava: Mirjam Hočevar Korošec, mag. farm., vstop prost
16.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu
Svečana rez trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu
16.00 do 19.00 Galerija Velenje Ples skozi prostor in čas
plesno ustvarjanje ob razstavi
17.00 Knjižnica Šentjur - Enota Planina pri Sevnici Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje_
Na pot s skirco
sklop ustvarjalnih delavnic; primerno za odrasle
17.00 mestna knjižnica Velenje
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
primerno za otroke, starejše od treh let
18.00 Mestna knjižnica Velenje Kako ohraniti dobro partnerstvo ob izzivih sodobnega časa
predavanje Maje Kukovec
Dobrodelne prireditve
PETEK, 9. 3.
18.00 Športna dvorana Rogaška Slatina
Dobrodelni koncert BEO 2018
v podporo učencem VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, ki se bodo udeležili British English Olympics v Londonu
PONEDELJEK, 12. 3.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Glasbene želje
dobrodelni koncert v korist šolskega sklada Glasbene šole Rista Savina Žalec
90,6 95,1 95,9 100,3
lio cel
VMUtf 2 iMWQj!
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jusufa Hadžifej-zovića: Prodajalna praznine; do 25. 3.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Danijel Djamo; do 15. 4.
Celjska kulturnica: razstava likovnih del (slike) Srečka Šta-mola iz Pernovega; do 28. 3.
AQ galerija Celje: razstava Dušana Berceta Digitalni spomini; do 10. 3.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Branka Lipnika Stari mojstri v novi preobleki; do 25. 3.
Galerija Mozirje: razstava Celjski 87. pehotni polk; do 15. 3.
Galerija Velenje: razstava Skozi prostor in čas (2013-2018) magistrice umetnosti Klementine Golije; do 17. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Petelinski hrib postal andraški Kitzbühel
V Spodnji Savinjski dolini letošnjo zimo več priložnostnih smučišč in vlečnic
Debela snežna odeja in nizke temperature so med nedavnimi zimskimi počitnicami na zasnežene strmine privabile številne otroke, ki so uživali v zimskih radostih. V nekaterih krajih v Spodnji Savinjski dolini so njihovi starši celo poskrbeli za priložnostna smučišča in vlečnice. Zasnežena pobočja so tako postala prostor prijetnega druženja na prostem.
Prizadevni krajani zaselka Pod-sevčnik v Andražu nad Polzelo v času zimskih počitnic vsako leto na Petelinskem hribu uredijo priložnostno smučišče in vlečnico. Smučišče, ki ga domačini v šali pogostokrat poimenujejo kar andraški Kitzbühel, je med najmlajšimi zaradi ravno pravšnjega naklona in severne
lege zelo priljubljeno. Njihovi starši vlečnico postavijo vsako zimo, če le zapade dovolj snega in se ta obdrži vsaj nekaj dni. Letošnja zima jim je bila glede tega še posebej naklonjena. Smučišče je delovalo ves čas zimskih počitnic in še kakšen dan več. Na njem je bilo še posebej pestro konec tedna, ko so organizirali smučarsko tekmovanje, na katerem so se pomerili tako otroci kot odrasli. Z veselim druženjem, ki je na Petelinski hrib privabilo številne krajane, so na najboljši možen način sklenili letošnje zimske počitnice.
Najboljši na stopničke
Nič manj živahno ni bilo v času zimskih počitnic v Matkah pri Preboldu. Skupina staršev je priložno-
stno smučišče z vlečnico uredila na pobočju nad naseljem. Najprej so z otroki poteptali sneg in kasneje ob progi postavili še vlečnico. Ker so bili vremenski pogoji zelo dobri, so v soboto tudi v Matkah za piko na i športno-družabnega druženja organizirali še otroško smučarsko tekmovanje. Najhitrejši so stopili na stopničke, ki so jih organizatorji iznajdljivo izdelali kar iz snega, in prejeli nagrade za svoje vožnje. Smučišče v Matkah bo tako kot v Podsevčniku delovalo, dokler bodo to dopuščale vremenske razmere.
Smučali tudi v Gotovljah
Na snegu so se letos družili tudi Žalčani. Za snežno zabavo so po-
Pozimi smučišče z vlečnico že tradicionalno uredijo v Gotovljah. ■. n Vir: ŠRD Borut Gotovlje
Letošnja zima je kot nalašč za priložnostna smučišča in vlečnice. Eno takšnih so postavili v Podsvečniku pri Andražu nad Polzelo, kjer so v nedeljo organizirali tudi smučarsko tekmovanje. Vir: FB
skrbeli v Športno-rekreativnem društvu Borut Gotovlje. Na tamkajšnjem hribu, ki se ga mnogi iz otroštva spominjajo pod imenom Gorčica, so člani društva uredili smučišče in postavili vlečnico. Kljub delu, ki ga za sabo prinaša tovrsten rekreativni projekt, so se postavitve preproste vlečnice lotili že v preteklih letih. Njihov trud je, kot pravijo, vedno znova poplačan, ko vidijo zadovoljne otroke, ki se na pobočju v bližini svojih domov učijo prve smučarske zavoje.
ŠPELA OŽIR
FOTO TEDNA
Izpoved »pravega« moškega
Foto: SHERPA
Imam te raje kot pivo, pa imam pivo res rad
Tednikovei.nzaodbe
St. 10 / Leto 73 / Celje, 8. marec 2018
Snežne radosti in olimpijske igre v Vrtcu Trje „ 5
Marjan Veternik, eksorcist S starimi računalniki	Ivan Dobnik: pesnik in
str. 28 navdušuje staro in mlado ekološki kmetovalec str. 30
26
INTERVJU
Tomaž Benčina vodi Cinkarno Celje od leta 2005, trenutni mandat je že njegov tretji. Kaj bo po letu 2020, še ne ve. »Vsekakor se bom takrat moral vprašati, ali je morda že napočil čas za kaj drugega. Na vodilnih položajih ni vse rožnato, pod površino se dogaja marsikaj,« pravi.
»Zaradi napadov na cinkarno
se ne jezim«
Napadi so pač postali folklora, pravi predsednik uprave Tomaž Benčina - V prihodnjih letih čakajo podjetje velike spremembe
Cinkarna Celje zadnji dve leti dosega rezultate, kakršnih še ni imela v vsej svoji zgodovini. Prodaja pigmenta titanovega dioksida cveti, prihodki so vedno večji, čisti dobiček je rekorden. Za letos v družbi načrtujejo kar 30 milijonov evrov dobička, kar je ob 200 milijonih evrov prihodkov res veliko. Cinkarna ni zadolžena, na računih ima za skoraj 50 milijonov evrov prostih sredstev. Prav to je predstavljalo enega od razlogov, da je skupina malih delničarjev predlagala, naj cinkarna kupi lastne delnice in izboljša lastniško strukturo.
Vendar predlog na izredni seji skupščine ni bil sprejet. O tem in tudi o napovedih gradnje nove tovarne ter o morebitnih lastniških spremembah smo se pogovarjali s predsednikom uprave Tomažem Benčino.
Ste takšen izid glasovanja pričakovali?
Za sprejetje predloga malih delničarjev bi bila potrebna absolutna večina, to je 75 odstotkov glasov delničarjev. Pričakoval sem, da se bodo večji delničarji - ali vsaj večina - odločili za to, kar sta menila uprava in nadzorni svet, in sicer da se predlog skupine malih delničarjev ne sklada z razvojnimi načrti družbe. Seveda se z odločitvijo skupščine vprašanje odkupa lastnik delnic ni postavilo v predal. O tem bomo govorili na redni seji skupščine in do takrat bo tudi več ali manj jasno, na kakšen način
in v kolikšnem deležu bi lahko poplačali delničarje.
Je bila morda v ozadju predloga o odkupu lastnih delnic tudi želja malih delničarjev, da bi čim prej dobili nekaj denarja, saj se prodaja cinkarne vleče že nekaj časa?
Razlogov je vsekakor več, eden od njih je zagotovo tudi ta, ki ga omenjate. Zaradi dobrega finančnega stanja podjetja je razumljivo, da lastniki del denarja, ki so ga vložili v nakup delnic, želijo dobiti nazaj.
Čeprav so ves čas deležni dobrih dividend?
»Sem socialistični direktor ali morda povedano bolje - sem kapitalistično socialen.«
Res jih dobivajo, vendar je res tudi to, da je podjetje finančno sposobno izplačati dodaten denar. Seveda je pri tem zelo pomembno, kaj se bo s podjetjem zgodilo v prihodnjih letih. Se bomo lotili vratolomnih sprememb? Če bomo namreč zgradili tovarno v Srbiji, bi to pomenilo velikanski zasuk v razmišljanju podjetja. Gre namreč za naložbo, ki je večja od tržne vrednosti podjetja. Brez soglasja večine delničarjev se je ne bi mogli lotiti. Projekt je vsekakor tvegan, saj gre za zelo veliko denarja. Tovarna bo stala nekaj sto milijonov. Predvidevamo, da od 200 do 300 milijonov evrov.
Ali gradnja nove tovarne pomeni, da je cinkarna prišla do svojega roba?
Cinkarna je prišla, kar je povsem logično, do točke, od katere bistvenih premikov v proizvodnji pigmenta titanovega dioksida ne more več narediti. Pigment je naš alfa in omega, vendar je nemogoče, da bi v Celju dobili dovoljenje za širitev. Sam sicer še vedno mislim, da bi bilo za podjetje najbolj pametno, če bi se širilo tukaj, v Celju. A bi bilo lahkoverno pričakovati, da bi Celjani ter lokalna in državna oblast tukaj dovolili bistveno povečanje proizvodnje. Tega, da bi začeli delati nekaj povsem novega, ne načrtujemo, saj bi bilo pretežko.
Kaj mislite s tem, nekaj novega?
Da bi se na primer namesto pigmenta titanovega dioksida lotili izdelovanja zdravil. Ampak vsak naj dela tisto, kar zna. Nisem pristaš preveč raznolike proizvodnje. Na papirju je sicer to zelo dobro, v resničnem življenju pa je težko obvladljivo.
Tudi izkušnje marsikaterega podjetja so pokazale, da se ni dobro ukvarjati z več zelo različnimi dejavnostmi ali imeti zelo različne izdelke.
Tega ne bi komentiral, vendar je res kar veliko slabih primerov. Zato smo najbrž v Sloveniji priča obratnim procesom, saj se podjetja spet osredotočajo na svojo osnovno dejavnost. Lepo je imeti več stebrov, a obvladovati jih je težko. Še zlasti, če je veliko majavih.
Koliko realni so pravzaprav načrti o gradnji nove tovarne v Srbiji?
INTERVJU
27
Zaenkrat smo še zelo daleč od nove tovarne. V tem trenutku ima uprava samo mandat nadzornega sveta, da izdela tako imenovano študijo smotrnosti, kar bo verjetno v enem letu tudi naredila. Seveda pa bo končna odločitev odvisna od marsičesa. Gre za veliko naložbo, ki jo bo treba res temeljito pretehtati. Cinkarna kljub svojemu dobremu finančnemu stanju brez bančnega denarja tega projekta ni sposobna sama izvesti.
Cinkarna bo, če se bo lotila tega projekta, izgubila svojo nedolžnost kar se tiče zadolženosti.
Da, zagotovo. Takšne tovarne ne moreš zgraditi samo z lastnim denarjem. Številke bomo sicer še preverjali, saj so zdaj postavljene bolj na splošno. Naložbo ocenjujemo glede na to, koliko nas stanejo vlaganja v Celju. Cinkarna vsako leto v obnovo, v posodabljanje obstoječe proizvodnje, vloži več milijonov evrov. Zato približno vemo, koliko kaj stane.
Zakaj Srbija in ne katera druga država?
Razlogov je veliko. Srbija je blizu, ni jezikovnih ovir, Srbi imajo podobno filozofijo, kot jo imamo mi, država podpira tuja vlaganja, na območju, kjer bi gradili, je kemijska industrija že tradicionalno prisotna. Gre za kraj Prahovo na severu države v neposredni bližini Đerdapa. Ker je blizu Donava, je kraj zanimiv tudi zaradi logistike. Po reki bi lahko pripeljali velike količine surovin, ki jih potrebujemo v proizvodnji. Poleg tega gre tudi za vzhodno tržišče, na katerem smo zdaj slabo prisotni, saj je cinkarna zdaj usmerjena predvsem na zahod. Srbija ima tudi zelo dobre odnose z Rusijo, kamor ne prodamo skoraj nič.
Je razlog za to velika konkurenca ali kaj drugega?
Poraba titanovega dioksida v Rusiji ni velika, saj v glavnem uporablja že končne izdelke in zato so tam zelo uspešni slovenski proizvajalci barv. S priključitvijo Krima je sicer Rusija dobila veliko tovarno titanovega dioksida, vendar sem prepričan, da je na tem trgu za nas še veliko priložnosti.
Do postavitve nove tovarne je še kar nekaj let. Vas ni strah, da bo Srbija zaradi približevanja Evropski uniji v tem času zaostrila pogoje obratovanja tovrstne industrije?
Ne, nikakor nas ni strah, saj bomo tovarno zgradili po vseh evropskih standardih. Sicer pa je Srbija, to smo že preverili, v velik del svojega pravnega reda že vključila evropsko zakonodajo. Zato ne pričakujemo, da bo gradnja bolj preprosta, kot bi bila kje drugje. Gre preprosto za to, da je v Srbiji industrijska miselnost drugačna kot v Sloveniji, in to je tudi najbolj pomemben razlog, da smo za novo tovarno
»Zagovarjam politiko izrednih izplačil. Pri nas ne dvigujemo plače, ampak takrat, ko nam gre dobro, delimo priboljške.«
izbrali to državo. Pri nas nočemo ničesar. Imeli bi sicer vse, a ko hoče nekdo nekaj narediti, mu takoj postavijo cel kup ovir. Predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi cinkarna novo tovarno hotela zgraditi v Prekmurju. Vsi bi bili proti, čeprav bi nova proizvodnja prinesla veliko dobrega. Sicer pa so strožje standarde začeli upoštevati tudi na Kitajskem in so zaprli veliko tovarn.
Koliko ljudi bi bilo zaposlenih v novi tovarni?
Predvidevamo, da približno petsto, če bi imeli tudi svoje vzdrževanje. Če ga ne bi imeli, bi bila številka pol manjša. Proizvodnja je namreč vedno bolj avtomatizirana, izgleda tako kot v nuklearki, ni več veliko fizičnega dela, so bolj upravljavci strojev. Ampak za vzdrževanje tega sistema je potrebnih veliko ljudi.
Kdaj je bila nazadnje v Evropi zgrajena tovarna titanovega dioksida?
Se ne spomnim. Zadnje povečanje proizvodnje titanovega dioksida je bilo naše med letoma 2003 in 2007. Z izjemo odpravljanja ozkih grl namreč v Evropi v tej proizvodnji ni večjih naložb. Trenutno sicer gradijo tovarno na Finskem, vendar zato, ker je prejšnja zgorela.
Zapiranje tovarn na Kitajskem, požar na Finskem - sta to razloga, da gre cinkarni tako dobro?
Ne, to je samo dodatek. Poglaviten razlog za dobro poslovanje cinkarne je ugodna gospodarska klima v Evropi. Povpraševanje po pigmentu je v zahodnem svetu tako veliko, da smo skoraj v celoti razprodani.
Pomeni, da bodo v cinkarni letos spet »padali« rekordi?
Napovedovanje je sicer nehvaležno, ampak za letos načrtujemo, da bodo rezultati našega poslovanja najmanj takšni, kot so bili lani. Torej zelo dobri.
Kaj je tisto, zaradi česar cinkarni uspeva ustvarjati tako visoke dobičke?
Predvsem so to višje cene in obvladovanje stroškov. Pri nas namreč tudi takrat, ko nam gre zelo dobro, brzdamo stroške, kolikor se le da. Vendar ko se bodo cene surovin zvišale, se bodo škarje zaprle. Za našo dejavnost je značilno ciklično delovanje in ravno zato delujemo konzervativno ter pazimo, da smo ves čas budni. Sicer pa je cinkarna majhen igralec na svetovnem trgu, vendar se ves čas trudimo, da bi bili boljši od povprečja. Zaenkrat nam to uspeva.
Kolikšni so tržni deleži cinkarne?
Svetovna proizvodnja titanovega dioksida znaša šest milijonov ton. Cinkarna ima približno odstotek svetovne proizvodnje in približno štiri odstotke evropske.
