SK1ES trilE31«JI=3 Izhaja vsak pelek. DD Uredništvo in uprovništvo: Kopitarjeva ulica St. 6. F=»mr=iPjgi=ieg|=i GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. BlnlBraSInlB Naročnina znaSo: celoletna.. K 4— Dolnleina.. „ 2 — Četrtletna.. „ r-Posaiezna St. „ o*to BME IHIBBSa Štev. 4. V Ljubljani, dne 26. decembra 1913. Leto IX. LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNISTVA. Radi Stavk« črkostavcev se fe ta Stfr-vilka »Naše Moči« zakasnila. Prosimo naše bravce in bravke, da naj nam tudi v sedanjih težkih časih zvesti ostanejo in nuj ne zamerijo, če list ni tak; kakor # rednih razmerah in Si li« i*ide tako, kakor natadno. Mm VA ' •• ** Vse narobe. Naš parlament, pravijo, ho odgd-den. Naj bo že tako ali drugače, posebno zadovoljni s parlamentom avstrijski iiafodi n& mortejo biti. Socialno zavarovanje ste ni izvedld in še izlepa tttdi Še ne bo. Ljudstvo čiiti od delovanja državnega zbora samo Vedno večje pdvišanje brteinteh, ki jih inia nositi zA ai-ihado. O delegaciji, ki itak vse dovoli, naj Vlada zttHteVa magari milijarde, še Vredno ni gdvoriti. SploSna in enaka Vdlivrta pravica je dragdcena reč, treba pa je Še nekaj več, Če naj bo parlament nekaj takega kakor je n. pt. v Nemčiji, kjer se pravice in interesi ljudstva res krepko var je jo. Človek bi nič ne rekel, če bi velikanski stroški, ki jih naši zakonodajni zkstopi vsako toliko dovoljtljejo, ža kakšno stVar zalegli. Debata o ilaši zunanji politiki pa je glasen svedok, da razun grofa BerchtOlda z zUnaniim položajem države nobeden ni zadovoljen. Obvarovali smo ste sarho najhujše škode in bili vrhtega primorani podpirati Italijo, od katere ne smemo upati v prihodnjosti nobene hvaležnosti. S Sandžakom smo zadnji kos svoie zgodovinske naloge spravili ad acta. Afera Dlugosz - Stapinski pa je odkrila, da je pri nas le malo boliše kakor na Ogrskem, kjer je vrhovno politično načelo: corrumpere et corrumpi. Nobena načela ne vodijo politike naših vlad, da le živijo od onega dne do drugega. Zdaj se vlada s tem, iutri z drugim. Danes se rožlja s sabljo, iutri se pojo mirovne himne. Danes je patriot, kdor zabavlja zoper Italijo, iutri je pa že slab državljan, če ne veruje v njeno zavezniško ljubezen in zvestobo. Pogled v našo bodočnost je res kaj malo razveseljiv. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, Privlačilnih del delavkam ne smejo nalagati: A) Če gre za premikanje tovorov, da pride nad 15 kg na glavo; B) če se dvignejo za glavo tovori nad 10 kg za glavo višje kot 1 m in če se prevažajo čez stopnjice; C) če se morajo tovori nad 10 kg težki za glavo transferirati v obliki ali Velikosti, ki dela težave. Samo moški smejo sledeča dela izvajati: a) Manipulacije z zaboji, ki obsegajo pdl ali cele fabrikate, he glede na to, če se tovori že v oddelkih ali v skladišču premikajo, torej: manipulacije pri viagalnih zabojih fa-brikacije smodk, donašanje pol fa-brikatov iz pripravljalnice v fabri-kacijo, krikor tttdi iz in V skladišče; do- in ddvažatije zavojev tobaka v in iz Skladišč in manipulacija tu in ddvažanje v fabrikaciio cigaret; prevažanje pripravljenih napolnjenih zabojev v skladišče in k rezalnemu stroju; odnašanje rezanega duharta od rezalnega stroja k sitom, odnosno od tu v skladišče in V zavijalnico tobaka, zlaganje in prekladanje zabojev, stiskalnih okvirov, do- in odvažanje polnih posod iz zlagalnic v skladišče in iz skladišča v zavijalni oddelek fabri-kacije smodk; manipulacija praznih in napolnjenih zabojev v fabri-kaciji smodk, prazne posode in zloženih fabrikatov in zavijalne zaboje v zavijalriici finega tobaka i. t. d. B) Manipulacija ž zavoji ih zlaganje v fini in navadni pripravljalnici tobaka; z balami navadnega tobaka sploh, naj ste še bdpravlja prah ali pa pripravlja