228. številka. Ljubljana, v sredo 6. oktobra 1897. XXX. leto. lahaja Tsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman z.i avstro-ogerske dežete za vse leto 15 gM., /a pol leta H gl 111 l■ m le piska v oči? Kdo ve, je Ii bo sploh možno potem ostati še nadalje v večini ! J---li hoče katoliška narodna stranka po naroČim vlade res sezidati nemškim cbetrnkcijonistorn zlat mostič za povratek? — Mari Loče katoliška stranka nemško opozicijo pomiriti, czlroma vse btranko zbornice k složnemu izdelku jezikovnega zakona združiti ? Nameni nemške katoliške stranke so precej v temo zaviti. Pri debati o D-paulijevem predloga pa se ta tema izvestno krepko razsvetli. Tedaj pa ee tudi pokaže, je-li so bili cemški klerikalci splch kdaj resnični pristaši načela jednskopravnoati ali pa jim je bilo le začasno porabljiva fraza. Nastop k četvorki! — Ta klic js zmotil ,ne srečna' srečnika . . . Nemo se je poklonil KunČič svoji družabnici, — kateri je od veselja igralo srce, da se svoje lekcije ni naučila zaman, — ter j ■] ponudil roko. Stopila sta v vrsto. Na spodnjem koncu dvorane bliza vrat sta stala Kos in Eoaa. .Gospića, vam Ii smem nekaj povedati?" „„I seveda! Le povejte, prav radovedna sem.M" Lokavo ga je pogledala. „A če bodete huda?" , »Gotovo ne, ako bodet* RcvoriM pametno in — resnico!"" „ Ti rej kar naravnost: Ema, ljubim vas!a Ema je pobledola. Ozrla bo je v tla in niti ganila se ni; Kosu sa je zddo, da ima soho pred seboj . . . „„Od kdaj pa in za koliko čt.aa, gospod profesor? . . . Li čujate, ,la pcule, isti red!-" „Kaj me briga sedaj Ja »joale11 Ljubim vas in bi bil rad ljubljen," se je silil Kos. „Gospića, ničesar mi ne odgovorite?" Tužno so je nasmehnil?, a molčala. „Vi boorte bitje, katero ljubi ia vsega src\, katero vas cbežave, to bitje hočete streti io uničiti?" ja lagi'1 Koe trdovratno. Z debtio p« k udi pciv«*ti v t* rane ra/mera mej strankorjci na desnici, ki te fa k?zala doslej solidarna le v besedah, ne pa š? pri faznem delu. Državni zbor, £z Na Dunaju, 5 c k'.obra. Prvič po dvoboju z \Vo!tbm prišel je danes ra i n i s 11 i i k i predsednik grof Badeni v poslansko zbornico. Desnica j« nameravala pozdraviti ga po posebnih odpr slanstvih, a je to na željo grofa Ba-denija opustila. Pred sejo so je grof Badeni posvetoval z načelniki desničarskih klubov, toda o uspehu tega posvetovanja ni priSlo ni*'; v javnost. Seja se je začela z glasovanjem po imenib o predlogu, naj se neka peticija doslovno natisne v stenograti"rum zapisniku. Opozicija jo hotela 8 tem predlogom dokazati, da Ad ni opustili obatrukcije. Potem je zbornica nada'jevala razpravo o predlogih glede podpore po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Soheichet in Wohlmeyer sta kritikovala kapitalist čni sistem, po katerem jo vodi vsa državni uprava; \Vohhneyer pa je še posebno ostro prijel obstrakoijonia e radi njih razgrajanja v zbornic« in naravnost npuloval na cesarja, naj naredi konec toni razmeram. Oberndorfer je tožil, da vodilni krogi nimajo pojma o kmetskih razmerah, Bohatv je nasvetoval posebno komisijo za posvetovanjo o vladni predlogi g'edo podpore po ujmah oškodovanih okrajev iu A da mek je v istem smisla govoril. (.»irntruayer si je privoščil bivšega