Kdo so vaši največji kupci?
Proizvajalci fasad in barv v gradbeništvu, približno petino proizvodnje prodamo industriji plastičnih izdelkov. Prodajamo po vsem svetu, lani smo imeli na seznamu 52 držav, a je naš največji trg Evropska unija, največji kupec je Nemčija. Zelo pomembna je tudi Turčija. Do leta 1999, ko sem prvič šel v to državo, na tem trgu nismo prodali skoraj nič. Zdaj tja izvozimo že osem tisoč ton titanovega dioksida.
Turki nimajo lastne proizvodnje tega izdelka?
Ne. Nekaj časa smo razmišljali, da bi tovarno postavili v Turčiji, saj gre za ogromen trg. Vendar je država politično nestabilna, okrog nje divjajo vojne in zato smo se raje usmerili v Srbijo.
Konec leta 2016 ste v cinkarni ukinili nekaj programov. So bili za to kakšni posebni razlogi?
Razlogi so bili povsem tržni. Ekonomika pač ni dopuščala, da bi jih še imeli. Prenehali smo delati izdelke za grafično industrijo, saj je klasičnega tiskarstva vedno manj. Ukinili smo tudi program titancinkove pločevine. Cink smo uvažali s severa Evrope, ga v Celju predelali in vozili nazaj. Stroški prevoza so bili previsoki, zato smo bili prisiljeni to proizvodnjo ustaviti. Za zdaj vse kaže, da je bila odločitev prava, saj smo vso energijo usmerili v svoj osnovni izdelek.
Je v cinkarni sploh še kaj, kar je povezano s cinkom?
Obdržali smo proizvodnjo zlitin in cin-kove žice ter predelavo cinkovih pepelov. Vsi ti obrati zaenkrat delajo dobro. Vendar je njihov delež v celotni proizvodnji zelo majhen. Včasih je metalurgija predstavljala dvajset odstotkov celotne proizvodnje, danes predstavlja le še nekaj odstotkov.
Razmišljate o kakšnem novem izdelku?
O novem izdelku ne, vendar se pripravljamo na to, da bomo kakovost pigmenta titanovega dioksida še povečali. Kaj to pomeni? Če malo poenostavim, bi se iz proizvodnje za cestne barve, kjer je konkurenca zelo velika, saj zna titanov dioksid, ki se pri tem uporablja, delati vsak, usmerili na titanov dioksid za tiskarske barve, kjer so cene bistveno višje.
Kakšnega lastnika rabi cinkarna?
Takšnega, ki bo razumel, kaj je kemijska industrija in bo sprejemljiv za občino ter državo. Menim, da bi država ali občina v podjetju morali imeti kontrolni delež. Ko nam gre dobro, sicer ne potrebujemo nobenega lastnika, vendar bodo prišli tudi drugačni časi. Ob takšni lastniški strukturi, kot jo imamo zdaj, tudi glede na to, kar je bilo povedano na izredni seji skupščine, je nesmiselno pričakovati, da nam bodo lastniki dovolil graditi novo tovarno. Če se ne razvijaš, pa si kmalu mrtev. Spremembe lastništva se bodo zato morale prej ali slej zgoditi.
»Strokovnjaki k nam zelo radi pridejo. Delo pri nas je sicer zahtevno, a je zanimivo.«
Saj je bilo že nekaj poskusov prodaje cinkarne, a se je vse ustavilo pri vprašanju ekologije.
Res je, ampak kako si naj razlagamo naslednje - država je skoraj polovična lastnica našega podjetja, a sprejema Zakon o sanaciji Celjske kotline, v katerem je cinkarna navedena kot eden od plačnikov te sanacije. Kdo bo kupil takšno podjetje? Država se torej po eni strani trudi cinkarno prodati, a po drugi strani tej prodaji postavlja ovire. Dokler bo Slovenija vodila takšno politiko, je težko pričakovati, da bomo dobili dobrega strateškega lastnika.
Torej pomeni, da se lastništvo v cinkarni še dolgo ne bo spremenilo?
Tega sicer ne pravim, vendar menim, da do sprememb še ne bo prišlo zelo kmalu. Vsaj videti ni, da bi se na tem področju karkoli dogajalo. Do volitev se zagotovo ne bo nič zgodilo, a tudi potem bo trajalo nekaj časa, preden se bo kdo spomnil, da je treba cinkarno prodati.
Je torej tudi Zakon o sanaciji Celjske kotline bolj predvolilna zadeva?
Zakon je vsekakor populistična zadeva. Sam se sicer, hvala bogu, na politiko ne spoznam veliko. Ali pa se nočem spoznati. Sicer pa je politika do zdaj cinkarno pustila pri miru. Najbrž zato, ker smo »pretežki«, in še na drugi strani Trojan smo.
Koliko cinkarna vsako leto vloži v sanacijo okolja?
Samo za obnovo proizvodnje, v okviru katere nenehno zmanjšujemo izpuste, porabimo vsako leto od pet do sedem milijonov evrov. Letos bo vložek bistveno večji in tudi izboljšave bodo bistveno pripomogle k temu, da se bo vpliv na okolje še znižal. Pri nas je že nekaj časa vse, kar naredimo na novo, poleg večje učinkovitosti povezano tudi z ekologijo.
Ste jezni, ker cinkarna kljub velikim vlaganjem v ekologijo med ljudmi še vedno velja za največjega onesnaževalca?
Cinkarna je na udaru, ker je dobra. Tisti, ki nas obtožujejo, to delajo zato, ker vedo, da lahko samo od nas kaj dobijo. V Mežiški dolini na primer govorijo samo o sanaciji in zakonu, nihče pa ne omenja tovarne akumulatorjev. Omenjanje cinkarne v Celjski kotlini pa je postalo že folklora. Zakaj nihče ne napada Štor ali Ema? Zakaj samo cinkarno? Ker ima denar. Tudi v zakonu je zapisano, da bo morala za sanacijo dati del dobičkov. Kaj pa bo takrat, ko dobička ne bo? Naj odgovorim na vaše vprašanje - nisem jezen, sem se že navadil na takšno prepričanje. Vendar se mi zdi, da veliko Celjanov že spoznava, da smo dobro podjetje, da smo drugačni, kot smo bili v preteklosti. Današnja cinkarna nima nobene veze s tisto, ki je bila nekoč. A je žal tako, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni.
JANJA INTIHAR, foto: GrupA
iT
28
REPORTAŽA
Del poslušalcev eksorcistovega predavanja v Vojniku. Nevsakdanja tema je privabila številne poslušalce.	Eksorcist Marjan Veternik
Z izganjalcem hudiča
Marjan Veternik iz Žič je eksorcist že osemnajst let - Med obredom je včasih podobno kot v hollywoodskih filmih
Ob prizorih iz hollywoodskih filmov, ki prikazujejo izganjanje hudiča iz človeka, se zgrozimo. Je eksorcizem zadeva, ki sodi v srednji vek? »To govorijo ljudje, ki se na te zadeve ne spoznajo,« odgovarja uradni eksorcist, katoliški duhovnik Marjan Veternik, župnik iz Žič v občini Slovenske Konjice. Pri njem iščejo pomoč različni ljudje.
»Najprej naj povem, da srednji vek ni bil nazadnjaški. Ko se spomnimo na takratno arhitekturo in literaturo, ju lahko občudujemo,« je povedal eksorcist v zagovor srednjemu veku. »To ni bil mračnjaški vek, ampak nekaj zelo dobrega,« je še poudaril med pogovorom. »Eksorcizem spada v današnji čas, v naš prostor in predstavlja tudi danes potrebno sredstvo osvobajanja ljudi, ki so se kakorkoli zapletli v zanke hudega duha,« meni Veternik.
Z rogovi in repom?
V starih časih - in še danes je tako - so slikali hudiča kot bitje z rogovi, dolgim jezikom in repom. Tako so si preprosti ljudje v starih časih to zlo bitje lažje predstavljali. »Nič od naštetega ni hudič, ampak je padli angel. Hudič je duhovno bitje brez telesa, a ima možnost, da se manifestira tudi v vidnem svetu,« ga opisuje Veternik in to podobno kot drugi katoliški eksorcisti. »Hudičev cilj je seveda uničiti človeka, mu škodovati, ga obremeniti in zasužnjiti ter na ta način mučiti,« opisuje eksorcist iz Žič.
Številni ljudje v to duhovno bitje, ki naj bi bilo krivo za veliko zla, seveda verjamejo. Eksorcizem vzbuja nasploh veliko zanimanje že
od »pamtiveka«. Zato ni nič čudnega, da je Vetrnikovo predavanje Pričevanje eksor-cista, ki ga je imel nedavno v Vojniku, privabilo številne poslušalce. Tudi takšnih, ki iščejo njegovo neposredno eksorcistično pomoč, je zelo veliko. »Ljudje jo iščejo vedno bolj. In vedno bolj se oddaljujejo od Jezusa, to je edinega, ki nas lahko reši zla. Ko ni vere, iščejo ljudje različne malike in jim nato služijo,« je po teološko razložil korenine nekaterih stisk ljudi. »Ti maliki jih še bolj zasužnjijo. Nato iščejo pomoč pri različnih šarlatanih, ki jim ponavadi izpraznijo žepe in jih še bolj obremenijo. Šele nazadnje najdejo pravo pomoč, da se rešijo zla,« je povedal o svojih izkušnjah.
Hollywood ne laže
Po vatikanskih navodilih naj bi imela eksorcista vsa-
ka škofija. Marjan Veternik opravlja to delo že približno dve desetletji. Za področje eksorcizma se je začel zanimati, še ko je bil kaplan v Velenju. Začel se je izobraževati in je kot eksorcist najprej pomagal pokojnemu katoliškemu duhovniku prof. dr. Rafku Vodebu iz Gorice pri Slivnici. Pozneje je mariborski škof imenoval Veternika za uradnega eksorcista.
Eksorcist Veternik opozarja, da je treba najprej prepoznati, če oseba sploh potrebuje eksorcistični obred. »To prepoznam med pogovorom s človekom. Ugotavljam, kaj je počel, s čim se je ukvarjal in kako živi. Iz tega je mogoče ugotoviti, ali gre za duhovne zadeve oziroma za duševne ali telesne,« je še pojasnil. »Telesne težave rešuje medicina, psihične psihiatrija oziroma psihoterapija, če gre za duhovne
zadeve, nudi pomoč Cerkev z zakramenti, kot je zakrament sprave in spovedi, in z obhajilom ter bolniškim maziljenjem. Nazadnje tudi z zakramentarjem, ki se imenuje eksorcizem. Tako človeku pomagamo, da se reši vpliva zla ali ponavadi težjih grehov in se iz tega izkoplje,« pojasnjuje izganjalec hudiča iz Žič. »Moram vas popraviti. Hudiča ne izganjam jaz, ampak Jezus. Jaz sem samo njegovo orodje, sem v njegovi službi,« je dodal Veternik. Poudarja, da obstajajo različni šarlatani in da je eksorcist lahko edino katoliški duhovnik.
Človeško radovednost najbolj buri obred eksorcizma, zaradi vpliva Hollywooda seveda. »Bistveno pri tem obredu je spreobrnjenje. Človek se mora spreobrniti in spremeniti svoje življenje. Če je mogoče, opravi življenjsko
spoved in začne hoditi k sveti maši, obhajilu in spovedi. To je najpomembnejše sredstvo preprečevanja zlih vplivov,« poudarja eksorcist. »V primeru, ko to ne zadostuje, pride do molitve eksorcizma kot dodatka k temu,« je še pojasnil. To je dolga molitev po rimskem obredniku, ki jo ima vsak katoliški duhovnik, vendar je brez škofovega privoljenja ne sme uporabljati. »Ta molitev pomeni diagnostiko, saj pokaže, če gre za vpliv zla. Obenem je to terapija,« je povedal Veternik. Pravi, da se pojavljajo prizori, ki včasih resnično spominjajo na hollywoodske filme na temo eksorcizma.
Eksorcisti po svetu
Eksorcist pravi, da obstaja po literaturi in njegovih izkušnjah pet hudičevih vstopnih mest. Med temi so
Zla po svetu ne manjka. Ali ga povzroča zli duh, hudič? Da si ga ljudje lažje predstavljajo, ga slikarji upodabljajo kot telesno bitje z rogovi in repom. (Foto: Pixabay)
človekove notranje rane, ko nekdo ni sprejet in ljubljen, zaradi česar se pozneje pojavijo težave. Potem je ranjeno družinsko deblo, če je kdo od prednikov storil greh, ki ni bil odpuščen. Tretje vstopno mesto so različne satanistične prakse. »Dandanes obiskujejo ljudje vse mogoče šarlatane, od bioenergetikov in vedeže-valcev do magov in ljudi, ki se ukvarjajo z uroki. To lahko povzroči obremenitve,« meni eksorcist. Kot četrto vstopno mesto prepoznava Veternik naše osebne grehe, ki so domači vsem Zemljanom. Teh, torej s tem vstopnim mestom, je po Veternikovem opažanju največ. In zadnje vstopno mesto? »To so oddaljenost od Jezusa, brezbrižnost in mlač-nost, ko se ljudje na vse, kar nas evangelij uči, požvižgajo. Postavijo si svojega malika, ki mu služijo, vendar je to pravzaprav hudič,« je prepričan Veternik.
Katoliški duhovnik Marjan Veternik seveda ni edini eksorcist. V Sloveniji jih je mogoče prešteti na prste ene roke, po svetu jih je še nekaj. Veternik se udeležuje mednarodnih srečanj eksor-cistov, ki so vsaki dve leti. Njihova mednarodna zveza ima v tridesetih državah približno 250 članov. To zvezo je vatikanska kongregacija pred štirimi leti priznala kot zasebno združenje vernikov. Obstajajo tudi regijska srečanja eksorcistov. Ta so v znamenju teoloških debat, sodelujejo tudi zdravniki in psihoterapevti ter psihiatri.
»Eksorcist opravlja težko delo, ki ga skoraj nihče ne sprejme rad. Na moji duhovniški poti je to še dodatna obremenitev,« ugotavlja Marjan Veternik. Škofovo povabilo, naj postane eksorcist, je najprej zavrnil, a si je po enem letu premislil.
BRANE JERANKO
PORTRET
29



i # vf^Bce j? ' Windows
ti
Dušan Berce se poklicno ukvarja s poslovno informatiko, v prostem času pa je eden od njegovih konjičkov zbiranje starih delujočih računalnikov.
^ >- iN

mm k -
m
»Prvega računalnika in prve igrice ne bom nikoli pozabil«
Dušan Berce s starimi, a delujočimi računalniki navdušuje staro in mlado
»Osemdeseta so bila šarmanten čas računalništva, ker so sovpadala z vzponom osebnih računalnikov. Precej teh prvih računalnikov je na razstavi, na njej je tudi moj prvi, ki še vedno deluje,« je z navdušenjem razložil računalniški zanesenjak Dušan Berce, ki je ljubitelj računalnikov že od malih nog.
Do vratu smo zasuti z informacijskimi in s komunikacijskimi pripomočki, medtem ko je o naši tehnološki preteklosti bolj malo govora. O tem je razmišljal univerzitetni diplomirani inženir računalništva Dušan Berce, ko je v Galeriji AQ v Celju pripravljal razstavo starih računalnikov z namenom, da njihova desetletna zgodovina ne bi utonila v pozabo. »Dobro je poznati preteklost, da bolje razumemo sedanjost. Zgodovina je učiteljica življenja. Ne smemo biti ujeti v večni sedanjosti in vezani na trenutne kampanje. Povprečnemu potrošniku pa je poznavanje teh naprav nedostopno.«
Zgodovina na razstavi je zgodovina računalništva. V osemdesetih letih so se pojavili osebni računalniki. Pred tem so jih uporabljali zgolj izbranci v državnih službah. Leta 1988 je Dušan dobil prvi računalnik. A četudi so jih imeli tudi drugi, Dušan priznava, da je bil »frajer«, ker so bili to časi, ko računalnika ni imel vsak. »Takrat sem bil posebnež, ker sem ga imel, danes bi izstopal, ker nimam najnovejšega in najdražjega modela.« Dušan je še zdaj lastnik »predpotopnega« mobilnega telefona, saj še vedno deluje.