zat mize itd., zlaganje zavojev in zabojev itd. pri fabrikd-ciji kadilnega tobaka, c) Delo pri. sodih ob fabrikaciji tobaka ža nosiahje. To še ne pbsega vseh del. a določa se s tem tobačnim tvornicam smer, kako naj rešujejo vprašanje, če se pri drugih delih smejo ženske uporabliati. Če se pa kljub temu o špecielni. manipulaciji dvomi, naj se delo moškim prepusti. Tržaška nezgodna zavarovalnica 1912. O svojem delovanju leta 1912. je iz-dalp načelstvo delavske nezgodne zavarovalnice v Trstu poročilo, ki je objavljamo. Pričakujemo o njem kritike. Slove: Če pogledamo nazaj na svoje 24-letno delovanje, tedaj vidimo, da je sledilo osemletni dobi majhnih izpre-minjav deset pasivnih let1; nato je nastopilo po dveletnem prestanku odločno boljšanje, ki traja sedaj že štiri leta, in upati je, da se bo s tem boljšanjem razmer popolnoma poravnal primanjkljaj, še preden zadobi vteljavo socialno zavarovanje. Trije dogodki so v zvezi z obrnit -vijo k boljšemu: 1907. zvišanje prispevne tarife, 1909. vpeljava Prisilnih mezdnih izkazov in 1910. revizija nevarnostne tarife. Narava ne dela skokov: večletni zaporedni bolj ugodni ali neugodni uspehi so pojavi notranjih vzrokov, ki jih je komaj mogoče pripisovati pomanjkljivi ali pa izborni upravi, temveč so nastali spričo razmer izvun njenega območja. Prebitek računskega leta znaša 308.465 K in presega one leta 1911., 1910. in 109., ki so znašali 214.283, 234.923 in 130.223. S tem se je zmanjšal primanjkljaj od leta 1908. od 2,118.463 K na 1,230.567 K; v razmerju k pokritve-nim glavnicam je bil najvišji leta 1906. s 26 odstotki in je padal nato od leta do leta na 25.2, 23 6, 20.7, 17.—, 13.8 in 10.‘; odstotkov. Pri vseh teritorijalnih zavodih je znašal odstotni primanjkljaj leta 1907. in 1908. 38.8, 1909. 36.8, 1910. 32.9 in 1911. 29.4. Po računu potrebne pokritvene glavnice in rezerve za škode znašajo... K 12,049.299 in po odbitku potrebščine za lani v znesku.....................„ 11,121.965 pa...........................K 927.334 enako 37-2% zavarovalnih prispevkov. Prebitki so znašali: Letnik 1911 1910 1909 1908 1907 1906 1905 1904 1903 1902 1901 1900 v 1000 kron 810 716 621 666 612 786 l,00t 934 663 676 526 454 v o o zb varov, prispevkov 36-5 34-4 34-6 41-— 42- -64-5 64-8 75-2 67-rt 668 Od skupne potrebščine odpade n i nezgode v računskem letu 1,166.199 K, enako 13.8 odstotkov k zavarovalnim prispevkom je ta številka v razmerju 66.7 odstotka. V računskem letu je bilo prijavljenih 5561 nezgod; od teh je utemeljilo odškodnino 1661 ali 29.9 odstotka. Nobene škode ni utemeljilo: 3618 nezgod, ker je trajala priddbitna nezmožnost manj kakor štiri tedne, 163, ker ni bil t obratne nezgode, 79, ker obrat, V katerem se je. pripetila nezgoda, ni obrezan k zavarovanju, 13, ker je zahteva že zastarela, končno od 45 smrtnih neagod 17, ker umrli niso zapustili hobenih ro-dpvincev, ki bi bili upravičeni do . odškodnine. 10 nezgod je bilo o čafiu tega poročila Še nerešenih. Potrebščina računskega leta je znašala: Leto v 1000 kron v s&2$riti>. letja, oziroma zadnjih trteh let, tfedaj ila, skupaj uspehe zadnjega pet- dobimo nastopne številke: * •*' . , boba «< J. raznih prilikah, ker gre za pre-va>ne koristi vsega našega nar ) U. Nikdo ne more tajiti, da j’- * gospodarskih razmerah naše ožje in širše domovine, kakor i Evrope, iskati v veliki meri vzrok prevelikega našega izseljevanja. A temu nasproti stoji enaka resnica: Tekom zadnjih 15 let se je le iz naše Kranjske izselilo nad 100.000 ljudi, ki so odnesli — nizko računano — najmanj svojih 50 milijonov krop seboj. Ako bi teh 100.000 naših izseljencev pokazalo isto eneržijo, iste moči, isto zdravje, isto delo, isto podjetnost, isto vztrajnost in žilavost, kakor so jo morali uporabljati izza