poljedelskega ministra grofa Falkenhavna in sedanjega ministra, grofa Ledeburja, dokazujoč da ničesar ne razumeta. Vlada je poslala barona Pre-tisa na Francosko, da prouči on Jot no vinarstvo. Pretiš j- sicer dober pravnik, toda o vinarstvu ne razarao nič in je vsled tega s- stavil tudi popolnoma napačno poročilo. Ko jo še govoril Plass, se jo rp '.prava pretrgala. Poslanci nemfike klerikalne .stranke, na čelu jim baron Dipanli so na to izro'ili zbornici naslednji nujni predlog: V zvezi z izjavo, podano v seji dne '.). aprila t. 1. in v prepričanju, da jc z vsemi zakonitimi um. ' )**■ >.» ■ •...........■ ■■ ' ——--..... —— ' ■' 1 '■ .*_'» nttm B „Porjlui5ojt9 me, gospod Kou !" je zinila ona. BPio5<*ren poje: ,Smo po Stene me Kranjice, Vsak sleparoek ni za nas; Mo hoćemo bit' ženice, Ljttb'co ne za kratek ćab1."" Kos ja b! t; da; vsa zmeden. Takega odgovora ni pričakoval. nKaj mi je bilo, da sem jaj kar brez vsega pomisleka d-;a\ ui: jo I uh;« ! . . Hu, krdto ss opečem! — Vrag! Xt dozdevna najivki že presneto praktično misli! . . . Zakaj sem p-av rjej razkril ljubezen, ko je vendar dovolj nevednih gosk, s katerimi bi lehkci nore i bril! T^ pa na nzuae šale I,.. Ti vražji Krivec! V koliko st'^ko rre je spravil! N^zaj no vsot, naprej no sssoa, Bictl mi vrže ta punica z:, ni ko za vrat. in izgub!;er som ... Pa kako naj si pomagam?" Misli bo ma Švigalo po r 'h, jedna jo pobijak drugo, keco- ps j- !ar le zinil: ^Recite Io jedno besedico! go'-^ica!" Ema pa mu je odpove rila resno, da ga je polivala zona: n6o jedenkrat vam n:orana pondujitij d:^ m«:rira vsako ljubkovr>,sjs brez b ,r\ ofrh. NikTar še nisem ljubila; če pa bom kdaj, ljubila bona rosno in večno. svojega Vinbeg:. bi pa ia> sredstvi delati na odpravo na Češkem in Moravakem dejansko vladujoče narodne lazburjenosti, predlagajo podpisani : Visoka zbornica izvoli Hkleniti: 1.) naj se v smislu £ 43. opravilnika izvoli takoj odsek 36 članov, kateremu naj se naroči, naj predloži zbornici v svrho razveljavljenja jezikovnih naredb načelne določbe o uredbi narodnostnega in jezikovnega vpra-ianja potom zakona; 2.) odst ku se naroča, da najkasneje tekom testih tednov o tem poroča in stavi svoje predloga. Krerikalci so stavili še drug važen predlog. Kbenhoch je namreč obnovil svoj šolski predlog, a nekoliko ga je izpremenil. Po tem predlogu ostane normirana dolžnost osemletnpga obiskovanja šol deielnim zborom pa se prizna pravica znižati jo na Sest let. Izmej mnogih inicijativnih predlogov je zlasti omeniti predlog poslanca lierksa glede premembe d ;:.ivnozborskega volilnega reda za spodnjestajerska mesta. Prihodnja seja bo jutri. V lj.|uh?jKFit, G oktobra. Nemški schulverein propada ! Na zadnjim občn-m z:oru nemškega schu vereina, tega najnevarnejšega sovražnika dovauskih narodnosti], se je konsiatoval >. da je imelo društvo koncem avgusta t. 1. ctl h 12 3 000 gld. nt a v j dohodkov *.ego Uni. Olani odpadajo ttumoma. Vzroka sta dva: prvi je ta, da IjuJji nočejo dajati več denarja v to s/rbo, da bi se razoarcd veli tuji t. j. slovanski otroci, da bi se ustvarjali z nfmrkimi novci narodne izdajice; drugi pa je ta, da se N -mci u 5 rajo dej-tvu, da je p 8' d j lirj'i v o liberalno židovsko, da ja vaJišče