Sodobna tehnologija je brez iskric
Z nostalgijo se spominja tehnološkega razvoja in velikega navdušenja ob vseh novostih tistega časa, ki so premikale meje. »Res smo bili navdušeni, ko je na trg prišel nov procesor, ko se je recimo pocenil dodatni ram, ko se je povečal trdi disk. Zdaj je hardverski del bolj kot ne pri vseh računalnikih podoben, procesorji so bolj kot ne enako hitri, trdi diski so enako veliki, ram nikogar več ne zanima. Včasih so bile izboljšane specifikacije res preskok v tehnologiji. Zdaj ob vseh novosti ne bi dobil več tistih iskric v očeh.«
S čim bi nas lahko v prihodnosti še presenetili? »Prihodnost veliko obeta, razvoj gre dalje, prihajajo nove storitve. Ko je prišel Facebook, so se stvari obrnile na glavo, prav tako družba. Google je spremenil svet s svojim iskalnikom in z elektronsko pošto. Vse, česar se je Google dotaknil, je obrnil na glavo. Mislim, da bodo v prihodnosti obrnili svet z virtualno resničnostjo.«
Zgodovina je bila pred Applom
Zgodovino pišejo zmagovalci. To so zdaj Google, Facebook, Apple, ki jih poznajo vsi. Ali morda pri vsem tem kdo ve, da je pri IBM delalo pet Nobelovih nagrajencev in da so poleg tega tam delali tudi štirje dobitniki Turingove nagrade? Namen razstave je pokazati, da je bila zgodovina še pred Facebookom in Applom, zato
so na razstavi razstavljeni stari računalniki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki še vsi delujejo. »Razstavljen je računalnik Sinclair ZX Spectrum, ki je moj prvi računalnik, tukaj je tudi očetov prvi računalnik PC XT iz leta 1986, potem je razstavljen iz devetdesetih let 486. Veliko računalnikov sem kupil s pomočjo malih oglasov. Ljudje prodajajo stare računalnike, ki niso ravno poceni. Takšen delujoč računalnik stane sto evrov. Po tridesetih letih še vedno dela, medtem ko nam zdaj mobilni telefoni ugasnejo po treh letih!«
Zakaj je tako, Dušan nima pravega odgovora, a kot kaže, so nekoč delali kakovostnejše zadeve. Prav tako opo-
zarja ljudi, naj bodo pri posredovanju osebnih podatkov malo bolj pazljivi. »Zgrožen sem, kako ljudje svoje osebne podatke brezglavo dajejo na vpogled širni množici. Doma imajo računalnike, polne virusov. Brez znanja stopajo v računalniški svet.«
Stare igrice, nove izkušnje
V sklopu razstave so bile organizirane delavnice. Kar štiri so se zvrstile in na njih so tudi najmlajši z velikimi očmi sedli pred računalnike
ter igrali tiste prve igrice. »Otroci so navdušeni, ko vidijo in začutijo stare računalnike. Prepričan sem, da te izkušnje ne bodo pozabili. Igrice so bili včasih zelo preproste in arkadne. To so igrice, kjer sta prevladovala preprosta akcija in vznemirljivo izogibanje oviram. Dandanes so računalniške igrice neka navidezna resničnost. Grafika mora biti podobna resničnosti.« Sodobne igrice se po njegovem mnenju ne morejo primerjati s starimi. Prve pa tako nikoli ne pozabiš. »Moja prva igrica je bila Manic Miner. Takrat je bila zelo znana in razširjena med mladimi. Nekakšen medvedek je moral pobirati po sobah ključe in različne predmete. Ko si vse pobral, si prišel do izhoda sobe in si prišel na naslednjo stopnjo. Pri tem delu so te ovirale nekakšne pošasti.«
Če je zdaj moderna uporaba izraza digitalizacija, si Dušan Brece za-s t a v l j a vprašanje, ali sploh vemo, kaj pomeni biti digitalen. »Vsi so polni ust digi-^ talizacije, koliko ljudi pa to ve? Digitalizacija zvoka? Veste, da je to postopek spreminjanja iz analogne v digitalne obliko? Ali je to res zanimivo za splošne množice? Ministrstvo za javno upravo nam obljublja digitalizacijo družbe do leta 2020. Pa smo pripravljeni na to, če ne znamo niti binarno šteti do deset?«
Obujanje spominov s področja računalništva si zasluži pozornost, ker ima nostalgija svoj šarm, da bolje razumemo sedanjost. Razstava bo na ogled še do 10. marca.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
30
PORTRET
' — — ^^
V zadnjem desetletju se je s svojo pesniško in uredniško dejavnostjo pomembno zapisal na zemljevid slovenske poezije. Trenutno so njegove misli v prvi vrsti usmerjene v nastajanje nove številke revije Poetikon, katere predstavitev bo v Društvu slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca.
Med poezijo in kmetijstvom
Pesnik in urednik Ivan Dobnik uspešno prepleta literarno ustvarjanje s kmetovanjem - Kmetija v Šmatevžu kot zbirališče literarnih ustvarjalcev z vsega sveta
V Šmatevžu pri Gomilskem stoji tik ob cesti velika kmetija, ki sama po sebi morda ne bi bila nič posebnega, če za zidovi mogočne kmečke hiše ne bi nastajala najrazličnejša književna dela. Lastnik posestva je literarni ustvarjalec Ivan Dobnik. Po eni strani je predan pesnik, pisatelj, esejist in kritik, po drugi zavzet ekološki kmetovalec. Za seboj ima več pesniških zbirk, njegove pesmi so prevedene v številne tuje jezike. Prav tako je soustanovitelj in urednik revije za poezijo in poetično Poetikon.
Z naravo je tesno povezan že od otroštva, ki ga je preživel prav na tej veliki kmetiji v Šmatevžu. »Bližina bujne prvinske narave, možnost sobivanja z živalmi in opazovanje spreminjanja letnih časov so usodno zaznamovali moj značaj in odnos do narave,« pojasni ob našem obisku. Še posebej velik vtis je nanj naredila bližnja reka Bolska, ob kateri je kot otrok preživel veliko časa, zato niti ne pre-
seneča, da ji je posvetil eno zadnjih pesniških zbirk. »Vse moje literarno ustvarjanje od gimnazije izvira iz mojega otroštva na kmetiji. S študijem filozofije in primerjalne književnosti sem to le še poglobil.« Kljub življenju v tradicionalnem kmečkem okolju ni bil tipičen podeželski otrok. »Nikoli mi ni bilo na vsak način nekaj treba delati. Lahko sem bil prosto v naravi,« se spominja priznan slovenski pesnik, ki enako kot neokrnjeno naravo obožuje mesto. Že kot otrok je namreč kar nekaj časa preživel pri teti v Celju.
Njegove obvezne spremljevalke so bile knjige. Prebral je vso domačo knjižno zbirko, ki jo hrani še danes, kasneje je do zadnjega kotička prečesal šolske knjižnice. Da bo postal pesnik, je bil trdno odločen že kot sedmošolec. »Oče je to cenil in bil vesel, medtem ko je mama rekla,
da je to popolnoma brez veze, ker od tega ni denarja. Res je, da ga nimaš takoj, ampak če imaš srečo, ga lahko imaš celo na koncu življenja. Vsekakor pa se od tega da živeti.«
S čredo ovac in koz
Po študiju filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je bil najprej sedem let zaposlen v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani. V tem času je pridobil ustrezne reference, da je lahko pridobil status samostojnega književnika, ki ga ima še danes. S kmetije se ni
-v
i c
nikoli povsem odselil, čeprav je ves čas razpet med Šmatevžem in Ljubljano, kjer živita njegova žena in hči, ki sicer radi prihajata tudi na posestvo v Spodnji Savinjski dolini. Prva je uspešna prevajalka, druga študentka arhitekture. Kmetijo v Šmatevžu je skupaj z živalmi po mamini smrti podedoval pred nekaj leti. »Kmetu-jem po ekoloških načelih. Živali ne pobijam. Trenutno imam 50 ovac in 20 koz,« pojasni Dobnik, ki za kmetovanje prejema subvencijo, s katero ima povrnjene stroške vzreje. Ne gre mu namreč za dobiček, temveč za ohranjanje narave. Kmetijo bi s pomočjo hčerinih arhitekturnih idej rad obnovil do te mere, da bi postala zbirališče umetnikov z vsega sveta, a ne kot ena od umetniških rezidenc.
Od resnih zbirk do erotičnih zgodbic
V zadnjem desetletju se je s svojo pesniško in uredniško dejavnostjo
pomembno zapisal na zemljevid slovenske poezije. Do zdaj se je podpisal že pod dvanajst pesniških zbirk. Prvo - Osvobajanja - je v samozaložbi izdal že v gimnaziji. Njegovi najnovejši zbirki sta Magični pesniški izreki in Bolska. Za literarno ustvarjanje je kljub svojemu ne preveč naklonjenemu pogledu nanje prejel že več nagrad - od nagrade natečaja RTV Slovenija za radijsko igro Begunec s Kiwija do nagrade Palmes poetiques na mednarodnem bienalnem pesniškem srečanju Moneteau poetique in nagrade za poezijo na Mednarodnem literarnem natečaju združenja Art grupa Akt v Valjevu. Leta 2000 je bil nominiran za najboljši knjižni prvenec z zbirko Kaligrafija lire in leta 2004 z zbirko Zapreš svoje oči za Veronikino nagrado. Lani je pri tej znani pesniški nagradi sodeloval kot predsednik žirije. »Na nagrade in priznanja bi verjetno drugače
»Biti pesnik zame pomeni način življenja, četudi zveni to klišejsko.«
gledal v obdobju srednje šole, zdaj pa v njih vidim prej žalitev poezije in pesniškega ustvarjanja kot pa nagrado, spodbudo, priznanje pohvalo. Mislim, da so se nagrade razpasle in nimajo več nobene kreativne vloge. Piše pesnik za nagrade? Štipendije?« je med drugim povedal v enem zadnjih intervjujev. Še kot mlad neuveljavljen ustvarjalec je nekaj časa denar služil s pisanjem erotičnih zgodbic, ki so izhajale pod njegovim psevdonimom. Še danes ga uporablja pri objavljanju fotografij.
Za lokalno skupnost manj časa
Leta 2005 je bil med soustanovitelji literarne revije Poetikon. Najprej je izhajala pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija, zdaj izhaja pod okriljem Književnega društva Hiša poezije v Ljubljani. Poleg omenjene revije v društvu izdajajo še knjižni zbirki Po-etikonove lire, Ginko in posebne izdaje. Organizirajo pesniška srečanja in branje poezije, sodelujejo s številnimi slovenskimi in tujimi revijami, založbami, festivali in ustanovami. Dobnik je ves ta čas prav tako mentor literarnega krožka na Gimnaziji Bežigrad, kjer z dijaki pripravlja literarno revijo Kamen. Ob vsem literarnem delu in kmetovanju mu za povezovanje z lokalno skupnostjo preprosto zmanjkuje časa. Trenutno so njegove misli usmerjene v nastajanje nove številke revije Poetikon, katere predstavitev bo v Društvu slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
S kmetije se ni nikoli povsem odselil, čeprav je ves čas razpet med Šmatevžem in Ljubljano, kjer živita njegova žena in hči, ki sicer radi prihajata tudi na posestvo v Spodnji Savinjski dolini.
Pesniku Ivanu Dobniku delo na kmetiji ni tuje, čeprav ni bil tipičen kmečki deček. Pred leti je po mamini smrti podedoval kmetijo skupaj z živalmi. Danes ima 50 ovc in 20 koz. Vsaka ima svoje ime.
Kmetijo v Šmatevžu bi s pomočjo hčerinih arhitekturnih idej rad obnovil do te mere, da bi postala zbirališče umetnikov z vsega sveta.
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
31
Ekipa 24alife: »Ta teden je bilo točno en mesec akademije. Izmerili smo telesno težo, odstotek mišične in maščobne mase ter obseg pasu. Podatke, ki smo jih dobili z merjenjem, smo primerjali s podatki meritev 5. februarja in ugotovili, da je skupina skupaj izgubila že nekaj več kot 30 kilogramov! Nekateri udeleženci so seveda izgubili več kilogramov kot drugi, v povprečju pa se držimo cilja, ki smo si ga zadali - izgubiti od 0,5 do 1 kilograma na teden. Le tako naprej!«
Motivacija naj bo razlog za vse, kar počnete
In naj bo k cilju usmerjena dejavnost
Ta teden je skupina v akademiji spoznala, kako pomembna je motivacija in da gre z roko v roki s stopnjo samozavesti vsakega posameznika.
Ljudje pogosto o motivaciji druge ali na okoliščine v do-
razmišljajo posplošeno, kar se pozna pri slabšem doseganju ciljev. Poznavanje načina motivacije odpre širše obzorje. »Motivacija je lahko notranja ali zunanja,« pojasnjuje Iztok Žilavec, univ. dipl. psiholog iz 24alife. Pri tem je pomemben »lokus kontrole«. To je psihološki izraz, ki se nanaša na prepričanje oseb o tem, kaj povzroča dogodke v njihovem življenju. Torej ali je notranji (oseba je prepričana, da nadzoruje lastno življenje) ali zunanji (oseba je prepričana, da okolje ali višja sila ali drugi ljudje nadzorujejo njeno življenje). Enako je tudi pri iskanju razlogov za neuspeh. Če vam določeno opravilo ne uspe, ali rečete, da ste sami krivi, ali s prstom pokažete na
ločenem trenutku? Če iščete vedno razloge v drugih, vaša motivacija nikakor ni prava. »Posledice v življenju so vedno rezultat naših aktivnosti, rezultat je odvisen od našega truda, lastnosti in odločitev,« pojasnjuje Žilavec.
Bodite
samozavestni
Toda motivacija je odvisna tudi od samozavesti. Večja kot je ta, manj stresa nam povzroča določena situacija. Zato so pri doseganju ciljev pomembni spodbuda, tudi takojšnja povratna informacija o opravljenem delu in objektivno vrednotenje opravljenega dela.
Žilavec je to skupini v akademiji izvrstno predstavil na podlagi dosežkov slovenskih
Tamara Volasko. Lahko bi rekli, da je žarek Akademije zdravega življenja. Absolutno najbolj pridna. Bravo!
športnikov in njihovih ciljev. Petra Majdič je kljub zlomljenim rebrom in prebodenim pljučem dobila olimpijsko medaljo. Imela je notranjo motivacijo, ker je vedela, da je to njena zadnja priložnost, da olimpijsko medaljo dobi. Rajmond Debevec je eden najstarejših olimpijcev. Njegova motivacija je notranja. Želi postati športnik z največ olimpijskimi medaljami pri svoji starosti. Anamari Ve-lenšek je dobila olimpijsko
medaljo kljub hudi poškodbi noge. Njena motivacija je bila notranja. Vedela je, da mora v kratkem času pred olimpijado spremeniti slog borbe, da nasprotnice potem niso imele priložnosti njene poškodbe izkoristiti sebi v prid. Vsem omenjenim športnikom je uspelo. Če so udeleženci v akademiji dojeli psihologovo sporočilo teh primerov, bodo natančno vedeli, kaj morajo pri sebi spremeniti.
Bomo s kom prekinili sodelovanje?
V Akademiji zdravega življenja smo na točki, ko sta izjemno pomembni motivacija in samozavest. Za nami je mesec dela na področju spreminjanja življenjskega sloga. Zdaj je kristalno jasno, da skoraj vsi mislijo resno spremeniti svoje življenje, a kljub temu ugotavljamo, da obstaja kakšen posameznik, ki se navodil ne drži natančno. Zato obstaja tudi možnost, da bomo s kom sodelovanje predčasno prekinili. Smo pa hvaležni tistim »pozitivcem« v skupini, ki spodbujajo svoje kolege in celo izven akademije skupaj telovadijo in se družijo.
Kako motiviran je večinski del skupine, kaže naslednje: nekateri so izgubili že po osem kilogramov, nekateri še niti enega. A ne pozabimo, s tem ni nič narobe: cilj akademije je sprememba življenjskega sloga in ne zgolj izguba teže. Pomembno je namreč, da udeleženci osvojijo znanje in v skladu z njim živijo tudi po projektu. Vsi že čutijo, da imajo v primerjavi z mesecem prej več kondicije in manj zdravstvenih težav. Pri tem uživajo pravilno in zdravo hrano, gibanje že postaja njihovo vsakodnevno opravilo.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA
Kineziolog Matevž Klevže svoji skupini, ki jo vodi pri vadbi: »Gremo! Samo še deset sekund do konca vaje! Delajte pravilno, oči imam tudi na hrbtu ...«
Ivanka Krajnc (na levi) nekaj časa zaradi poškodbe ni mogla hoditi. Je dobra motivatorka tudi za ostale v skupini, ker ve, da je mogoče marsikaj doseči z vztrajnostjo. Desno je Magdolna Pajić, simpatična Madžarka, vedno nasmejana, le na tej fotografiji je »zatopljena« v zapiske.