odhoda z rodne grude — doma, bi imeli dvakratno Ameriko doma! Torej: ne le slabe gospodarske razmere, nego tudi vzroki teh razmer so med najvažnejšimi povzročitelji ameriške manije našega ljudstva. Veliko je kriva izseljevanja med drugim nevednost, to je nepoučenost ljudi, ne- poznanje dejstev in razmer, malodušnost, silno pomanjkanje podjetnosti, vztrajnosti, žilavosti, pa neka — dejali bi — lahkoživost in lahkomišljenost. Dejali smo neka lahkoživost in lahkomiselnost. Žal so resnične te besede, ki se bodo zdele nekaterim trde. Naši ljudje hočejo takoj videti sad svojega dela; vsled tega med našimi izseljenci ni najti kolonistov, ki se jim sad njihovega truda šele čez nekaj let pokaže. Ta sad hočejo takoj uživati — to je neka posebna lastnost večine naših izseljencev. Žal, da je med glavnimi užitki v novi domovini pijača! Šele nedavno so poročali listi naravnost neverjetne številke, kolike vsote izdajo le rojaki v Clevelandu za pijačo! Dve sijajni univerzi in vse ostale visoke šole bi lahko Slovenci imeli, ako bi ameriški Slovenci polovico tistega denarja, ki ga izmečejo leto za letom za pijačo, obrnili v ta namen! Ni čuda, da so spričo teh razmer tudi posledice take, kakor jih pri nas doma pri vsem, tudi velikem pijančevanju in žganj arj en ju hvala Bogu še dolgo ne poznamo. In ta lahkomiselnost! Že izobražen, izkušen, petičen človek, ki pozna jezike in svet, se temeljito pripravi, če namerava pogledati čez morje. Naši ljudje pa? Na Brezje je daleč, zato tre-Da varčevati. Vzame se kruh, pa lojtr-nico, da se prihrani železnica — čas je postranska stvar. V Ameriko? No, k agentu se gre, plača par sto kron — pa smo tam. Kaj in kako bo tam? To je postransko. Nekaj bo gotovo! Še nekaj o naših Amerikancih. Kakšno bedo, kakšno poniževanje in zaničevanje prestanejo vzlic dobremu žepu na potu! Potiskajo jih iz enega kota v drugega, hujše kot živino, jih ožemajo, skubijo, sleparijo vse vprek. Kakor hitro pa stopi na domača tla, se vzravna pokonci, izvleče revolver, iz-metava ponosno denar proč, kakor da bi ga bil v Ameriki z rokami grabil. Zraven pa slika Ameriko kot deželo, kakor da se v nji cedi med in mleko. Kdo bi se ne uklonil pod težo s takimi zvenečimi dokazi podprtih bahavosti? Katerega ne začne mikati misel: zakaj pa bi še jaz ne šel ter poskusil? Zal, da ljudje na primer ne vedo, da je bilo leta 1907., ko je izbruhnila zadnja velika denarna kriza v Ameriki in ko je vse drlo domov, na tisoče in deset tisoče rojakov, ki bi se tudi radi vrnili, samo da bi imeli s čim plačati prevoznino! In ljudje pri nas ne vedo, da je takih rojakov ob vsakem času na tisoče! Vplivu teh »Amerikancev« so podobna pisma iz Amerike, kojih pretiravani in neražsodni popisi obljubljene dežele so dostikrat podprti z najbolj prepričevalnimi dokazi — z dolarji. Tu sem spada tudi često preabotno, neodgovorno, o majhni razsodnosti in velikem pomanjkanju ameriškega duha pričajoče zabavljanje nekaterih ameriških slovenskih časnikov proti naši ožji in širši domovini, ki se le pre-rado prime naših ljudi. Bolje je, da molčimo, kakšne so na primer razmere med njimi samimi, kakšen je na primer njihov položaj med ostalimi in ondot-nimi narodi, zlasti Amerikanci. V teoriji so kajpada vsi enaki, o praksi — kakor rečeno — rajši, da molčimo, ker nas je sram; tam so komaj še »Stimm-futter« pri volitvah. A pustimo to! Kakor v svobodni Ameriki še davno, davno ni vse zlato, kar se sveti, tako pri nas še dolgo ni vse tako slabo, kakor bi nekateri neodgovorni kričaji radi na-tvezili lahkovernim bralcem, pa najsi imajo še take posebne vzroke imeti »piko« na naše razmere. ^elik del krivde pada tudi na naše domače časnike brez izjeme, koledarje, pratike itd., ki priobčujejo oglase iz-seljevalnih agoatov. Kaj pomaga