židovsko liberalcih idej ia gnezdo židovsko politične agitacije, Žito propada ugled drnštva, z ugled >m pa tudi dohodki. Dru.Uvo n-« stoj ve" m absolutno nemške n, nego na strankarskem stališču. Zato k občnemu zboru župana dunajskega, ker je antisemit, niso demoo-it-ztivoo povabili, pa izpressenili Štitute v tem srn s'a, da ne pripade društveni denar, za slučaj razpusta, več Dunaju Tudi predlog, naj po-8aa» z-ia poverjeaištva sama odločajo, kdo se sprejmi mej člane ali ne, je židovsko vodstvo pobilo, boje* se, da bi ee zabranil zidom vstop. Sovaue tak propad na;nerjQ( ralaej4sga nemškega šolskega društva le veseli ! Zahvalnost Ogrov. 0<$ri so sc.iaj naj ponos nejši n.in.d v Avstriji. Gorostasnim besadam V.ijema II, ki je imenoval Madjsre i/radno kulturen in sia ven :u red, ter je — raštevatoč njihove zgodovinske racže— iaencval (uii hrvatska junake Rfadjar*, tem komplimentom je sledil pcset romunske kraljevske dvojice, ob priliki katerega to slišali Midpri zo et i - kral e skdi ust n kaj hvaltsujcčih besed, in koBcim kcncev je podaril če naš cesar ^zvestim* Ogrom prekrasen dar: desi-t spominkov oaih mož, ki so se „odi kov&li na razli-n h poljih narodnega življenja." Da so se za vsa te izredne odi ke Midjari morali zahvaliti, j*j unrjivv Storili so pa to v zadnji seji svojega drž zbora s posebnim pompom, s pravcatim gledališkim bliščem in kcmedijantstvom, seveda pa Je s tem namenom, da jib Čuje vea svet ter ver jame, da so rt-j mej „prvimi kulturnimi n&rođi." V adanostni adresi na cesarja pa so se O^ri z.il«teli btevala se« 4 isto. ,Danes tukfj jutri tam', ne, taka ljubav ni po mojem uknso, ker ona sploh ne zasiuži tega imena Brezsmotreoo ljubkovanje je grdo cn'čanćenje najsvetejšega čusUa.*B Kom je molčal. E sa mu je imponovala ter ga čiatdelje bolj zanimala ,0 te ženske i Vse mislijo hikoj na možitev, celo take dušice. In prav imajo I Tudi Krna I . . L«po ji pristaja ta rtenoba — Kdo bi pričakoval kaj takega! V strašnih škripcih sem . . . Joj, Tone se bo posmrlnval pačlemu junaku . . . .Še nikdar ni ljubila, pravi tu K-»a. Turej še cvet, katerega se ni dotaknila pogabonosna sapa sveta ... Oh, kolik vžitek bi bil, poljubiti ta rožna usteca I" Vznemirjen ja bil, . . . letovala se ga je za-Ijubljsccst . . . Cetvcrka je mir.ula. Nekateri plesalci so od-vedi svoje plesalke na proBtor, drugi so promeno-vili; mej t*mi sta bda tudi Ema in Kos. „Kaj ste tako umolknili, gospod prefisor?— Žq vidim, da vas meja družba dolgočasi.«■ ,Eaai I" je vzdibnil tiho Kes ttr proseče pogledal svojo diužlco. (1)alje prih0 do dveh posebnih fraz, češ, desetorica spomenikov naj kaže vsemu sveto, da je stala Ogeraka vedno v službi civiliascije in svobode. Kako laž • njivi sta te dve traii, kaže kruto satiranje narodnih in kulturnih teženj Slovakov, Rusinov in Romunov, kaže krivično odrivanje Hrvatov, kažejo volilne ne aramnosti, ki so nnicura v vsej državi, o svobodi kažejo strašne razmere, v katerih žive" ogeirski kmetje is delavci, kažejo krvave stavke in neprestana iz-seljevanja v Ameriko. Ogeraka ja dežela korupcije, krivice in surovosti, v kateri sta civilizacija in svoboda najiatiranejši pastrki. Radini in italijanska klerikalna društva. „Italia" javlja, da