Kako visoka je samozavest?
najraje delam tisto, v čemer sem dober
motivira me tisto, za kar verjamem, da lahko dosežem
stresnost situacije je odvisna od samozavesti
Samozavest je odvisna od
preteklih izkušenj, povratne informacije fiziološkega in čustvenega stanja.
vir: 24alife
Izziv tega tedna: vsak posameznik mora napisati glavne razloge, zakaj nekaterih ciljev tega tedna v akademiji ni dosegel. Torej, zakaj se ne drži predpisanih vadb, zakaj morda ni upošteval g—, pravila o določenem številu obrokov na dan ...

32
INFORMACIJE
KULINARIKA
33
EVI NA x KUH'NA
Z velikih zaslonov v majhno kuhinjo
Piščanec z mlekom in žajbljem
iscanec - prvi korak
Piščanca sem najprej nasolila in popoprala ter ga v ponvici z obeh strani popekla na maslu ter nekaj kapljicah olivnega olja. Ko je piščanec postal zlatorjave barve, sem ga prestavila v pekač. Maščobo, ki je ostala v ponvici, sem uporabila za pripravo omake oziroma preliva, v katerem sem kasneje pekla meso.
Omaka oziroma preliv
Večkrat si ogledam kakšno kuharsko oddajo ali kakšen spletni vlog. Tam izgleda vse tako preprosto in hitro. Toliko že imam izkušenj v kuhinji, da se zavedam, da priprave nikoli ne morem izpeljati tako gladko, kot to naredijo po televiziji, a me kljub temu tu in tam premaga skušnjava. In poskusim. Tokrat je bil moj navdih Jamie Oliver. Zakaj »le« navdih? Zato, ker ne morem reči, da sem pri pripravi tokratne jedi popolnoma sledila njegovemu receptu. Ko sem videla, kako to naredi on, sem pobrskala še po spletu, kako to naredijo »navadni smrtniki«. In nekje med mešanico nasvetov ter variacij na isto temo sem našla svojo različico recepta.
Z veseljem bom še kdaj postregla pripravljeno jed. Je drugačna, a ne preveč, je okusna in sočna. Naj vas torej ne prestraši kombinacija mesa, limone, mleka in žajblja, ker bi lahko zamudili odlično kosilo.
Recept je primeren za štiri lačna usta. Če pripravljate kosilo ali večerjo za dva, na enak način pripravite le piščančja bedra, čas pečenja pa skrajšajte za približno pol ure.
PiSCanec - drugi korak
Sprehod med trgovskimi policami
Nekaj maščobe, ki je ostala od peke piščanca, sem odlila. V ponvici sem pustila predvsem lepljivi del, ki je ostal od peke. V ta ostanek sem prilila 6 dcl mleka, nato sem vse skupaj še nekoliko začinila in pogrela.
Piščancu, ki je čakal v pekaču, sem prilila pripravljeno omako oziroma preliv. V pekač sem dodala še deset neolupljenih strokov česna, pest žajbljevih vejic in rezine limonine lupine.
Namig: ker pri peki uporabimo limonino lupino, je priporočeno kupiti bio limone.
V nakupovalno košarico sem položila svežega piščanca, česen, bio limone, maslo in mleko. Potrebovala sem še svež žajbelj, sol in poper ter olivno olje. Za pripravo sem potrebovala še eno ključno sestavino, ki je žal ni
mogoče kupiti, a je zato še toliko bolj dragocena - čas.
Peka in priprava omake
Piščanca sem pekla na 180 stopinjah Celzija uro in pol. Omaka je med peko postala nekoliko grudasta, kar sem pričakovala.
Pečeno meso sem preložila na krožnik. Omako sem prelila v drugo posodo, ji odstranila žajbljeve liste in jo premešala s paličnim mešalnikom. Enakomerno zmes sem postregla s piščancem in z mladim krompirjem, pečenim v pečici.
Namig: strok česna iztisnemo in z vsebino premažemo piščanca. Strok lahko postrežemo tudi na križniku in predlagamo, da vsak jedec to naredi za svoj kos mesa, če mu sladkast okus česna ustreza.
OCENA
Priprava
zaradi peke potrebujemo dovolj časa, ne ustrašimo se sprva nekoliko grudaste omake
Okus
neverjetno sočno meso, rahlo drugačnega, a odličnega okusa
34
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Prejeli smo
Gradnja
kolesarske steze napreduje
S tem naslovom je bil 1. marca na naslovnici Novega tednika napovedan članek, ki je bil nato na strani 9 v rubriki Iz naših krajev naslovljen z Kljub zimi in snegu gradnja napreduje. Podnaslov je bil Brv čez Savinjo v okviru kolesarske proge Celje-Laško do poletja.
Že kar nekaj časa so vsa poročila o kolesarski stezi, progi, povezavi predstavljena samo z idejno zasnovo mostu čez Savinjo v Tremerjih v smeri Rifengozda in te iste
fotografije vizualizacije se z enim kolesarjem pojavljajo v različnih medijih. Ob objavi napovedanega mega projekta »viseči most od gradu do sv. Miklavža, kjer je avtor ideje isti arhitekt, bi človek pomislil, da gre za nekakšen vezan projekt, ki s kolesarstvom nima nobene zveze oziroma gre za promocijo arhitekta in njegovega biroja ter proizvodnje jeklenih konstrukcij v Ajdovščini.
Najprej bi bilo lepo, da bi pri predstavitvah zamisli uporabljali terminologijo in normative, kot jih poznajo Navodila za projektiranje kolesarskih površin (Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, novelacija junij 2012).
Bojim se, da navedba predstavnika direkcije za infrastrukturo, da je »od brvi do Jagoč še nekaj odprtih vprašanj«, ni tako enostavna kot gradnja brvi. V nadaljevanju ne gre samo za varovalni pas voda, ampak tudi za dokaj gosto naseljeno aktivno kmetijsko območje, ki sedanjo cesto uporablja predvsem v gospodarske namene (traktorji, tovornjaki, ljudje in živali), za osebni promet, občasno jo uporabljajo uporabniki s širšega območja kot obvoz na relaciji Laško-Celje ali obratno. Uporabljajo jo tudi pešci in rekreativci.
Navedba napoveduje reševanje odprtih vprašanj s strokovnjaki.
Upam, da to ne bodo samo neki nazivni »strokovnjaki«.
Gre za geografsko ozko grlo, ki postaja s približevanjem Laškemu vedno zahtevnejše za vzpostavitev prave kolesarske poti, ki samo navidezno ne zahteva velikih površin (vsaj 10 m širok pas za urejene kolesarske površine). Poti ob Savinji so namenjene samo pešcem, sprehajalcem, tako domačinom kot gostom, ki jih zmoti zgolj tu in tam kakšen kolesar. V tem primeru pa gre za meddržavni cestni koridor Celje-Brežice, ki ne bo tako nedolžno rekreativen, kot ga želijo simpatično prikazati, ker že sam daljinski koncept predvideva večje število kolesarjev.
Mogoče pa si akterji zamišljajo zadevo zgolj virtualno, s postavitvijo množice prometnih znakov, kot je to zdaj v občini Laško.
Na to nakazuje razmerje v ceni (3,8 milijona evrov Celje-Tremerje, 2,3 milijona evrov most, 350 tisoč evrov za približno sedem kilometrov dolgo kolesarsko stezo od mostu do in mimo Laškega.
Bojim se, da močnejši Celjani lovijo koriščenje evropskih sredstev v okviru finančnega okvira (50 milijonov evrov za kolesarsko omrežje) za druge njihove projekte v deželi celjski na račun navidezno cenejše možnosti v sosednji občini dolvodno ob Savinji.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Modri telefon
Zanima jo rejništvo
Občanko iz šentjurske občine zanima, kako bi postala rejnica otroka. Zanima jo, kakšni so pogoji, da lahko postane rejnica, kako je z otrokovimi stiki z njegovimi starši in koliko znaša nagrada za rejništvo. Prav tako želi izvedeti, če sme rejniški otrok pomagati pri delu na manjši kmetiji.
Direktorica Centra za socialno delo Šentjur Anica Weber, odgovarja:
»Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje zakon. Imeti mora stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, končano vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, biti mora polnoletna in nekaznovana oseba. Prav tako pomembna je osebnostna zrelost oziroma primernost, ki se ugotavlja s strokovnimi metodami. Ob-
stajati mora pripravljenost za sodelovanje celotne družine tako z otrokom, njegovimi biološkimi starši kot z našo ustanovo. Rejnik je lahko otrokov sorodnik, če se ugotovi, da je to v otrokovo korist.
To so zakonsko določeni pogoji. Dober rejnik je za svoje poslanstvo notranje motiviran in mora predvsem imeti podporo celotne družine. Zakon še vedno določa, da se pogodba sklene z rejnikom oziroma rej-nico, kar je delna pomanjkljivost, saj rejništvo predstavlja poslanstvo celotne družine, ki sprejme otroka, potrebnega pomoči. Gre za delo, ki ne more biti nikoli ovrednoteno v denarju in predvsem nikoli ne bo v tem obsegu plačano v materialnem smislu. Družina, ki čuti, da je sposobna v svoje ljubeče okolje sprejeti novega človeka, ki te sreče ni imel, prejme plačilo, ki se ne meri v denarju. Bogastvo graditve novega odnosa in zahvala otroka, ki po prehojeni poti v rejniški družini reče »rad te imam«, nikoli ne odtehtata materialnih dobrin in ugodja lagodnega življenja. Veseli bomo, če bodo takšne družine, ki jih nedvomno poznamo, zbrale pogum in ponudile zavetje otrokom, ki želijo le topel objem.
Rejnik je dolžan v sodelovanju s centrom spodbujati in omogočiti stike med otrokom in starši, kot se vsi udeleženi dogovorijo, pri čemer je vedno v ospredju otrokova korist. Obstajajo tudi primeri, ko so staršem stiki sodno omejeni ali prepovedani.
Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka, ki znašajo 291,27 evra, in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka v višini 114,31 evra. Oskrbnina za otroka tako mesečno znaša 405,58 evra. Plačilo dela rejnice znaša 123,51 evra mesečno za otroka, iz česar lahko razberete, da državna finančna sredstva nikakor ne morejo biti motiv za odločitev za rejništvo. Rejnica torej prejme mesečno skupno 529,09 evra oziroma do sorazmernega dela glede na čas bivanja otroka v rejniški družini.
Otrok mora pridobiti med odraščanjem potrebna znanja in spretnosti za samostojno življenje. Težava današnjih otrok je odsotnost delovnih navad in sposobnosti prevzemanja odgovornosti. Pomembno je, da otrokom privzgojimo občutek pripadnosti skupnosti, ki ga osvojijo najprej v družini. Vedeti morajo, da soustvarjajo prijetno okolje tudi tako, da pomagajo s svojim delom, ki ga svoji starosti in sposobnostim primerno opravljajo v družini. Pri tem občutijo zadovoljstvo, ker so koristni, sposobni nekaj ustvariti in storiti. Če otrok krmi živali, pograbi travo in to počne skupaj z odraslimi v sproščenem vzdušju, se bo naučil ceniti življenje, hrano in odnose med živimi bitji. Na ta način otrok zraste v odraslo odgovorno osebo, ki spoštuje ljudi in naravo. Rejniških otrok ne smemo obravnavati drugače kot ostale otroke, saj jih s tem postavljamo v neenak položaj. Tudi zato smo iz zakonodaje odpravili izraz rejenec.«
BRANE JERANKO
PODLISTEK / BUKVARNA
35
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dr. Milko Mikola

Pobeg Maxa Adolfa Westna iz kazenskega taborišča Kočevje (i)
www.kamra.si
kamra
Uvodna beseda avtorja podlistka
Takoj po vojni leta 1945 je komunistična oblast v Sloveniji ustanovila kazenska taborišča za obsojence, ki so jih vojaška sodišča obsodila na večletno kazen odvzema prostosti s prisilnim delom. Eno takšnih taborišč je bilo ustanovljeno tudi v Kočevju. Imenovalo se je Kazensko taborišče Kočevje. Med skoraj dva tisoč njegovimi zaporniki je bil od avgusta 1945 tudi znan celjski veleindustrialec dipl. inž. Max Adolf Westen, ki je bil eden najvidnejših zapornikov leta 1945 v Sloveniji. Vendar 15-letne zaporne kazni, na katero ga je obsodilo vojaško sodišče, ni dolgo prestajal, saj mu je že novembra 1945 uspelo pobegniti, kar je nedvomno predstavljalo edinstven podvig.
O spektakularnem pobegu Maxa Adolfa Westna iz Kazenskega taborišča Kočevje je pisal že celjski zgodovinar dr. Janez Cvirn v svojem članku, ki je bil pod naslovom OZNA je bila prepozna v Novem tedniku objavljen 25. januarja in 1. februarja 1990. Potem ko je od objave njegovega članka minilo že približno četrt stoletja, sem v Arhivu Republike Slovenije o Maxu Adolfu We-stnu povsem slučajno odkril zanimive dokumente, na podlagi katerih sem zgodbo o njegovem pobegu iz Kazenskega taborišča Kočevje, ki jo je napisal dr. Janez Cvirn, lahko še bistveno dopolnil in razširil. Ker je ta zgodba zanimiva in še vedno aktualna, je uredništvo Novega tednika sprejelo moj predlog, da jo v obliki podlistka objavi v svojem časopisu, za kar se mu na
Adolf Westen st. (1850-1942)
tem mestu lepo zahvaljujem. Upam, da bo podlistek pri bralcih Novega tednika naletel na dober odziv in da ga bodo z zanimanjem prebirali.
Westni - celjski veleindustrialci
Čeprav so Westni predstavljali največje industrialce ne le v Sloveniji, marveč v vsej predvojni Jugoslaviji, se jih danes spominjajo le še nekateri starejši Celjani (Gabrčani), medtem ko večina ostalih verjetno zanje ni niti slišala. Westni so bili po narodnosti Nemci. Njihov rod je izhajal
iz Lüttringshausena pri Rem-scheidu v Westfaliji. Leta 1894 je v Celje prišel Adolf Westen starejši (1850-1942) in tu (v Gaberju) ustanovil obrtno podjetje za izdelovanje emaj-lirane posode, ki je že v nekaj letih preraslo v industrijski obrat. Kako hiter je bil njegov razvoj, pove podatek, da je do prve svetovne vojne bilo v njem že približno tisoč zaposlenih, do druge svetovne vojne se je to število povzpelo že na približno dva tisoč.
Ker je Adolf Westen st. živel samo za svoje podjetje, je ostal celo življenje samski
in si ni ustvaril družine. Leta 1895 je zato k sebi v Celje vzel nečaka Adolfa Westna ml. in Avgusta Westna, čeprav sta takrat šele končala srednjo poklicno šolo. Pri stricu nista uživala nikakršnih privilegijev in sta morala v njegovem podjetju trdo delati. Ko sta se dobro seznanila z vsemi fazami proizvodnje in s poslovanjem podjetja, jima je stric leta 1912 prepustil njegovo vodenje, sam pa se je odselil v Gradec, kjer je živel do svoje smrti leta 1942.
Adolf Westen ml. (18771952) in Avgust Westen (1878-1960) sta se izkazala kot izredno sposobna podjetnika in dostojna naslednika svojega strica. Njima gre zasluga, da so Westni postali lastniki cele vrste podjetij v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji. Že leta 1914 so postali lastniki Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastnik, d. d., leta 1929 pa še Kranjske industrijske družbe (KID), d. d., v lasti katere so bili poleg jeseniške železarne tudi rudniki železove rude na Hrvaškem in v zahodni Bosni. Delnice so imeli tudi v Trboveljski premogokopni družbi (TPD). Poleg teh podjetij so Westni imeli svoja podjetja tudi v Italiji, na Poljskem in v Romuniji. Njihova podjetja v Jugoslaviji so bila povezana v Westnov jugoslovanski koncern, njihova podjetja na Poljskem in v Romuniji pa v Westnov poljsko-romunski koncern. Skratka, Westni so bili veleindustrialci in podjetniki evropskega kova.
Se nadaljuje.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
ALBUM S CELJSKEGA
Todd Strasser: Val
Je fašizem res v vsakem izmed nas?