ljudstvo podučevati in svariti pred izseljevanjem na eni strani, če ga takoj na drugi, tretji strani indirektno vabijo k temu!? Ti oglasi vsebujejo prepogosto-krat nereelno izrabljanje ljudske nevednosti v parobrodnih in drugih zadevah. Zato proč z oglasi izseli evalnih agentov — naj si bodo še tako licemerski in poštenjakarski — iz slovenskih listov, koledarjev, pratik itd.! Ako bi naše ljudstvo ne dobivalo teh oglasov pred oči, bi bila ameriška strast med njim za veliko stopinj manjša! Dolžnost vsega rodoljubnega časopisja in založnikov je, da do čistega pometejo iz svojih predalov te oglase; na drugi strani pa je tudi dolžnost državnih oblasti, da v spoznaniu škodljivosti te robe iste kratkomalo prepovedo! Ali ste že pridobili »Naši Moči“ novega naročnika! ~r*r ~iu ~W*-r*ri-r>ji —‘»i*—w—nJr»i>-fW Okno v svet. II. STRANKARSKI SHOD DUNAJSKE KRŠČANSKE SOCIALNE STRANKE je sklican 6. januarja 1914. O dunajskem občinskem svetu poroča župan dr. Weiskirchner, o deželnem zboru Bieloh-lawek, o državnem zboru Steiner, o časopisju Kunschak, o organizaciji dr. Mataja. + Iz tabora slovenskih liberalcev. Pri zadnji deželnozborski volitvi so liberalci se pokazali kot stranka, ki nima nobene strankarske časti. Udinjali so socialne demokrate in jim obljubili mandat, mandat jim pa niso dali, pač pa so liberalni agitatorji pokradli socialni demokraciji tako v Ljubljani, kakor v Idriji in na deželi na stotine glasov. Socialna demokracija ima sedaj priliko premišljevati, da po slabi tovarišiji vedno glava boli. Tako kot socialno demokracijo so prbsili za pomoč tudi Nemce. Po Kočevskem so za slovenskega liberalnega kandidata Andolška raztrosili nemške letake. Ker so se celo v mestni skupini bali ožjih volitev v Ljubljani, so žrtvovali Hribarja. Le pod tem pogojem so Nemci liberalcem obljubili pomoč pri event. ožjih volitvah v Ljubljani. Ob tej priliki se ie dognal v trgovski ln obrtni zbornici popoln pakt med Nemci in liberalci. Nemška, od liberalcev sprejeta pogoja sta: podpred-sedstvo v trgovski in obrtni zbornici mora imeti Nemec, Hribarja sq ne sme voliti v deželni zbor. Liberalni volivci sedaj lahko premišljujejo o tem, kaj bo zanje žrtvovala taka stranka, ki na tak način pusti pasti celo svojega voditelja in bivšega župana. Hribar je v trgovski in obrtni zbornici vzel klobuk, vrgel liberalnim svetnikom v obraz »Izdajstvo«, ter z besedami »Mojega glasu niste vredni« odšel iz zbornice. — Posojilnično hišo v Tržiču, v kateri ima svoje prostore društvo sv. Jožefa je nek znani čevljar pomazal ob belem dnevu s črnilom. Raz hiše je namreč v zinak zmage visela slovenska trobojnica. Črnilo je bilo namenjeno trobojnici. Vso zadevo ima v rokah ■orožništvo, ki bo preiskalo pod čigavim vplivom se je ta lopovščina zgodila. Vse, kar je poštenega, se zgraža nad tem početjem. — Društvo sv. Jožefa v Tržiču priredi na sveti večer običajno božičnico. Dostop imajo samo člani in članice. Pričetek ob 8. uri. Žena prevarila »smrt in hudiča«. Čevljar Janez Zapletal je poslal iz Amerike svoji ženi 5000 dolarjev, ki jih je tekom let zaslužil in prihranil. Skupno z denarjem ji je poslal pismo v Trenc-sin—Selmecz, v katerem ji to pošiljatev naznanja in piše, da pride kmalu tudi sam domov. Denar je prišel in žena ga je šla dvignit na pošto. Vodja pošte pa je zahteval dokazilo, da je res žena Janeza Zapletala. Žena se je obrnila na župana Trnka in ta ji je dal potrdilo. Ponoči, ko je žena spala, kar potrka na vrata. Žena odpre in groza, pred njo sta stala smrt in hudič. Hudič povzame besedo in jej zagrozi, da mora drugi dan na pošti dvignjen denar njemu izročiti, ker ga je njen mož po krivici pri-dobil. Žena je obljubila hudiču denar in se spravila zopet v posteljo. Drugi dan je dvignila denar na pošti in ga doma lepo spravila. Obenem je pa obvestila orožnike o čudnih, nadnaravnih obiskih v pretekli noči. Ponoči zopet potrka na oknu. Žena odpre; zopet stojita pod oknom smrt in hudič, ki terjata krivično pridobljene denarje zase. Kar naenkrat prime duhova za ovratnik težka roka žandarja, ki strga raz nju obleko. Hudič je bil župan, smrt pa njegov svak. lj »Odslej naprej se ne sme več tako!