je ministarski predsednik Rudini izdal ntdavno okrožnico na vsa prefekte, v kateri j h poživlja, da proti onim klerikalnim društvom, ki imajo državnim uredbam neprijateljske smotre, postopajo s isto strogostjo, 8 katero postopajo proti socialističnim ali am-rhističnina društvom V drngi jednaki okrcžaici opominja Radini, naj se proti ka-koršnimkoli političnim shodom, katere sklicujejo k'erikalci v cerkvah, postopa disciplinarno po zakonih. Berliner „Zukunft", ki je s knezom His marekom v najožji zvezi, je prinasli te dai sila oster članek proti Madjarom. Vse madjarsko časopisje se togoti vsled tega. „Egvetertis- piše, da navzlic zvezam lista „Zukurfc" dvomi, da bi bil inspiriral članek Bismarck. , Kajti ne verjamemo, da bi mogel pestati Bismsrck vsled svoje starosti tolik tepec, da bi, le na jezo nemškemu cesarju, mogel ometati zgodovinsko toli slaven narod s tako ostu-nimi psovkami'. — M rda ima roadjarski list prav, morda je pa povedal Bismarck veoder jedankrat svoje pravo mnenje o viteških Ogrib! Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 5. oktobra. Saji, katere se je udeležilo 23 obč. svetnikov, je predsedoval žapaa Hribar. Naznanil je, da je v imeni mestnega zastopa posredovanjem deželnega predsednika sporočil na Najvišje mesto preudane čestitke občinskega sveta, kar so obč. svetniki stoje z dobreklici vzeli na znanje. Dalje je župau naznanil, da je družba sv. Cirila in Metoda mestna občino, katera jo redno podpira, vpisala mej ustanovnike. Župan je tudi naznanil, da je zdaj natančno precemeoa šk da, kataro je prouzročil zadnji po tres. Škoda znaša 173 826 gld. Preskrbljeno je, da se je to naznanilo na pristojno mssto in storili no se tudi že primerni koraki za podporo oškodovancem. Končno je naznanil župan z ozlrom na pritožbo v z.-dnji seji, da mesarji čreva doma snšijo, kar pronzroča velik smrad, da je mes"m magistrat zaslišal dva strokovnjaka in na podlagi nj h izpo-vedbe sporočil zadrugi mesarjev, da b * vsakemu mesarju prepovedal sušenje rev doma, ako ne bode ravual tako, da sušenje ne b] prouzročalo smradu. Obč. svet je ta naznanila in tudi naznanilo županovo, da je magistrat v svojem pedročjn rešil stavbeno zadevo I Mohorčevo, v sled česir odpade dotična točka z dnevnega reda, vzel na znanje, ter po odobrenju zapisnika zadnje srje prestopil na dnevni red. Obč. svit. Gogola je nujno predlagal, ker je knez Auersperg vložil tožbo proti mastni občini, s katero zahteva, naj izda meutna cb'ina privolje nje za izbris na njegovem pastvu vknjižene ser-vitnte, izhajajoče iz revers* iz 17. Btoletja, in ker kmalu poteče rek 30 dnij za vložitev ugovora, naj obč. svet k j sklene, kaj storiti. Obč. svet je priznal nujnost, na kar je obč. svet. Gogola, utemeljuje" na kratko svoj predlog, naavetoval, naj ob":ica pooblasti svojega pravdnega konzulenta, dr. Man Jo, da pravdnim potom dožana to stvar, ako ue doieža poravnave. — Sprejeto. O imenovanji okraj cega načelnika za IV. mestni okraj na mosto oditopivAega gosp. Oroslava Djlenc* je poročal obč. svet. Gogola in predlagal, naj se izb- re za okrajnega načelnika g. Jos Lenče, katerega je magiRtrat imenoval tudi ubožnim oče tom namesto g. Djlenca, Gosp. Orosl. Dolencu se iaieče topla z*hvala za njega mr.og.ktao in pcžrt valno I ovai je. — Sprejeto. Obč. svet. dr. Stare jo poročal o novem pravilniku n;. >V n k-, imovine Vlada je bila po potmu dafa meščanski imovini 50 000 gid. posojila in 100 000 gld. podpore, a predloženo zadoJž-n>ce ni odobrila, ker ni ustrezala vsem zahtevam. Uzrok, da je bila zadolžnica nedostatna, jo bil ta, da pravila ncelčanske imovine niso v sog'asju z mastnim statutom in ker ta iz 1. 