Zgodba je resnična. Leta 1967 je profesor zgodovine v eni od ameriških srednjih šol dijakom želel pojasniti logiko in delovanje totalitarnega režima. Izvedel je na videz nedolžni poskus, ki pa je šel predaleč. Profesor je kasneje priznal, da je bila to ena najbolj srhljivih izkušenj, kar jih je doživel pri svojem delu.
Kako je poskus deloval na dijake, kaj vse so preživljali in kaj so spoznali na koncu, je v kratkem romanu Val, ki je nastal na osnovi filma, posnetega po zgodbi, zapisal ameriški pisatelj Todd Strasser.
Vse se je začelo, ko profesor zgodovine, v romanu se imenuje Ben Ross, po predvajanju filma o holokavstu dijakom (pa tudi sebi) ni znal pojasniti vzpona nacizma v Nemčiji. Ker so tudi sicer njegove metode poučevanja bile drugačne od običajnih, se je odločil za prav poseben poskus. V izbranem razredu je začel uvajati nacistično miselnost in delovanje. Pri učnih urah zgodovine so se dijaki začeli učiti discipline in poslušnosti. V zelo kratkem času je dosegel neverjetni uspeh.
V	razredu sta zavladala red in disciplina, pri osvajanju nove učne snovi so začeli sodelovati tudi tisti dijaki, ki jim je bilo prej za šolo prav malo mar. Občutek skupnosti je iz ozadja v prve vrste najbolj poslušnih privlekel največje razredne »outsiderje«. Nekoč zdolgočaseni dijaki so nenadoma postali poslušni, spoštovali so vse ukaze in navodila.
Profesor je ustanovil tudi gibanje Val, ki
je imelo svoje članske izkaznice, svoj pozdrav in celo izbrane vohune, ki so morali tožariti vse, ki niso spoštovali načel gibanja. Iz razreda, kjer je nastalo, se je gibanje kmalu razširilo po vsej šoli. Biti v Valu je pomenilo nekaj več in edino pravilno. Edina, ki se je gibanju odkrito uprla, je bila majhna skupina dijakov, zbrana pri ustvarjanju šolskega časopisa. Izdala je posebno številko časopisa, posvečeno samo Valu, v kateri je pisala o grožnjah sošolcem, ki se niso hoteli priključiti gibanju. Med njimi je bila tudi zgodba o dijaku, na katerega naj bi se drugi spravili samo zato, ker je bil Jud.
Zaradi pritiska staršev, ravnatelja in kolegov, pa tudi žene, ki je prav tako poučevala na šoli, se je profesor Ross odločil, da bo vse skupaj končal. Tudi sam je bil namreč osupel nad tem, kaj je nastalo iz njegovega poskusa. Na zborovanju, ki so se ga lahko udeležili samo člani Vala in je do zadnjega kotička napolnil veliko šolsko dvorano, je stopil pred dijake.
V	dolgem govoru jim pojasnil poskus ter jim dejal, da bi lahko bili prav vsi imenitni nacisti. »Fašizem ni nekaj, kar bi nekoč počeli neki drugi ljudje, fašizem je prav tu, v vsakem od nas,« je med drugim opozoril profesor.
Razočaranje dijakov je bilo sprva veliko, zaradi profesorjevih ugotovitev so bili pretreseni. Mnogi so tudi jokali. Drug za drugim so pometali plakate in transparente po tleh ter
s sklonjenimi glavami odšli iz dvorane. A se je marsikomu od srca odvalil velik kamen. Še pred kratkim sovražniki so
Učenci »glasbene šole Henrika Grobelnika« v Celju, 1967
Fotografija je nastala ob loncu glasbenega usposabljanja junija 1967. Na fotografiji sem tretja z leve v drugi vrsti. Gospod Henrik Grobelnik je ljubiteljsko mlade učil igrati na kitaro, violino in klavirsko harmoniko. Celjanom je bil dobro znan tudi kot urar na Tomšičevem trgu, danes Glavnem trgu, kjer je z ženo in s sinom Vilijem vodil malo urarstvo. Učne urice smo običajno imeli ob sobotah. Sama sem se najprej učila kitaro, a sem na mamino željo kmalu v naročje vzela harmoniko. Igrali smo predvsem zase, za dušo. Z nekaterimi »glasbenimi sošolci« se še srečujemo in ob tem obudimo kakšen spominček na čase našega »zasebnega« glasbenega izobraževanja.
Prispevala: Cvetka Škoflek, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
spet postali prijatelji.
JI
O avtorju:
Tod Straser je uveljavljen ameriški pisatelj in avtor več kot so književnih del za mlade. Nekatere je objavil pod psevdonimom Morton Rhue. Roman Val je napisal na podlagi televizijskega scenarija. Leta 1981 je namreč televizijska mreža ABC posnela kratek film, ki je nastal po zapiskih o izvajanju poskusa, ki jih je deset let prej objavil pravi profesor zgodovine. Leta 2008 so dogodki na ameriški šoli, za katere pa mnogi dvomijo, da so resnični, oživela tudi v nemškem filmu Die Welle.
36
AKCIJA
SEDMA SEZONA AKCIJE, foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
4«
1. Jan Tržan
G-3.d, SŠGVO
2 Urban Čanžek
G-4.a, SŠGVO
7. Jaka Jahn
S-4.b, SŠSMM
8. Sebastjan
Osrečki M-4.c, SŠSMM
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol v okviru Šolskega centra Celje:
■	SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO)
■	SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM)
■	GIMNAZIJE LAVA (GL)
■	SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER)
V sedmi sezoni akcij e Naj maturantka in naj maturant lahko bralci ponovno izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarska zmagovalca ste izbrali, to sta Monika Vrečko in Andraž Hrastnik. Ta in prihodnji mesec boste izbirali med novimi kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega. Finalni del bo maja in v prvi polovici junij a. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - skuter in električno rolko -pomerila na javni prireditvi, ki bo 22. junij a na Glavnem trgu v Celju.
Bralci lahko glasujete za »svojega« kandidata ves tisti mesec, ko je ta predstavljen s portretno fotografijo. V eni od izdaj časopisa se bo predstavil tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V finalnem delu lahko sto točk podelita še enkrat.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATU^H

јЉиЛ
3. Larisa Lesko- 4. Melisa všek Potočan Hukarević
G-4.a, SŠGVO G-4.b, SŠGVO
5. Urban Selič
S-4.a, SŠSMM
6. Alenka
Povše S-4.b, SŠSMM
9. Kaja Martini
M-4.d, SŠSMM
10. Žiga Rajh M-4.d, SŠSMM
11. Anja Lesnik M-4.e, SŠSMM
12. Samo Žager
M-4.e, SŠSMM
I I
13. Klemen
Rajter M-2.f, SŠSMM
14. Blaž Rakun M-2.f, SŠSMM
15. Matevž Zdolšek
4.a, GL
16. Aleksandra Keše 4.a, GL
17. Luc Oven Skaza 4.b, GL
18. Lara Kolar 4.b, GL
19. Nik Leban
4.c, GL
20. Eva Jurhar
4.c, GL
21. Blaž Trafela
4.e, GL
22. Laura Lugarić
4.e, GL
23. Vid But
4.d, GL
24. Zala Silovšek 4.d, GL
www.nt-rc.si
29.Gašper Trupej
R 4.b, SŠKER
30. Gašper Rataj
R 4.a, SŠKER
31. Ana Bombek
R 4.a, SŠKER
32. Nejc
Tevč R 4.b, SŠKER
Glasujem ZA naj maturanta / naj maturantko
Pod zaporedno številko: ^^ Ime in priimek:
_ Podatki o osebi, ki je glasovala:
£ Ime in priimek:
Ste naročnik Novega tednika? ■ da ■ ne
Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. aprila. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 5. aprila.
Glasujte za svojega kandidata
Tudi letos se sodelovanje v akciji splača, saj sta glavni nagradi res privlačni, to sta
skuter in električna rolka!
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
FRMOBILcity/c
Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado.
J
Г.
Jan - Tržan
Urban Selič
AKCIJA
37
Urban Canžek
Larisa Leskovšek Potočan -
elisa - Hukarević

Alenka Povše
7
Jaka Jahn
^^ Sebastjan Osrečki
38
BRALCI POROČEVALCI
Srečanje učencev OŠ Rimske Toplice po 50 letih
Lani novembra smo se zbrali učenci Osnovne šole Rimske Toplice, ki smo pred 50 leti končali 8. razred. To je bilo daljnega leta 1967. Srečali smo se že ob 30-letnici OŠ, vendar je zdaj preteklo kar dvajset let, da smo se spet zbrali.
Srečanje smo imeli kar »na bazenu«. Začelo se je ob 18. uri. Tam smo se tudi »kot mulci« v času letnih počitnic najraje zadrževali. Od 36 učencev, kolikor nas je na »stari sliki«, se nas je udeležilo 18 (ene sošolke ni na fotografiji, ker je zamudila) in naš razrednik Herman Čater. Srečanje je teklo v sproščenem vzdušju ob obujanju spominov na lepe trenutke naše mladosti, na šolske dni, ki smo jih preživeli skupaj, na naše učitelje in sošolce, ki so - na žalost - že pokojni. Kar prehitro je bila ura pol tri zjutraj, ko smo ugotovili, da se še nismo vsega pogovorili, da bi pa vseeno morali zaključiti. Obljubili smo si, da se čez dve leti spet srečamo na istem kraju in da bomo »pregovorili« še tiste sošolce, ki jih tokrat ni bilo.
STANISLAVA PETRIČ
Sankanje v POŠ Tabor
V sredo, 7. februarja, smo učiteljice Stanka Kužnik Tominšek, Silva Rizmal, Darja Savinek, Simona Jan, Manja Drnolšek, Manja Majcen in Maja Jerman z učenci od 1. do 4. razreda POŠ Tabor izvedle zimski športni dan sankanja na Sirševem griču.
Lepo je bilo:
•ko smo delali progo in si sposojali bobe (Andraž, Zala Ž.)
•ker smo lahko v šolo prinesli bobe in sani (Mija)
•ker smo imeli športni dan (Iris)
•	ko smo šli na sneg (Ula K.)
•	ko smo lahko v šolo prinesli vrečo s senom (Luka)
•ko smo delali snežaka (Timotej)
•	ker smo se sankali (Matija, Veronika, Zala M.)
•	ko smo se fotografirali ob snežaku (Gaja, Mija, Lovro)
•	ko smo valili kepe in delali snežaka (Žiga)
Učenci 1. c
Všeč mi je bilo, ko sem se s sankami spustila po hribu. S sanmi sem dosegla veliko hitrost. Na koncu sem šla po topel čaj. Ajda Drča, 2. c
Všeč mi je bilo, ko smo delali iglu. Zala Stojčević, 2. c
Meni je bilo všeč sankanje. Maks mi je posodil bob
in zalezel(zaletel?) sem se v snežaka. Ožbej Lesjak, 2. c
Fino je bilo, ker smo se sankali in delali snežaka. Anže Škornik, 3. b
Učiteljico sem kepal. Z Vi-tom sva naredila tudi snežaka. Jakob Aljaž Jančar, 3. b
Dobro sem se imel. Skoraj bi padel. To me ni prestrašilo, da se ne bi zabaval naprej. S sošolci smo naredili snežaka. Anže Ribič Čvan, 3. b
Bilo mi je zelo všeč, ko smo se sankali. Ni mi bilo všeč, da sem padel. Ožbej Mlakar, 3. b
DS
Foto: Stanka Kužnik Tominšek
Plesna pripravnica na Brezovi metli
Plesalke plesne pripravnice Glasbene šole Celje so se predstavile na plesni pustni prireditvi Brezova metla, ki je bila že 25. leto zapored, in sicer na pustno soboto, 10. februarja.
Mlajše plesalke so nastopale s koreografijo Jesensko listje in plesalke plesne pripravnice 3 s koreografijo Lutke in punčke (pri obeh je bila koreografinja Sandra Jazbec).
Z istimi točkami so se deklice predstavile na območni reviji plesnih skupin V plesnem vrtincu, ki je bila v sredo, 7. marca, v Celjskem domu. Mlade plesalke plesne pripravnice Glasbene šole Celje dokazujejo, da so postale del celjske plesne zgodbe in da bomo o njih zagotovo še marsikaj lepega slišali. ML
Na mladih svet stoji
Člani folklorne skupine Kobula KD Petrovče smo ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili slovenske ljudske plese v enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve v Celju. Obisk folkloristov postaja že kar tradicija. Otrokom najprej zaplešemo in zapojemo, jim čisto od blizu pokažemo svoja glasbila in kostume, potem jih naučimo še nekaj plesov. Ob koncu obiska smo folkloristi ponovno občutili, da so nam pravzaprav otroci s svojo radovednostjo in z veseljem ta dan kulture naredili res prazničen.
BOJAN PEVEC
Učenki Isabelle in Emanuelle pri dramskem krožku
BRALCI POROČEVALCI
39
Skrb za živali pozimi
Varovanje vseh živali je moto Društva proti mučenju živali Celje (DPMŽ). Zato poskrbimo tudi za živali v teh zimskih dneh. Člani društva nastavljene hišice, ki so nam jih podarili in so primerne za zimski čas, očistimo ter poskrbimo, da poskrbimo, da manj srečne mucke, ježki in ptice lažje pridejo do njih. Kajti v teh hišicah se izmenjuje obisk vseh omenjenih živali. Vse ljubitelje živali prosimo, da v tem zimskem obdobju pomagajo vsem živalim, ki so odvisne le od človeške pomoči. Ponudite jim poleg zavetja tudi človeško toplino.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje
Zimska idila
Naša sodelavka Sandra Čater je ujela tale zimski utrinek na sprehodu po izjemno lepi zasneženi naravi. V Belem Potoku pri Frankolovem, ob poti, ki pelje med drugim tudi do gradu Lindek oziroma do vrha Kislice, je naletela na delno zaledeneli Lindeški slap. Menda je bil v preteklih hladnih dneh tako močno zaledenel, da so alpinisti celo plezali po njem.
Fanika Raček z Majdo in Blažem Jelenom
Ob 105. letu čestitka Boruta Pahorja
V Latkovi vasi pri Preboldu, v zaselku Hrastje, je 10. februarja dočakala visok jubilej, 105 let, Fanika Raček, ki sodi med najstarejše državljane Slovenije, vsekakor pa je najstarejša Savinjčanka in slovenska interniranka, ki je preživela grozote koncentracijskih taborišč. Fanika je preživela zloglasni Auschwitz in dočakala izjemno starost.
Toliko ali več let kot Fanika ima po dostopnem seznamu le osem oseb. Faniko so ob njenem jubileju obiskali predstavniki društva upokojencev, borčevske organizacije in Rdečega križa iz Prebolda, sosedje, znanci in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Prejela je tudi veliko drugih čestitk, še posebej vesela je bila lastnoročno napisane čestitke predsednika države Boruta Pahorja.
Še vedno bistrega duha
Za razliko od marsikaterega stoletnika je Fanika še vedno zelo bistrega duha. Njena glavna težava je le sluh, saj skorajda nič ne sliši. Ob našem obisku nam je kot živa enciklopedija z datumi in imeni slikovito opisala svoje začetke pri partizanih,
zapor v Starem piskru, življenje v taborišču in konec vojne s prihodom domov. Rojena je bila v proletarski družini Vi-potnik v Zabukovici. Bila je ena od petih otrok Franca in Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in s sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko gibanje in si je tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, ki so bili v veliki meri v službi okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Med vojno se je najprej znašla v Starem piskru, potem je bila izpuščena, nato v ilegali. Avgusta 1942 je bila aretirana in s starši odpeljana v koncentracijsko taborišče. Pristala je v Auschwitzu, starša pa sta bila odpeljana v taborišče na Bavarsko. Od 333 žensk, kolikor jih je bilo skupaj z njo transportiranih v taborišče, jih je preživelo le petinšestdeset.
Po vojni sta si z možem zgradila hišo v Hrastju. Oba sta bila družbeno angažirana, Fanika tudi kot prostovoljka pri Rdečem križu, kjer je aktivno delovala vse do svojega 95. leta. Zdaj uživa v svojem
okolju vsak dan ob dopoldanski kavici in v družbi z zakoncema Majdo in Blažem Jelenom, s katerima živi že 43 let, to je od moževe smrti. Z
njunimi otroki, ki so kot njeni vnuki in pravnuki, so kot prava družina z velikim medsebojnim spoštovanjem.