« Tako so rekli oče župan, ko se je odkrilo, da je »vzorno mestno gospodarstvo« svoje luknje krilo tudi na ta način, da je iz zaklada meščanske imo-vine vzelo, kolikor se ji je poljubilo in da dolg občine pri tem zakladu znaša že sedaj 143.000 K. Dr. Tavčar je predlagal, da se kaj takega brez vednosti občinskega sveta ne sme več zgoditi. Brez vednosti občinskega sveta in brez ■odobren j a deželnega odbora pa bi se kaj takega ne smelo že dosedaj zgoditi! Radovedni smo, če bo liberalnim gobez-davcem o deželnem gospodarstvu to tudi temeljito pojasnil deželni odbor. Liberalci so tako upali gospodovati, ker niso imeli na magistratu opozicije. Samo brskanju opozicije se je zahvaliti, da se bo s takim gospodarstvom moralo prenehati! Morda bo gosp. župan prisiljen tudi povedati, kam so veliki pa-triotje na magistratu dali ob cesarjevem jubileju za zgradbo delavskih hiš sklenjenih 200.000 K in kje so obresti od tega delavskega denarja? Zupan naj le ponavlja besede: »Odslej naprej se ne sme več tako!« Da se ne bo moglo, bo skrbela — naša opozicija. lj Uradna »Laibacher Zeitung« je radi tiskarskega gibanja za nekaj časa prenehala izhajati. OŽJA VOLITEV V IDRIJI. Idrija. Pri današnji ožji volitvi je dobil kandidat S. L. S. Arko 202 glasova, kandidat liberalne stranke Gangl 241 glasov. Izvoljen je s socialnodemo-kraško pomočjo Gangl. Prijazni običaji v angleških hotelih. Na Angleškem vladajo v hotelih še prav prijazne razmere. Po večerji se lastnik ali ravnatelj hotela vedno pridruži gostom v obednici, kjer se prav po domače zabavajo: pojo, igrajo, kramljajo in se šalijo. V mnogih hotelih pa so vpeljane še različne posebnosti. Tako n. pr. v nekem hotelu v Edinburghu visi škrinjica, v katero mora vsak gost, ki zakolne ali se zaroti, vreči po en penny. Ako tega ne stori, ga prosijo ■ četudi je že pozno ponoči —, naj si poišče drugo prenočišče. Vsebino Skrinjice dobi mestna sirotišnica. V nekem absti-nentskem hotelu se mora vsak gost izkazati, da je antialkoholik in se zavezati, da ves čas svojega bivanja v hotelu ne bo pokusil nobene alkoholne pijače. V nekem glasgowskem hotelu gre hišni gospodar vsako nedeljo zvečer po vseh sobah in od vsakega gosta zahteva po 20 vinarjev za tamošnjo ubožnico. Marsikak gost d£ seveda tudi več. V nekem drugem glasgow-skem hotelu ravnatelj vsako nedeljo opravi domačo službo božjo, h kateri se povabijo vsi gostje. Prijetna je tudi uredba v nekaterih hotelih, da goste zjutraj iz spanja budi ljubko zvončkljanje ali pa lovski rog. Najstarejši časopis na Ogrskem je »Pressburger Zeitung«. ki izhaja že od julija 1764. leta. Največji vojak v nemški armadi je 22letni dijak Peter Zimmermann, ki služi v 11. bavarskem pešpolku; visok je 2'08 metra in tehta 117 kilogramov. Spomenik lažnjivcem. Neki angleški misijonski list poroča, da živi na Borneu pleme, ki tako drži na resnicoljubnost, da onemu, ki je kdaj izrekel kako laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo takega spomenika, ’ mora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup, pri tem pa preklinjati laž-njivca, v čegar svarilni spomin se je spomenik postavil. Najdražje mesto za poslanike je Peterburg, kakor je splošno znano. Stroški za reprezentacijo so naravnost silni. Sedanji avstro-ogrski poslanik grof Thurn-Valsassina gre sicer iz Peterburga iz političnih vzrokov, toda govori se, da