1802. izhajajoča pravila, niso bila nikdar potrjena. Po naročdu obč. sveta je personalni in pravni odsek v zvozi z upra-vitelJ8tvom meščanske imovine izdelal nova pravila, katera scgltšajo z mestnim statutom in po katerem veljajo za prodajo in ztdolžovunje meščanskih posestev ieta načela, U ..ker za prodajo in zadolževanje občinake imovine, samo s tem razločkom, da na meščansko imovino ne pristoje dež. odboru nobena ingerenca, kakor mn pristoj* glede občiaake imovina. Govornik je predlagal, naj se odobri sestavljena pravilnik meščanske imovine in naj se predloži vladi v potrditev. Pri specijalni debati je občinski svet soglasno odobril vse paragrafa novih meščanskih pravil. O prošnji mestnega jetničarja Martina Štorka za umirovljenje je poročal obč. svet S ve tek in predlagal, ker je prosilec od 1851. I. služil pri po-I ciji v Ljubljani in ga je mesto prevzelo I. 1867., ko je bilo razpuičeno policijsko ravnateljetvo, v mestno s'užbo, ker je torej služil md 46 let, naj se Martin Stark upokoji s 1. jami var jem 1898. in naj se mu dovoli dosmrtna pokojnina v zneska 450 gld. Obč. svet Plan t a u je omenil, da se dolgoletnim slogam dajo navadno odlikovanja in da se je začudil, čuvši, da se županu ni posrečilo, iapo-slovati šterku odlike. Ker obč. svet ne more dajati odlikovanj, je predlagal govornik, naj Sterku v priznanje njegovega delovanja dovoli razen pokojnine še onih 45 gld. na leto, katere je dobival kot stanarino. Ko je poročevalec obč. svet. Svetek izjavil, da nima nič proti predlogu, je občinski svat sprejel predlog obl svet. Plantana in naročil magistratu, da službo jetničarja razpiše takoj in sicer s komnetenčnim rokom do 30. novembra 1897. O zamenjavi mestnega sveta za zgradbo po* slopja meščanske bolnici v Špitaiskih ulicah ja poročal obč. svet. dr. Stare. Z* zgradbo tega po slopja je treba nekaj sveta onih btavišč, katere je občina kupila za 55 932 gli. Prostor, k»teri freba odstopiti meščanski bolnici, je mestno občino veljal 33 107 gld, kateri znesek bi meščanska bolnica morala mestni občini povrniti. Nidalja mora občina sa zgradbo meščansko-bolniškega poslopja odstopiti nekaj javnega sveta, meščanska bolnica pa odstopi mestni cbčini nekaj sve jflga sveta, za kateri bi občina morala plačati 14 847 gld. Pocočevalec predlaga, naj mestna ob So. cittopi 210 □ na javnega in 432 Q m kupljsneg* sveta meščanski bcliic>, naj se svet z.umonja s pogajom,diodstopi bolnica mestni občini 407 □ m svojega sveta in doplača 18.000 gl. — Sprejeto. O računskem sklepa za leto 1896 'banske blagajnice mesta Ijubijanskega in onih zakladov s katerimi upravlja naeetja blagajnica je poročal obč. svet. Ravnihar in predlagal, naj se odobre in naj se upravna doba po kateri sa zaračnoajo dohodki in stroški strinja s solnčnirn letom. Obč. svet. S