DN
radio celje
Z dramskimi tehnikami do boljše vključenosti priseljencev v družbo
V	OŠ Kozje se je februarja končal Erasmus+ projekt, ki je namenjen boljšemu vključevanju učencev priseljencev v družbo. V projektu so poleg OŠ Kozje sodelovale še I. OŠ Rogaška Slatina, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Občina Rogaška Slatina, Uu-niverza Pamukkale v Turčiji in dve šoli iz Turčije.
V	preteklem šolskem letu sta bili v šoli v dramski krožek vključeni dve učenki iz Brazilije, Emanuelle in Isabelle. Učiteljica Tanja Mihevc je v krožku izvajala različne dramske teh-
nike, s katerimi so se učenci bolje spoznali, predvsem pa so omogočile, da sta učenki svoja čustva in razmišljanja izrazili na malo drugačen način. V letošnjem šolskem letu dramski krožek vodi Alja Belak.
Lansko šolsko leto smo v naši šoli v okviru projektnega sestanka gostili projektne partnerje, prof. dr. Fatma Su-sar - predavateljica Pamukkale Univerze v Turčiji - pa je imela predstavitev dramskih tehnik z učenci 7. razreda OŠ Kozje.
Dr. Katja Valenčak je poskrbela za dobro voljo in komuni-
kacijo, tako da so se gostje pri nas počutili kot doma. Dramske tehnike je v okviru svojega dela preizkusila tudi pri mlajših učencih v 3. in 4. razredu, ki so popestritev lepo sprejeli. V decembru smo medse povabili lutkarico, igralko in komi-čarko Lucijo Ćirović, ki je zelo podrobno predstavila osnovne dramske tehnike.
V veliko pomoč pri reševanju različnih težav učenk in staršev je bila pedagoginja v OŠ Kozje mag. Marinka Drofe-nik, ki je velikokrat pomagala z nasveti, kako se spopasti z
izzivi, ki jih prinese odraščanje, in je učenkama svetovala pri vpisu v srednjo šolo. Organizirali smo tudi dodatno učno pomoč, katere izvajalka je bila Maja Garbas, ki je učenkama pomagala pri učenju in organizaciji dela, a tudi pri različnih drugih težavah, s katerimi sta se srečevali. V veliko pomoč so nam bila sredstva občine Kozje in razumevanje županje Milen-ce Krajnc.
Učenci, ki so sodelovali pri dramskih aktivnostih, so ugotovili, da te pripomorejo k boljšemu vključevanju priseljencev v družbo. Učenci so se imeli priložnost spoznati na malo drugačen, zanimiv in predvsem zabaven način.
GREGOR VRABEC, koordinator projekta
40
BRALCI POROČEVALCI
Glavna vira financiranja društva, ki ima sedež v Kidričevi ulici 3 v Celju, sta še vedno delež vplačane članarine in donatorsko članstvo, nekaj sredstev društvo pridobi tudi na podlagi sponzorskih pogodb z nekaterimi podjetji. Pri izvedbi različnih akcij in večjih izletov v hribe doma in v tujini mu z materialnimi prispevki (tudi za izvedbo srečelova po letni konferenci) priskočijo na pomoč številna podjetja s Celjskega. Med njimi tudi medijska hiša NT&RC.
Letos, ko se je začelo drugo leto mandatnega obdobja (2017-2021), čakajo članstvo novi izzivi, po programu dela društva tudi lepi izleti v gore doma in tujini. Nekateri v sodelovanju s PD Grmada Celje, ki je zgledno, in s pobratenim PD Ruše.
»Pojdite z nami, ne bo vam žal!« je Vili Vengust v svojem slogu zaključil poročilo o delu društva. Člani so med drugim potrdili tudi finančni program za letos.
MATEJA PODJED Foto: EMIL PUKMEISTER
Sveže novice so celjski planinci iz PD Ojstrica Celje prinesli tudi v zasnežene Slovenske gorice.
Pojdite z nami, bo vam žal!
Na obrobju Slovenskih goric, v Jakobskem Dolu, je gostoljubna vinarska družina Zlatka Kaurana članom PD Ojstrica Celje in gostoma iz pobratenega društva Ruše pripravila redno letno konferenco, ki so jo po tradiciji popestrili z druženjem ob glasbi in s srečelovom.
ne
Vili Vengust, dolgoletni predsednik društva, je v poročilu poudaril, da društvo v minulem letu ni imelo večjih težav pri delovanju. Kljub temu se sooča z med-generacijsko problematiko, ki
omejuje doseganje širših programskih ciljev. Zadovoljen je izpostavil porast članstva najmlajše generacije, to je otrok iz osnovne šole, a žal ne tudi mladih in srednje generacije. Tako je trenutno v društvo včlanjenih 189 planincev, od teh je 111 članov Planinske zveze Slovenije in 78 dona-torskih članov.
V sredo, 21. februarja, sem se z drugimi desetimi učenci iz OŠ Lava udeležila zasedanja na 28. občinskem otroškem parlamentu. Govorili smo o šolstvu in šolskem sistemu, kaj je dobro, kaj bi si želeli spremeniti, o odnosih med učitelji in učenci.
Veliko učencev je bilo udeleženih tudi iz drugih šol Celja, Vojnika, Dobrne in Štor, skušaj približno 120 otrok. Našo ekipo je vodil in ves dogodek v Narodnem domu zelo dobro organiziral naš učitelj Bojan Poznič v sodelo-
vanju z ravnateljico Marijano Kolenko. Gospod Poznič nas je že od začetka šolskega leta pripravljal na ta dogodek in to na način, da smo skupaj razmišljali o našem šolskem sistemu, tako o njegovih pozitivnih kot negativnih vidikih.
Zbrali smo se v Narodnem domu, zasedli svoje prostore, se razdelili v tri skupine in dobili vprašanja. V okviru skupine smo zbirali različne odgovore in jih nato pred vsemi udeleženci predstavljali. Vprašanja so se nanašala na temi
šolstvo in šolski sistem. Govoril nam je tudi župan Bojan Šrot, svoje poglede pa so podali tudi Sonja Zajc iz celjske enote zavoda za šolstvo, Polona Ocvirk iz Mestne občine Celje in seveda naša ravnateljica.
Vesela sem bila, da sem se udeležila tega dogodka. Spoznala sem, da če hočeš debatirati na takšni prireditvi, se moraš prej na to ustrezno in zelo dobro pripraviti. In da dober govorec ne sme imeti treme ter da mora biti pogumen.
TINA LIPOVŠEK
Kaligrafska razstava
V Knjižnici Šentjur so pred časom odprli razstavo študijskega krožka kaligrafije. Ta deluje pod okriljem Ljudske univerze Šentjur, enote Razvojne agencije Kozjansko, podpira pa ga tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Z osvojenimi tehnikami pisanja so udeleženke spoznavale nesnovno kulturno dediščino svojega okoliša. Devet udeleženk je z željo po ustvarjanju in umetniškem pisanju pod mentorstvom Klavdije Simler ustvarilo svoje prve kaligrafske izdelke, ki so jih predstavile v razstavnih prostorih Knjižnice Šentjur, odprtje razstave pa so popestrili člani Lušnega orkestra pod mentorstvom Jasmine Levičar.
Pred razstavo so si ogledale tudi občasno razstavo v Narodnem muzeju Slovenije Na pergamentu in papirju, ki iz časov pred petsto ali celo osemsto leti razkriva občutek prepisovalcev, knjižnih slikarjev in knjigovezov, ki so prispevali svoj delež k popolnosti in lepoti knjige. Nekatere dragocenosti še nikoli niso bile predstavljene javnosti, saj sta tako pergament kot papir zelo občutljiva na vlago in temperaturo, zato so takšni stari rokopisi samo izjemoma predstavljeni širši javnosti.
Cilj študijskega krožka je bil ob učenju veščin pisanja in ob vajah lepopisja razvijati zbranost in sposobnost vizualizacije. V svetu, polnem digitalne tehnologije, imamo manj možnosti za razvoj sposobnosti osredotočanja misli in predvsem potrpežljivosti. Zaradi tehničnega izziva, ki ga kaligrafija predstavlja, so udeleženke krožka razvijale sposobnosti opazovanja, subtilnosti in kreativnosti, hkrati so z osvojenimi tehnikami same izbrale besedila, ki so jim bila blizu.
Veseli in hvaležni smo, da imamo v občini Šentjur mentorico Klavdijo Simler, ki se je šolala pri največjih mojstrih kaligrafije in to veščino prepleta tudi v svojih večkrat nagrajenih kulinaričnih mojstrovinah.
MT
BRALCI POROCEVALCI
41
Za praznik kulture
Kulturno društvo bratov Dobrotinšek je 9. februarja v kulturnem domu v Škofji vasi pripravilo prireditev, kjer smo brali pesmi Franceta Prešerna ter tudi poslušali kratek odlomek Ivana Cankarja, saj je letos Cankarjevo leto. V 90-minutnem programu so peli Arclinski fantje, tudi harmonike ni manjkalo, čisto za konec pa so program popestrili otroci z igro Ob bistrem potoku je mlin pod vodstvom Špele Košir.
IZIDOR BINCL
■ v'
Z leve Beno Učakar, Franci Kastelic in Zarja Križnik (Foto: Vid Rojc)
Kajuhovci uspešni v matematiki in nemščini
Luka Horjak, dijak 2. letnika I. gimnazije v Celju, je na mednarodnem matematičnem tekmovanju Romanian Master of Mathematics osvojil bronasto medaljo. Luka je bil sicer najmlajši in obenem najuspešnejši član slovenske ekipe, ki se je uvrstila na to tekmovanje v Bukarešti od 21. do 26. februarja.
Na državnem tekmovanju iz nemščine je Franci Kastelic med tekmovalci 2. letnika osvojil 3. mesto in zlato priznanje, Beno Učakar pa 13. mesto in zlato priznanje med tekmovalci 3. letnika. Srebrna priznanja so osvojili Zarja Križnik, Lara Kristina Golmajer in Matija Kocbek (vsi 2. letnik). Tekmovanje je bilo 6. februarja v Ljubljani.	NP
Luka Horjak (Foto: Katja Grobelnik)
Za prvi sadjarjev korak... ^uprablauTI^RUTAPON
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk.
Gliva (Venturis inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Cuprablau Z 35 WP uporabimo v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v
odmerku 2,5 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59).
Jablanov škrlup (Venturis inaegualis)
V prvi dekadi meseca marca je čas za prvo škropljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni).
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau
Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 1,8 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum)
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
•	4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje,
•	3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
Ш/ВШШВвЛЧ
,1 v*1	ГПаГ. ..-v" i
Kasans
Zimska jajčeca rdeče sadne pršice
Odrasle samice rdeče sadne pršice
(Panonychus ulmi)
Zelena jablanova uš (Aphis pomi)
Kaparji (Coccina)
Strokovno svetovanje:
Nande Osojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si
Prodaja:
Industrijska prodajalna, tel.: 03 427 62 60 / 03 427 62 61
Ш CINKARNA
www.cinkarna.si
Od petka do petka,
IZBIRAMO DOGODEK TEDNA1
iradioceiiei vsak petek ob 12.15
42
VRTNARIMO
Kaj dela vrtnar, ko je sneg?
Vrtnarji radi pregledamo dostopne vire, kjer se seznanimo z novimi ali redkejšimi vrstami zelenjave.
Nasveti za novo rastno sezono
Januar nas je razvajal s toplim in sončnim vremenom ter nam vzbujal skomine za delo na vrtu. Pravzaprav so nekateri res že pohiteli z deli na vrtu; pograbili so zelenico in začeli celo obrezovati sadno drevje. A narava, kakor vsakokrat, gre svojo pot in ne moremo je zaobiti. Sneg je pobelil pokrajino in življenje se je spet nekoliko umirilo.
Toda takšne dni lahko vrtičkarji s pridom izkoristijo za pripravo na novo vegetacijo. Pregledati je treba zapiske, kako so se vrstile vrtnine na našem zelenjavnem vrtu, in pripraviti nov načrt zasaditve. Pri načrtovanju kolobarja upoštevamo zahteve rastlin, način gnojenja in način pridelave ter velikost zelenjavnega vrta. S pra-
V teh dneh nas s svojimi pisanimi barvami že mamijo trobentice.
vilnim kolobarjem se izognemo številnim nevšečnostim, kot so prisotnost različnih bolezni in škodljivcev ter enostransko izkoriščanje hranil v tleh. Načeloma velja, da čebulnic, korenovk in gomoljnic ne načrtujemo na poljini, ki smo jo prej pognojili s hlevskim gnojem, ponavadi jih sadimo ali sejemo za stročnicami. Kapusnice in plodovke potrebujejo dobro pognojena tla. Vrtnine načrtujemo glede na zahteve svoje družine, kaj imamo resnično radi. V glavnem ljubiteljski vrtičkarji pridelujejo svojo zelenjavo na ekološki način, zato je med vrtninami dobro načrtovati tudi koristne rastline, ki privabljajo čebele ali odganjajo škodljivce.
Preverimo semena
Ko pripravimo načrt zasaditve, preverimo semena vrtnin, ki jih v preteklem letu nismo v celoti porabili. Če smo paketke ustrezno zaprli in zatesnili s sponko ali lepilnim trakom in jih hranimo v hladnem, temnem in suhem prostoru, potem ni razloga, da semena tudi letos ne bi kalila. V primeru, da dvomimo o uporabnosti semen, pa lahko preverimo s ka-
lilnim preskusom. Na čajni krožnik namestimo vpojni papirnati prtiček, ki ga vsaj dvakrat prepognemo oziroma ga oblikujemo glede na velikosti krožnika, ga namočimo ter nanj naštejemo sto semen izbrane vrtnine. Uporabimo lahko tudi vato. Krožnik postavimo na svetlo in toplo mesto ter vsaj teden dni skrbimo za redno vlažnost. Po sedmih do desetih dneh semena večine zelenjadnic počijo in jih tako lahko preštejemo ter na enostaven način ugotovimo odstotek kaljivosti. Če preštejemo več kot petdeset počenih semen, je smiselno semena v letošnji sezoni porabiti, le sejati bomo morali nekoliko gosteje. Semena naj bi imela kaljivost nad sedemdeset odstotkov. Po uspešnem pregledu zalog semena si pripravimo seznam semen, ki jih moramo nakupiti. Na ta način bomo pravočasno nakupili potrebna semena za zgodnje setve, nakup poletnih ali jesenskih vrtnin še lahko počaka. Izbiramo paketke z manj grami, da seme ne ostaja. Priporočam nakup preverjenih domačih ali avtohtonih sort in
udomačenih sort, ki so na naše podnebne razmere že prilagojene. V ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba hibridnih semen, razen izjem, ko na tržišču ni na voljo ustrezne sorte. Ekološki pridelovalci zelenjave so zavezani k izpolnjevanju strogih pravil, vrtičkarji, ki pridelujemo za lastno pridelavo, pa lahko nabavimo tudi hibridne sorte semen, ki jih prepoznamo po dodani črki F1 poleg imena sorte.
Preglejmo orodje
V teh zimskih dneh pregledamo tudi orodje, ali imamo ročaje dobro nasajene in ali je kovinski del motike zadostno nabrušen. Pregledamo tudi drugo orodje, žago za obrezovanje, škarje in nenazadnje tudi kosilnico. Vestni vrtičkarji so jo očistili, nabrusili in konzervirali takoj po zadnji košnji, zasnežen februar pa je zamudnikom dodal nekaj časa.
Če radi sami sejemo kakšne zgodnje vrtnine, je še tudi dovolj časa za zbiranje praznih jajčnih kartonov ali jogurtovih kozarčkov. Če smo bolj ekološko naravnani, lahko shranjujemo še zdrobljene jajčne lupine, ki jih bomo kasneje v vegetaciji posipali okrog paradižnika in rastlini zagotovili potrebno količino kalija. Plod paradižnika zato na dnu ne bo imel črne pike.
Najbolj neučakani se bomo morda lotili prvih setev, še zlasti če imamo na voljo v stanovanju dovolj prostora in svetlobe. V teh dneh že lahko posejemo papriko in feferone. Ko bo sneg pospešeno kopnel, ne pozabimo na poljini, ki smo jo namenili za setev korenovk (peteršilja, zelene, korenja), še na sneg vreči nekaj vrst.