je že pred letom dni izjavil, da se noče gospodarsko upropastiti v Peterburgu. Njegov predhodnik grof Berchtold je zdržal samo par let, nato pa prosil za premeščenje. Grof Aehrenthal, ki je bil preje jako bogat posestnik, je po poslaništvu v Peterburgu zapustil jako zmanjšano premoženje. Princ Lichtenstein, ki je bil pred njim v Peterburgu, je tako bogat, da se mu tudi poslaništvo v Peterburgu ni nič poznalo. Navadno se pošljejo v Peterburg le najbogatejši aristokrati, pa kljub temu ne more nobeden dolgo zdržati. Moški ideal japonske žene. Ženska revija v Tokiju »Poštena žena« je otvorila anketo o tem, kakšen mora biti dober mož. Odgovori, ki jih je dobilo uredništvo od svojih naročnic, se v glavnem zlivajo v 17 točk, ki pa v glavnem govore o tem, kakšen ne sme biti dober mož. Tako-le pravijo: Mož ne sme biti lakomen in se ne sme preveč pečati s svojo zunanjostjo. Biti mora možatega nastopa in ne sme misliti samo na ženske. Govoriti mora lepo, mirno in nikoli dvoumno. Biti mora sposoben, da se v vseh stvareh hitro odloči in izkoplje iz neprijetnega položaja. Imeti mora kakršenkoli ideal. Gospodinjstvo mora prepustiti ženi in se ne sme mešati v ženske zadeve. Dober mož ne sme nikdar dvoriti nobeni ženi razen svoji. Biti mora skromen in veren in ne sme piti, pa preveč ljubosumen ne sme biti. Električen hotel. Nedavno so v Londonu otvorili najmodernejši hotel na svetu, kjer se ves obrat vrši s pomočjo elektrike. Vsaka miza je zvezana z električno napeljavo in gostje si lahko sami opražijo krušne rezine za čaj in razgrejejo kavo in krožnike. S pomočjo električne luči naznanjajo v kuhinjo svoje želje. Seveda je tudi v kuhinji vse na elektriko narejeno: ognjišča, stroji za sekljanje mesa, za praženje kave, za pomivanje posode itd. Med obedom se gostom na željo iznova napolnijo baterije električnih avtomobilov. Največje čudo tega idealnega hotela so pa — bojda — jako zmerne cene. Materinska ljubezen. Angleški listi pripovedujejo pretresljiv dogodek materinske ljubezni. V Aldemeju živi delavka Cariova v veliki bedi s svojimi osmimi otroki. Najmlajše dete, Bertka, je stara dve leti in pol. Ta deklica je dušica cele vasi. Lase ima zlate in kodraste, oči pa velike in modre, kakor da jih je ukradla z neba. Nedavno tega je prišla v rečeno vas bogata gospa iz Londona. Ko je zagledala krasno deklico, je kar obstala. Sklenila mmm mini Slovensko* hrvatski Katoliški shod v Ljubljani 1913. Izdal pripravljalni odbor. Knjiga je po vsebini zelo narasla in je bogato opremljena s finimi tabelami in umetniškimi slikami. — Broširan izvod velja K 4.60, fino vezan K 6.—. Za organizacijsko delo je knjiga neogibno potreben pripomoček in zanesljiv kažipot. Obenem priporočamo Obenem priporočamo Sociologija. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Broširana K 8.50, vezana K 10.80. — Izdala Leonova družba 1910. To je strokovna knjiga, ki je izšla izpod peresa znanega domačega učenjaka in ki spada v prvo vrsto podobnih del svetovnega slovstva. Knjfgo preveva katoliško načelo in vsak odstavek je umstveno in stvarno izveden. Dr. Anton Mahnič: Iz »Rimskega katolika" zbrani spisi: Uredil dr. Aleš Ušeničnik. — Broširano K 3.—, vezano K 4.40. V tej knjigi so zbrane in ostro začrtane ideje, ki so takorekoč prekvasile duševno obzorje slovenskega naroda. V znamenju teh idej je naš veliki mož škof dr. Anton Mahnič započel med nami katoliško gibanje, ki se je na podlagi teh idej razvilo tudi do viška, ki se je udejstvil in javno pokazal svojo neodoljivo silo ob priliki letošnjega slovensko-hrva^skega katoliškega shoda. »VEČ LUČI« je zlata knjiga, ki se sme imenovati vademecum vsakega izobraženega Slovenca. III. Katoliški slovenski shod Več luči! dne 26., 27. In 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. Uredil v Ljubljani dr. Evgen Lampe. K 2.80. Kdor hoče natančno zasledovati zgodovino katoliškega gibanja in razvijanje katoliške misli med Slovenci, naj poleg poročila o letošnjem slovensko-hrvatskem katoliškem shodu prouči tudi poročilo o tretjem katoliškem shodu, ki se je vršil pred 7. leti v Ljubljani. |A IfoAonnu Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. — Cena K 1.40. — Izdal dr. Anton Mahnič. Ta knjiga je izšla že 1. 