v o t e k se je izrekel zoper na* svito van o preunmbo upravne dobi, zatrjujoč, daje sedanja upravna doba jedrno prava t predlagal, naj se za nekatire kredite uvede dvelet'i? doba ia-računanja, in naj ne knjigovodstvo pozove, da sestavi izkaz tistih kred tov, za katere bi kazalo uvesti dveletno zaračunanje, sploh pa naj sesti vi načrt premembi sedanjega opravilaika. Župan Hribar je opozarjal, da nnra magistrat denar tistih kreditov, kateri se v jednom lata ne porabi, ža po sedanjih določilih naložiti v mastni hranilnic', da torej ni treba dveletne upravne dobe za porabo nskaterib kreditov v am. slu Svetkovega predloga. Poročevalec, obč. svet. Ravnihar, je opo* zarjal, da državno kopito ni vedno najboljše, kar ae vidi pri vsaki priliki. Ddželno knjigovodstvo je to kopito že opustilo. Sicer pa izjavi poiočevalic, da m ne pretvi predlogu obč. svet. Svetka. Obč. svet je sprejel predlog poročevalca, obč. svet Rivnibarja in predlog obč. svet. Svetka, naj meatni magistrat predloži na'rt premembi sedanjega epravilnika, odklonil pa Svetkov predlog glede dveletne upravne doba za nekatera kredite. O ponudbi Jos. Gradiša glede odkupa mestne biše štev. 23 v Prešernovih u'icah je poročal obč. svet. Zabukovec in predlagal, naj se h ša proda za ceno, kakor jo je določil obč avet v zadnji seji, in naj se ugodi kupčevi prošnji, da sme polovico kupnine plačat' pri prevzetji hiše, polovico pa konec I. 1898 , toda e pogojem, da plača za drugo polovico kupnine 4'/i°/0 c.bresti in dovoli, da sa dolg zaBtavnopravno vanjiži na biši. — Sprejeto. Obč. svet. P 1 a n t a n je poročal o predloga mestnega magistrata, naj se na Martiaovi cesti na straneh napravita Jarka, cesta pa naj se zviša, da se bode voda odtakala, kar bode veljalo 1150 gld., in je naavetoval, naj se predlog sprejme. Obč. svat S n b i c je dejal, da se je stvar sprožila vsled nekega anonimnega pisma. Izrekel se ja proti predloga, ker v proračunu ni pokritja za to delo, ker Vodmat vendar ne more vsega nakrat zahtevati, saj je šele malo ča9a pri neslu, in predlagal, naj se delo opusti. Žapan Hribar je izjavil, da se stvar ni sprožila vsled anonimnega pisma, ampak da jo je sprožil obč. svet. Hribar v jedni zadnjih sej. Podžupan dr. vitez Bleivveis -Trste-n i i k i, je pritrjuje obč. svet. Šubicu, nasvetoval, naj sa izrače ob 5. svet, da se iz vrče* ta dela prihodnjo leto. Obč. svet. K o z a k je izjavil, da je cts-a dosti dobra, da so prebivalci največ sami krivi blata, da ae jarki sploh ne dajo napraviti vsled razvrstitve hiš in se izrekel za Šubičev predlog. BBjjfT Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 228, dnć 6. oktobra 1897. Tcdi ctč. avet. Gogola je izrekel, đa se ne strinja s odsekovim predlogom, čtš, da so sredi mesta uekate.e ulica še dosti sdabše kakor v V-..d matu. Taka je na pr. H moka cesta, sploh pa so državne ceste v najslabšem stenju, a vlada odgovaija na »se pntolbe, da nima dinarja za popravo cent. Najprej treba poskrbeti, da se zboljiajo ceate v mestu, potem nsj sa skrbi za Vidcrat, kateri je sicer dele malo časa pri mestu, za kateri pa občira vzlic temu veliko stori. Poročevalec obč. svet PI a n t a n je priporočal odsekov predlog, ker so stroški majhni. Pri