Če še nismo pridobili podatka, kakšno pH-reakcijo imajo naša tla in vam nekatere rastline kljub trudu ne uspevajo, potem je mogoče prav letos čas, da pravočasno odvzamemo vzorec tal pred setvijo oziroma sajenjem. V glavnem vse zelenjadnice in
zelišča uspevajo v pH-obmo-čju od šest do sedem; izjema je le krompir, ki lahko uspeva v zmerno kislih tleh. Osnovno analizo (pH, količina fosforja in kalija) opravijo v kmetijskih zavodih, inštitutih, na fakultetah in tudi v strokovnih šolah s kmetijskega in z vrtnarskega področja.
Tudi s pripravami na novo rastno sezono bodo mrzli dnevi vrtnarsko obarvani. Ko bo nastopila pomlad, bo veliko dela in včasih dan ne bo imel na voljo dovolj ur, zato je prav, da jo pričakamo pripravljeni.
ROMANA ŠPES, mag. kmetijstva, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Foto: arhiv NT (GrupA)
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 11. marca ob 7. uri.
t
8. ČE		list
9. PE		list
10. SO		list do 8. ure, od 9. ure plod
		
11. NE	list do 16. ure	
12. PO		
		plod
13. TO	korenina	
14. SR	od 9. ure korenina	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
43
Vik in Boj, odlična čuvaja in družabnika
Kraški in nemški ovčar sta del življenja Aleksandra Svetelška, ki je tudi mednarodni kinološki sodnik
Na nedavnih mednarodnih razstavah psov vseh pasem, ki ju je na celjskem sejmišču ponovno pripravil novogo-riški Klub 5, slovenski klub za špice in pratipske pse, je v množici psov zablestel tudi skoraj dveletni kraški ovčar Vik. Njegov ponosen lastnik je Aleksander Svetelšek, nekoč prvi mož Tuša in še nekaterih slovenskih podjetij, sicer pa dolgoletni kinolog in mednarodni sodnik.
Kuža je bil sicer že večkrat prvak pasme, v Celju pa je en dan razstave osvojil naslov najlepšega kraškega ovčarja. Kot njegov doslej največji uspeh Svetelšek šteje zmago na lanski mednarodni razstavi v Mariboru, kjer je bil prvak druge skupine pasem (od desetih skupin po razporeditvi Mednarodne kinološke zveze FCI), ki je med najbolj številnimi. To tudi pomeni, da je prišel med deset najlepših psov na razstavi, kjer je bilo na ogled približno 1.200 kosmatincev.
Dva ovčarja
»S psi sem se začel ukvarjati pred 35 leti,« se spominja sogovornik, ki ima na svojem domu v okolici Šmarja pri Jelšah tudi štiriletnega nemškega ovčarja Boja. »To je bila ves čas moja mladostna želja in nazadnje sem starše le prepričal, da smo kupili škotsko ovčar-ko. Imeli smo tudi vzrejo. Kmalu je k hiši prišel še en pes in od takrat smo se navadili, da imamo dva.« Po značaju in videzu so ga ves čas navduševali nemški ovčarji, zato je bilo v njegovem življenju tudi teh kar nekaj. Kraški ovčar je prišel k hiši, ker je hotel spet dolgodlakega psa in čuvaja na veliki parceli okrog hiše. »To je lep in plemenit pes, čuvaj po naravi, a potrebuje drugačen pristop pri šolanju kot drugi psi. Relativno je trmast, ampak v dobrem smislu. Pokaže svojo voljo. Včasih mora biti tudi kaj po njegovem. Težko ga je na primer naučiti, da bi prinašal palico. Ko mu jo vržeš, jo prinese prvič in drugič, tretjič pa te gleda, češ, pojdi si že končno sam po njo,« nazorno opiše zanimivo in inteligentno avtohtono slovensko pasmo Aleksander Svetelšek.
Na nedavni celjski razstavi. Aleksander Svetelšek z Vikom in Damijana Lisjak, ki se tudi lahko pohvali s številnimi uspehi svojih kraških ovčarjev. (Foto: GrupA)
»Kinologija je del mojega življenja ne glede na ostale obremenitve.«
Sojenja in razstave
Vrsto let je tudi mednarodni sodnik na pasjih razstavah. To je postal po spletu okoliščin, ko je kot lovec najprej šolal nemške prepeličarje svojega prijatelja. Na prigovarjanje drugih sodnikov se je odločil še za izpite, najprej za šarivce in nato za vse ostale pasme, ki se jih je v teh letih nabralo
približno 40. Dolgemu seznamu bo dodal le še izpit za hrte, potem, kot pravi, bo dovolj.
»Kar se sojenj tiče, si omejen na dve do štiri mednarodne razstave letno, ker sodniki krožijo. Tisti, ki razstavljajo, morajo namreč pridobiti nazive različnih sodnikov,« pojasnjuje Svetelšek, ki na isti razstavi, kjer sodi, ne sme tudi razstavljati.
Glede na njegove izkušnje pri delu s psi me zanima, ali se mu zdijo razstave stresne za živali. Takole pojasni: »Po toliko letih izkušenj lahko mirno rečem, da to za psa ni stres. Za mlade pse je mogoče na začetku to stresno, a še to le za določen del psov. Tisti, ki se ne
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
»Ko sem šel enkrat na pot, sem vhodna vrata samo priprl in tega nisem opazil. Kolega je prišel, da bi poskrbel za psa, in me je poklical ter vprašal, kako to, da sem se lotil preurejanja hiše, a tega nisem nikomur povedal, da bi mi pomagali nositi stvari iz hiše. Bil sem seveda začuden, nato mi je pojasnil, da sta psa znosila ven vse, kar se je dalo.«
morejo sprostiti, se v ringu ne izkažejo dobro in takšnih psov nima smisla voziti na razstave. Naša psa to jemljeta kot druženje. Ko vidita kletko v avtu, sta naenkrat oba v eni. Psom se ne godi slabo, tisti, ki jih vozijo na razstave, jim nudijo vse, kar potrebujejo, in še več.«
Skrb za kraševce
Kinološka zveza podpira skrb za ohranjanje in promocijo kraškega ovčarja, saj ima njegov lik celo v emblemu. »Lahko smo zadovoljni, da se njihovo število ne zmanjšuje, ampak rahlo raste, in da je zanimanja zanje vse več.« Klub kraških ovčarjev, katerega član je Svetelšek, je zelo
Vik, ko je bil še mladič.
»Ko sem gradil hišo, je bil nemški ovčar na parceli, mene pa ni bilo tam. Mojstre, ki so delali v hiši, je pospremila teta, psa pa takrat ni bilo blizu. Ko je ugotovil, da je nekdo v hiši, jih ni spustil več ven in po končanem delu so morali več kot štiri ure čakati, da smo jih rešili.«
Dva čuvaja: Vik in Boj
aktiven, na razstavah lastniki nastopajo kot ekipa in skrbijo tudi za promocijo pasme. »Rivalstva med nami ni, sodijo tuji sodniki, enkrat zmaga eden, drugič drugi, mi pa sami vemo, kateri psi so najboljši,« pravi sogovornik. V Celju na razstavi je bil par kraških ovčarjev tretji, vzrejna skupina pa je zasedla drugo mesto. »To je dokaz dobrega dela naših vzrediteljev,« dodaja.
Vzgoja je pomembna
Prejšnja psa nista bila najboljša prijatelja, saj sta bila oba zelo dominantna, pravi Svetelšek, ki je zadovoljen, da sta sedanja dva bolj usklajena. »Bolj mlada sta prišla skupaj in sta vzpostavila odnos, pri katerem se ve, kdo prvi vodo pije in prvi je. Oba sta odlična čuvaja,« ju pohvali. Na voljo imata veliko ograjenega prostora, svoja pesjaka, ki pa bolj kot ne samevata, saj sta raje
na prostem ali v bližini hiše. A vanjo sama ne vstopita, razen v teh zimskih dneh, ko se v svojem kotu posušita, ko sta mokra. Lastnik ju redno vodi na sprehode, sta del družine, saj gresta zraven tudi na izlete in počitnice. »Kot pse navadiš, tako je. Če se dosledno držiš različnih shujševalnih diet, boš verjetno imel uspeh in tako je tudi pri različnih metodah vzgoje psov. Pri vseh sta pomembni doslednost in vztrajnost,« je prepričan Aleksander Svetelšek, ki meni, da je življenje s psi polno lepih presenečenj. »Vedno sta enako vesela, pa če pridem sedemkrat v enem dnevu domov, se zdi, kot da me ni bilo dva dni.« Zato razmišlja, da se bo spet posvetil vzreji, ko bo imel več časa. Le glede pasme še ni povsem prepričan, katero bo izbral, zagotovo pa bo nekaj prijaznega in kosmatega.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
44
MLADI ZA MLADE
Mladi ambasadorji Evropskega parlamenta
V letošnjem šolskem letu se je Gimnazija Lava vključila v program Šola amba-sadorka Evropskega parlamenta, ki ga usmerja in vodi Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Dijaki in učitelji pridobivajo in širijo znanje o EU ter spoznavajo vlogo in delo Evropskega parlamenta.
Najboljši izbrani dijaki postanejo dijaki ambasadorji in sodelujejo v številnih izven-šolskih dejavnostih, ki jih pripravimo v šoli, ali se jih z veseljem udeležijo drugje.
V	šoli smo pripravili info točko in gostili evropskega poslanca Franca Bogoviča.
V	Ljubljani smo bili aktivni udeleženci okrogle mize o pomenu slovenskega jezika
m
"4 v
in večjezičnosti Evropskega parlamenta. Zasedanja so se udeležili tudi evropski poslanci dr. Milan Zver, dr. Igor Šoltes in Valter Mavrič, generalni direktor direkto-rata Evropskega parlamenta za prevajanje, ter Agnieszka Walter-Drop, generalna direktorica direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje in konference.
V	Mestnem kinu Metropol v Celju smo si lahko brezplačno ogledali projekcijo filma Nečista kri (Sameblod), ki ne bo v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Omenjeni film je letošnji dobitnik filmske nagrade Lux, ki jo vsako leto podeli Evropski parlament.
V	okviru našega zadnjega obiska v Ljubljani smo si ogledali Predsedniško palačo in se udeležili zanimivega pogovora o poklicih prihodnosti. Predstavili so se nam Urška Stanovnik, Chief Happiness Officer
v podjetju Optiweb, Srdjan Trifunović, vodja 505VR na področju virtualne resničnosti, Andrej Orožen, soustanovitelj podjetja Dewesoft, in Matic Vizjak, inovativni mladi kmet. Pogovor je s svojimi izkušnjami na področju znanosti vodil fizik in filozof Sašo Dolenc. S pogovorom so nas mlade navdihnili, da bi začeli razmišljati o prihodnosti in nadgradnji poklicev, ter nam jih poskusili čim bolj približati. Po zanimivem do-
gajanju v Predsedniški palači smo se odpravili še v Hišo EU. Tam smo s pomočjo novih multimedijskih naprav reševali kviz in se naučili, kako delujejo inštitucije EU in kako to vpliva na naše vsakdanje življenje. Na interaktivnih stenskih zaslonih so bili predstavljeni poslanci Evropskega parlamenta in evropski komisarji. Da smo svoje znanje utrdili in nadgradili, smo poslušali še kratko in zanimivo predavanje.
	Ji
A4	vffj


1
Obisk zanimivih predavateljev
Na Gimnaziji Lava smo letos prvič izvedli Maraton znanosti 2018, katerega namen je dijakom predstaviti različne zanimive poklice in jih spodbuditi k razmišljanju o lastni prihodnosti. Šolo so obiskali odlični predavatelji. Zanimanje dijakov za predavanja je bilo veliko. Zelo obiskano je bilo predavanje o tolmačenju in prevajanju v Evropski uniji. Prevajalca Urša Dražič in Robert Čampa sta prišla z namenom, da bi nam podrobneje predstavila svoje delo.
Najprej sta nam predstavila nje v Evropskem parlamentu slovenski oddelek za prevaja- v Luksemburgu. Povedala
sta, da so vsi jeziki držav članic EU uradni jeziki, zato je ogromno jezikovnih kombinacij. Zaradi hitrejšega dela in pomanjkanja prevajalcev za posamezne jezikovne kombinacije sta delovna jezika (tudi vezna jezika) angleščina in francoščina, včasih je to tudi nemščina.
Opozorila sta nas na razlikovanje med tolmačenjem in prevajanjem, saj je za mnogo ljudi to eno in isto. V nadaljevanju smo izvedeli, kdo lahko prevaja in tolmači, kako poteka šolanje, kako dobiti službo v inštitucijah EU, kakšen je zaslužek, kako poteka delo ... Predavatelja sta nam predstavila možnosti prakse v Evropskem parlamentu za študente in tiste, ki že imajo diplomo.
Po predavanju sta izvedla še delavnici, ki sta potekali ločeno. Na prvi delavnici smo se podrobneje seznanili z razlikami med prevajanjem in tolmačenjem. Ugotovili smo, da je to delo res zahtevno in da potrebuješ veliko jezikovnega znanja za ta poklic. Na drugi delavnici smo spoznavali tako
imenovane »lažne prijatelje«, s katerimi se prevajalci dnevno soočajo (besede, ki v dveh ali več jezikih zvenijo podobno, njihov pomen pa je povsem drugačen). Prav tako smo si ogledali različne programe, ki pripomorejo k lažjemu prevajanju.
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije
Lava Pia Drofenik, Hana Leskovar, Sara Vidic, Maša Volavšek in Eva Kodrin.
OTROŠKI VRTILJAK
45
ECW wwzr-v
S pomočjo barvastih ledenih kock ustvarjamo risbe.
Snežne radosti in olimpijske igre
Ti dve temi sta zadnje čase zaposlovali najmlajše v Vrtcu Trje, enoti žalskih vrtcev
Tako kot naši »risi« so pogumni napadali nasprotnikov gol.
Ob obilici snega lahko letos tudi najmlajši doživeli pravo zimo. Ne samo da so otroci uživali v igrah na snegu, sankanju in postavljanju sneža-kov, v Vrtcu Trje so sneg prinesli celo v igralnico.
Že januarja so se v petih oddelkih vrtca, ki deluje v prostorih Podružnične šole Trje, lotili zimske teme, ki so jo poimenovali V deželi snega in ledu. Debela snežna odeja in zimske olimpijske igre so botrovali temu, da so se tudi februarja ukvarjali z zimo, ob čemer niso pozabili niti na kulturni praznik.
Aktivnosti so vzgojiteljice in pomočnice prilagodile starosti otrok. Ob našem obisku so otroci, stari od štiri do pet let, ki jih vodita Alenka Čau-šević (tudi vodja enote) in Mateja Toman, dobili na mize posode s snegom. Z njim so se lahko igrali na različne načine ali ga barvali. Na mizo so dobili tudi barvaste ledene kocke, s katerimi so lahko risali na papir. S pomočjo velikih pin-cet, seveda, da jih ni zazeblo v roke. Otroci so tako s pomočjo igre spoznavali različna agregatna stanja vode in mešanje različnih snovi.
Olimpijski navdušenci
Starejši otroci so nadstropje višje v skupini Tatjane Jelen Golavšek in Vanje Kozar
več časa posvetili olimpijskim igram ter spremljali rezultate naših športnikov in spoznali zimske športe. Že pred igralnico smo zagledali »olimpijski kotiček« z našo zastavo, s fotografijami naših športnikov in s »srebrno« medaljo Jakova Faka - v času našega obiska smo imeli Slovenci le to, zagotovo pa so otroci kasneje dodali še »bronasto« medaljo Žana Koširja.
Narisal bom slovensko zastavo.
V igralnici je bilo
zelo živahno, kljub
temu da je del otrok
manjkal zaradi
bolezni »Ob tori
kih je na razpolago šolska telovadnica in takrat imajo otroci več prostora za gibanje, sicer pa veliko časa preživijo zunaj,« je povedala vzgojiteljica. Nekateri so igrali hokej, drugi so barvali slovensko zastavo in tretji ob knjigi spoznavali živali, ki živijo v Južni Koreji, prizorišču olimpijskih iger. »Ob olimpijskih simbolih otrokom predstavimo še slovenske in tako prepletamo tematike,« je povedala Jelen Golavškova in dodala, da otroci med športniki najbolj poznajo Petra Prevca, zadnje čase pa tudi Jakova Faka. Otroci so svoje navdušenje za te teme prenesli tudi na starše, prijatelje in zaposlene v vrtcu. Ti se trudijo, da na sproščen in igriv način otrokom prinašajo nova znanja ter jih spodbujajo k ustvarjalnosti. Posebno pozornost namenjajo projektu Fit hoja za zdravje, zbirajo sončke, jih lepijo v tabelo in si prislužijo Fitka. Vrtec tesno sodeluje tako s starši kot s širšim okoljem ter seveda tudi s šolo, ki je pod isto streho, ki zaradi vedno več otrok v kraju postaja premajhna za vse.