1887. v Gorici, pa bo še danes posebno naši mladi inteligenci mnogo pripomogla do pojasnjenja najpotrebnejših načelnih vprašanj. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju. Po izkušenih virih sestavil A. M. Cena K 120, vezano K 180. Ta koristna knjiga bo posebno na deželi, kjer ni zdravnika vedno pri roki, mnogo koristila, saj nam nudi narava sama največ zdravilnih pripomočkov; treba je, da se z istimi seznanimo in se jih naučimo uporabljati. Mueposl wv|e: Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. 2 zvezka K 6.80, vez. K 8.80. Najboljši slovenski zgodovinski roman, vzet iz dobe boja Slovanov proti Bizancu, pisan v krasnem jeziku. Dickens-Cankar, Povest o dveh mestih. K 5.50, vez. 6 50. Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta grozne prizore tedanje razdivjanosti, povest plemenite ljubezni in zvestobe. Dostojewsklj - Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman, K 3.—, vez. K 4.20. Ginljiva povest največjega ruskega pisatelja, ki opisuje življenje ruskih nižjih slojev. Sheehan-Bregar, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4.20, vez. K 5.80. Znani irski pisatelj nam slika svoj versko junaški narod, iz katarega so vzeti mojstrsko risani značaji. Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. K 2.80, vez. K 3.90. Sloveči pisatelj nas s tem romanom popelje v Saharo in njeno divno grozoto. Wallace, Ben Hur. Roman iz časov Kristusovih, vez. K 4.50. Življenje in trpljenje našega Izveličarja za zmago krščanske misli se nam v tej svetovnoznani povesti predočuje z nedosegljivo plastiko. De Waal, Valerija ali zmagoslavni Izhod iz katakomb. Zgodovinska povest, K 1.50, vez. K 2.10. Roman je zajet iz najzanimivejše dobe krščanstva in nam riše čas, ko je cerkev zmagoslavno premagala pogansko malikovalstvo. Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman. 2 zvezka. K 3.80, vez. K 5.40. ' Eden najpretresljivejših prizorov človeške zgodovine, zadnji boj judovskega naroda zoper rimsko oblast, ki se konča z razdejanjem judovske prestolice in razkropitvijo tega naroda po celem svetu, je tu opisan z mojstrsko roko. 11 KotoliSKn Buitunrim u UuHl)nni~| | mm m uvil um I je, da jo vzame za svojo. Mati pa ni hotela o tem ničesar slišati. Tudi ni odnehala, ko ji je bogata gospa ponu-dila za dete 160.000 K, s pogojem, da se mati odreče vseh pravic do deklice. Revna, v bedi živeča mati je pač dobro vedela, kaj bi zanjo pomenila velikanska vsota, ali vendar je ponudbo zavrnila. Rekla je bogati gospej: »Raje ostanem v pomanjkanju, kakor da bi zabarantala svoje lastno dete.« Enakih nazorov je bil tudi mož, ki se je zvečer od dela domov vrnil. Kako čudno se sliši ta ganljiv dogodek v naši ciniški dobi. Take reči se dandanašnji ne dogajajo in ne pišejo! Stoletnica lokomotive. Leta 1813. je na Angleškem stekel prvi parni stroj za prevažanje premoga. Dal ga je napraviti posestnik premogokopov v Wylamu na Northumberlandskčm. Stroj je tekel po tračnicah in vlekel osem voz s hitrostjo 8 km na uro. Ta stroj je potem vzpodbudil pravega iznajditelja lokomotive, Stephensona, ki je bil tedaj kurjač in strojnik v killing-worškem premogovniku, da je sestavil velik Stroj za prevažanje blaga in ljudi. : : ;______________________________ I: zdajatelj Fran Ullriičt, Dunaj. — Odgovorni urednic Mila Moikerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Poskusite ,iPravi }Franck: kovin prid s tovarniško znamko : mlinček: ter bodete našli, da je svetovni sloves, katerega ta izdelek uživa, povsem opravičen. taVAKOl K L C minili. Viorec 4 steklenice 6 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina n n zAloga D As veletrgovina vina. vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja Itd. LJUBLJANA. Sladili taj-zajtrkl V-f | Prtkranlca In okaaen zajtrk, iailaal doie-IMII žejo oni, ki nimcito kite, {»ja, kakio, sltdne kite, pijejo ■ladni c»|. A>io M n ^uporiblji pri doienikib nuneMo moke ta otroke, *o otrožke bolezni manj nevarne. le za po-lovlco cenejši. Dr. pl Tmk6c*y|ev sladnl čaj ima Ime Sladiš in »nfl vedn0 Pnll«J»ljen Povtod V.kg aavo| 80 vin. Dal Tudi pri trgovcih. Po poiti(pošlje naimani oiavoiev lekarnar Tmk6cty v Ljubljani. Ta lekarnar je tvojih osem otrok zredil a vladnim čajem. O trne zaloge na Dunaju: le-Noaalal karne Trnk6c/jr: Schonbrunnerstrajse itev. 10H, Cula V JKI Jovcfstadteratraise fitev. A, Radetzkjrplatz itev. 4 v Oradcu: Sackstntse itev. i. Priporočljiv zlasti za one. Id le čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči ( lakaj navedenih tvrdk Trnkdczjrjevth. I stota k o n godne sodbe zaupanja vredn h oseb. Lekarna „PD kroni** Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta Stev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti lelodčnlm bolečinam, steklenica zev. Kaplj.ce za ielodec, izvrstno, krepil o in slast do jed' pospešujoč, sredstvo, steklenica 40 v. Kaoljice zoper ielodčn* krč, steklenica SO v. Poaipalni praiek, proti ognjivanju otrok In proti potenja nog, Škatlica SO v. Bibje olje, stenlenica l krono in Z kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev ku. jih očes in trde k<>2v, steklenica 70 v. ,,Sladln" za otroke, škatla 60 v. Tinktura za ielodec, odvajalno in 2elodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kailju, steklenica t krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v In 4 krone 80 v. !■ M Največja in najstarejša tovarna lončenih peči ih raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih bdrvSfi in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. Sogati zaloga tanskib ročnih dtl in zraven spadajočih potrebščin. trs F Mprfnl ljubljhhh 1 . IllCI JU1 Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika laber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd. SVedLskanje in vezenu monogramov m vsakovrstnih drug h risb. Z€ N IT Tovarne za asbestškrill ..2EMIT družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši kronski materilal Zastopnik: ZAJEC A HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 r »n t Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno j la nebel Varstvena znamka. Ii drobni! j Brej štev. 20 (Cojzova hiša). Gričar & Ilejat Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo Izgotovljenih oblek za gospode, dečke ln otroke. Ravosti v konfekciji za dane. Pozor, slovenska delavska društva! Kurujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko ČeSnik (Pri Ccfnlko) LJUBLJIMH Ungarjev« ulica • Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. [□] S Solidno izdelane dežnike u solnčnlke priporoča po fiajnlijili conah L. Mikusch, ^"7/—ssr-//—vv—7/ \y-7iC—\v Svoji k svojimi H. LUKIČ Ljubljana, Prad Škofijo St. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. ■ mrnsanaaB priporoča svojo bog«to zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = HaihoUSa. naisiaurneiža prlika za štedeniel Ljudsko Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnicn" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 si d U H brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. I