TC, foto: SHERPA
PILOT? ZDRAVNICA?
ODVETNIK?
POKLIČITE 040850876
Ker vi želite Ie najboljše
za svojega otroka.
www.amprGjekt.eu
46
RAZVEDRILO
Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Moped
Kolega vpraša Štefana, ki gre peš: »Kje imaš pa mopeda?«
»Prodal sem ga.«
»Zakaj?«
»Kar naprej se je zaganjal v ljudi.«
Pri frizerju
Štefan vpraša kolega: »Kaj naj naredim? Že tretjič so mi ukradli kolo, ko sem bil pri frizerju.«
»Pusti si dolge lase.«
Na obisku
Štefan povabi prijatelja, naj pride kdaj k njemu na pijačo. Nekega dne se prijatelj res oglasi in Štefan mu natoči v kozarec.
Po uri obiska prijatelj vpraša: »Mi lahko daš še en kozarec?«
Štefan: »Kaj pa boš z dvema praznima kozarcema?«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Moški so srečnejši
Celo življenje imaš isti priimek.
Garaža je samo tvoja.
Čokolada je samo ene vrste prigrizek.
Nikoli ne moreš zanositi.
Lahko greš v vodni park v beli majici.
Lahko greš v vodni park tudi brez majice.
Avtomehaniki ti povedo resnico.
Lulaš lahko kjerkoli, cel svet je tvoje stranišče.
Gube poudarijo tvoj značaj.
Poročna obleka ženske stane pet tisoč evrov. Smoking si lahko izposodiš za sto evrov.
Kadar se pogovarjaš z ljudmi, nikoli ne buljijo v tvoje oprsje.
Novi čevlji ne režejo, ne žulijo ali kako drugače ne poškodujejo tvojih stopal.
Telefonski pogovor ponavadi končaš v tridesetih sekundah.
Za petdnevne počitnice potrebuješ samo eno torbo.
Lahko odpreš vsak kozarec vložene ozimnice.
Naše babice so bile pamentnejše od nas, že takrat so imele brezžični likalnik!
ZID ŽALOVANJA
JERUZALEM	SLOVENIJA
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Štiri tisoč let kasneje smo spet pri istem jeziku.
Če te kdo pozabi povabiti, bosta kljub temu ostala prijatelja.
Za 8,99 evra dobiš kar tri kose spodnjega perila.
Zate so trije pari čevljev več kot dovolj.
Vse na tvojem obrazu je originalne barve.
Ista frizura lahko traja leta, celo desetletja.
Briti moraš samo obraz in vrat.
Z igračami se lahko igraš celo življenje.
Ena denarnica, en par čevljev - ista barva za vse sezone.
Lahko nosiš kratke hlače ne glede na to, kakšne so videti tvoje noge.
Svoje nohte lahko urediš z žepnim nožkom.
Svobodno se odločaš, ali boš imel brke in brado.
24. decembra lahko nakupiš božična darila za 25 sorodnikov v 25 minutah.
Moški ste enostavno srečnejši ljudje.
Dilema
emu bi se lažje odrekel, i ali ženskam?« dvisno od letnika.«
REŠITEV SUDOKU 298
SUDOKU 299
4	7	1	6	2	5	8	3	9
5	8	2	9	3	7	1	4	6
6	3	9	4	8	1	5	2	7
1	6	3	7	9	2	4	5	8
9	4	7	8	5	3	6	1	2
2	5	8	1	6	4	7	9	3
8	2	4	5	7	9	3	6	1
3	1	6	2	4	8	9	7	5
7	9	5	3	1	6	2	8	4
Vse slikovne šale vir: splet
				5	7			
5		4	1	9				3
							2	8
	3		9		1	4		
	2		4			9	8	
	1							
			5	7	8			
							6	2
3	9	8						
Darila, darila ...
»Mami, mami, kdaj bo nosil Miklavž?« me je v novembru ali celo oktobru gnjavil sin. »Kmalu ...« sem kratko odvrnila. »Pa kdaj kmalu?« ni odnehal. »Vzačetku decembra!« sem zaključila temo. Nato si je, neučakan, izpulil zob, ki se je sicer majal, a še ni bil povsem pripravljen, da za večno zapusti ustno votlino. Miška mu je seveda zjutraj na krožniku pustila darilo. Stalni zob se doslej še ni prikazal ... Za Miklavža je dobil več daril - od sorodnikov, prijateljev, znancev - kot smo jih mi včasih od dedka Mraza.
Božičku je spisal krajše pismo kot predlani, a je bilo toliko bolj »jedrnato«. Z možem sva se morala potruditi, da sva vse želje razporedila med tiste, ki so sina želeli obdarovati. Božični večer smo komaj dočakali. Že lani smo najprej odprli darila, šele nato smo večerjali. Nestrpnost pa taka! V naslednjih dneh so prihajala darila z vseh koncev, saj je Božiček za sina nosil tudi drugod. Sadje, sladkarije in oblačila ter podobne povsem »neuporabne« stvari je komaj pogledal. Le igrače so mu nekaj pomenile.
»A dedek Mraz bo tudi kaj prinesel?« Z možem sva se spogledala in zavila z očmi. In dedek Mraz nas je tudi obiskal. Treba je bilo kupiti tudi darila za vse otroke, katerih starši so poskrbeli za veselje najinega sina. Tedaj sem se spomnila trenutka, ko mi je sošolka v prvem ali drugem razredu hladnokrvno navrgla, da dedek Mraz sploh ne obstaja. Priznam, da sem bila nekaj dni v šoku. Takšnega bi v tem trenutku takoj privoščila sinu.
Po praznikih je začel spraševati, koliko dni še manjka do njegovega rojstnega dneva. »Še tri tedne. Zakaj?« »Zelo me zanima, kaj bom dobil.« Pa saj ni otrok kriv. Kriva sem sama. Spisek vabljenih otrok na zabavo je bil rekordno dolg. Mož se je že lani domislil, da smo večino daril dali na stran in jih je sin odpiral postopoma. Približno četrtina jih je še v omari. To je ena redkih namer, ki nama je uspela.
»Mami, z zajčkom sem se tako kot lani že dogovoril, kaj mi bo prinesel!« »S kakšnim zajčkom?« sem izgovorila in v naslednjem trenutku doumela, kam cilja. »Ja, velikonočnim. A si pozabila, kako mi je lani uresničil željo?« »Nisem, nisem. In ti po Miklavžu, Božičku, dedku Mrazu in rojstnem dnevu tuhtaš o veliki noči?« sem bila že malce besna. Kot da ni prepoznal razlike v mojem razpoloženju, je vprašal: »Mami, mami, kdaj pa bo velika noč?« »Prvega aprila!« »Mami, ne hecaj se. To so resne zadeve...« »A si nalogo že naredil?« sem vzkipela. »Nisem še. Zakaj?«
FRIDA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Nagradni razpis
Nagrade podeljuje TOP-FIT Celje,
center za zdravje in rekreacijo, Ipavčeva ulica 22, Celje.
1. nagrada:
mesečna karta za osem obiskov fitnesa ali vadbe
2. in 3. nagrada:
enkratni obisk fitnesa ali vadbe
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. marca. Geslo iz številke 9: V pričakovanju pomladi
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
3\k

Rak
Izid žrebanja
1.	nagrado, suhi aranžma iz peska v večji stekleni posodi Cvetličarne Maja, Ulica Stanka Kvedra 1, Vojnik, prejme: Dragica Maček iz Laškega.
2.	nagrado, stebelno orhidejo Cvetličarne Maja, Ulica Stanka Kvedra 1, Vojnik, prejme: Majda Polutnik iz Vitanja.
3.	nagrado, lončnico Cvetličarne Maja, Ulica Stanka Kvedra 1, Vojnik, prejme: Alojz Arlič iz Šmarja pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Potrdila o nagradah bodo prejeli po pošti.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Merkur, ki je zadolžen za delo, potuje po vašem znaku in bo poskrbel za odlično komunikacijo in dobre ideje. Delo razporedite tudi drugim ljudem, saj ni potrebe, da vse naredite sami. Skupinsko delo sicer ni vaš največji adut, ker ste prevelik individualist. Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala in bo privabljala v vašo bližino tiste, ki jih imate najraje.
Aktiven in dinamičen teden je pred vami, v katerem se bo obseg vaših obveznosti močno povečal. Ne poskušajte vsega reševati sami, pustite nekaj še drugim. Trenutno ste zelo kreativni in motivirani in bila bi prava škoda, če tega ne bi izkoristili za ustvarjanje česa novega. Izkažite se. Na zasebnem in čustvenem področju vas čakajo zanimivi dnevi. Zelo prijetno bo v družbi, še najlepše bo v tisti v dvoje.
Energično se boste ukvarjali s svojimi obveznostmi, a kljub pridnosti vam dela ne bo zmanjkalo. Vaš strateški načrt iz preteklosti se je izkazal za odličnega, zato nima smisla, da bi kaj spreminjali. S čustvi in z mislimi boste nekje daleč stran. Ko boste sami, boste močno pogrešali ljubljeno osebo. Veliko stvari vas bo odvračalo od tistega, kar boste želeli. To bodo predvsem obveznosti.
škorpijon
Imeli boste ogromno energije, zato bo bistveno, da jo boste porabljali karseda raznoliko. Doživeli boste takšna in drugačna presenečenja. Nekaj bo presenetljivo dobrega, drugo bo lahko precej tvegano. Bodite previdni in ostanite osredotočeni na svoje cilje. To je edina prava pot, ki vodi tja, kamor hočete priti. V ljubezni boste strastni, vendar tudi (pre) zahtevni. Uberite srednjo pot.
Dvojčka
Po delovni plati se obeta živahen in zanimiv teden, v katerem se bo prepletalo veliko različnih stvari. Dinamika, ki vam najbolj ustreza, bo terjala tudi svoj davek, saj boste precej utrujeni. Poskrbite za dovolj počitka, predvsem pa za dodatke vitaminov in mineralov. Konec tedna ne boste preveč družabno razpoloženi, zato počnite izključno tisto, kar imate radi.
Strelec
Vaš vladar Jupiter začenja v tem tednu upočasnjevati svojo pot in bo potoval retrogradno. Čas, ki je pred vami, ni dober za uvajanje pomembnejših sprememb. Odlično bo, da boste zaradi spremenjenih okoliščin lahko želi rezultate preteklih prizadevanj. Izogibajte se opravljivih razgovorov, ker lahko slišite kakšen neprijeten trač o svojih prijateljih. Partner čaka na vašo odločitev.
Kozorog
Nekdo vas opazuje in vam zavida mir. Prekipevali boste od občutkov čiste sreče. Vedeli ste, da bo lepo, a da bo tako lepo, vseeno niste upali pričakovati. Uživajte tudi v odrazih lastne ustvarjalnosti, to je pravi dar. Znali boste pritegniti pozornost, čeprav to ne bo vaš namen. Prav obratno, želeli boste stati nekje ob strani, neopazno. Žal tokrat to ne bo mogoče, saj se bo vse sukalo prav okoli vas.
Lev
Z nekim posebnim projektom, ki ga imate v mislih, morate pohiteti ali ga celo prestaviti za kakšen mesec. Tako si boste prihranili živce. Konec tedna bo zanimiv, v svojem znamenju boste gostili Luno, kar vam bo dalo dodatno energijo. Boljši polovici lahko izpolnite neko željo, za katero vam sploh ne bo povedala. Če boste razmislili, se boste spomnili, o čem je sanjarila.
Vodnar
Pred vami je nov krog aktivnosti. Občutek, da se na nek način ponavljate, vam ne bo dal miru, saj si boste želeli drugačnosti. Vse je stvar prave organizacije. Ker ste v tem pravi mojster, se nimate česa bati. Odločitev res ni lahka, čas pa se tudi počasi izteka. Vendar nič ni tako dokončno, kot se vam morda zdi. Vaš nastop bo odličen in poželi boste pohvale, ki jim lahko verjamete, iskrene bodo.
Še vedno ste v obdobju, ko vam ni čisto jasno, kako bi se bilo najbolj modro usmeriti. Pustolovski duh v kombinaciji z nenadnim navdihom bo povzročil, da bo vaša domišljija kar podivjala. Izkoristite to prav na vseh področjih. Čaka vas veliko zanimivega in čas boste preživljali zelo pestro. Občutek, da vsi hočejo preveč od vas, vam ne bo ugajal. Dajali boste točno toliko, kolikor boste sprejemali.
Ribi
Devica
Imeli boste občutek, da se vam majejo tla pod nogami. Umirite duha, osredotočite se na najpomembnejše. Zagotovo vam bo uspelo rešiti, kar se rešiti da. Nikakor niste v brezizhodnem položaju, zato aktivirajte svoje sive celice, ki bodo našle pravilne rešitve. V družinskem krogu bo nekoliko težje. Zaradi občutka odgovornosti in mnenja, da so vsi odvisni od vas, boste precej napeti.
Še vedno ste v enem najlepših obdobij leta, česar se morate zavedati, si ustvariti priložnosti in uživati v življenju na vso moč. Saj veste, »ura izgubljena, ne vrne se nobena«. Pred vami je toliko vsega, da se boste težko organizirali. A tudi če pozabite na kakšno malenkost, ne bo nič narobe. Neka oseba bo razburkala vašo čustvenost in vam ne bo šla iz misli. Razmislite, kaj to lahko pomeni za vas.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
48
RUMENA STRAN
Nasmejali so se
Levo so Dobovčani, desno pa Litijani. Malce sta se »ponoskala« Žiga Čeh in Anže Širok.
Eni z ustnicami, drugi z nosovi
Koliko čustev se je sproščalo v boju za naslov pokalnega prvaka v futsalu, je razvidno tudi s fotografij. V Podčetrtku so bile na zaključnem turnirju odigrane tri tekme.
Na odločilni, finalni, je bila dvorana polna. V dvoboju »domačega« Dobovca in Litije se je iskrilo že od uvodnih sekund. Kri pa je skoraj zavrela po nekaj grobih prekrških Litijanov, ki jih sodniška trojka na čelu z Zahovićem ni uspela kaznovati. Vse se je srečno končalo za Dobovčane, ki so bili nagrajeni s pokalom, z medaljami in - s poljubi!
Foto: GrupA
Ko sta sredi igrišča zaplesala Ivica Majić in Alen Fetić, je ritem ujel tudi poskočni sodnik.
Kje je večja komedija? Na odru v Gornjem Gradu, kjer je gledalce nasmejala domača gledališka skupina, ali v slovenskem parlamentu?
To se je po vsej verjetnosti spraševal zamišljen predsednik državnega zbora Milan Brglez, štajerske (beri zreške) gore list. Prvi parlamentarec države si je namreč v Gornjem Gradu ogledal komedijo Diagnoza: Fotr. Na sliki so gledalci še vsi resni, pozneje pa sta se ob Brgle-zu komediji nasmejala še gornjegrajski župan Stanko Ogradi in vodja mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Simona Zadravec. Poleg nje sedi gornjegrajska častna občanka Vika Venišnik, ki je zaslužna za delo na kulturnem področju. Med drugim se je izkazala tudi kot igralka na domačem odru.
Foto: arhiv KD Gornji Grad
Štorski župan Miran Jurkošek
Brata na prvem in drugem mestu
Štorski župan Miran Jurkošek zelo ceni športni način življenja. Uspeh seveda mora slediti. Podobno velja za njegovega brata Janija.
V nedeljo je bil župan eden od tekmovalcev na sankaškem tekmovanju na Pečovju nad Štorami. Tam se je sankačev - rosno mladih in takšnih, ki so že doživeli srečanje z abrahamom - kar trlo. Župan, ki je med slednjimi in že dedek, je bil na sankaški progi absolutni zmagovalec. Med člani se je na drugo mesto uvrstil njegov brat Jani Jurkošek, ki je glavni direktor podjetja Štore Steel in občinski svetnik. Tudi že »abrahamovec«.
Foto: KRISTINA ŠUHEL
Za zmago se je splačalo garati. To najbolje vesta Rok Mordej ...
... in Matjaž Vojsk, ki sta bila deležna sladkih nagrad.
Glavni direktor podjetja Štore Steel Jani Jurkošek