glasovauja so bili odkloojeni vsi tri.e predlogi, vsled česar se stvar vrae magistrata. O oddaji del za napravo Khunove ceste p poročal obč. svat;. Hraikr in prodlagvd. naj se delo odda kranjski stavbeni družbi za 17 912 gl., a kor se letos itak ne more delo izvršiti, ni treba naknadnega kredita, ampak naj sa uedostatek prenese na račun prihodnjega leta. Obč. svet. Ve Ikovrb je pjvdarjul, da važnejše kakor je aaprava Kubuove ceato je rezširjenjo Straliških ulic in predlagal, naj h , mestni mag^trat dogovarja s posestniki glede odstopa aveta za raz Širjenje Streliških ulic. Obč. svat je sprejel predlog poročevalca obč. svat. Hraskega in predbg obe. svet. Volkovrbs. Obč. svet. H r a s k y ju potem nujno predlagal, naj se še letos napravi jarek pri dež. bolnici ob Zaloški cesti, za kar je prosila bolniška oprava in kar bode veljalo 30 gld. Obč. svet. Grošelj je nesvetoval, naj bi se jarek napravil tudi moj bolnico in vojašnico, o katerem predloga pa sta žnpun Hribar in obč, svet H r a s k y se izrekla, da ni potreben, vsaj letes ša ne. Obč. svet je odobril poročevalcev predlog, predlog obč. svet. Grošlja pa je odklonil. O prošnji mestne nemške šole za pupoluitev pisarniške oprava je poročal obč. avet. Dimnik in predlagal, naj oo prošnja vrne z naročdoui predlo* žiti izkaz sedanjo oprave. — Sprejeto. Obč. svet. Ravnihar je poročal o prosi ji vodstva H. mestne deške ljudske šole za novo uredbo pouka na obrtni pripravijalnici in za zvišanje nagrad in predlagal, ker namerava vlada ta pouk re-organizovati, naj se prošnja za sedaj odkloni in naj magistrat stori kar mogoče, da se reorganizacija Čira prej izvrši. Obč. svet. Dimnik je dajal, da se o reorga nizaciji obrtnih pripravljale govori ža štiri leta, da pa se nič gotovega ne ve. Gomori sf tudi, da se na meBtnih šob h obstoječi pripravlj?luici žiru žita s pripravljalnico na realki. Ako r.e \o zg-di, ne bo na koii ;t uceacev, ker je na pripravljalnici v retdki učni jezik nemščina in se učt nci niti računov pisati ne nauče. Otvoritev p&raleik na obeh nadalje valu-cali združenih mestnih šol je nnjna, ker je tohko učencev, da zanje ni prostora. Troški bi ne bili veliki, ker za vzdrževanje pripra. Jjrdnic prispevajo tadi drugi faktorjii Nagrada voditelje? in uč.deljov je jako neznatna in v tikaki primeri z delom. Voditelja imata po 30 gld. letae nagrade. Z ozirora na vse to je predlagal govornik: naj te na obeh pripravljalnicah takoj otvorita vzporednici, naj se voditeljema zviša nagrida od 30 gld na letnih 80 gld, učiteljem naj se zviša nagrada od 75 kr. za vsafco uro na 1 gld., vodstvoma nco se določi po 20 gid. dotacije za šolske potreb^č'oe, magistratu naj se naroči, da izposluje pri dež. cd boru in pri trgovinski zbernici zvišanje dofac , obč. svet pa naj se isreče zoper združanje teh pri-pravljaluic z realko, ker je na realčni pripravljaj niči učni jezik nemščiua. Obč. svet. Šubic je rakel, da govorice o reorganizaciji niso neoouovaue. Skienilo se jo predlagati reorganizacijo, a ta se nanaša v prvi vrsti na to, da se bode poučevalo v nutarinen* jeziku. Saj je vendar brezmiselao, da se 300 slovanskih dečkov poučuje v njim neznanem nemškem jeziku. Paralelne na mestnih pripravljalnicah so ted nujno potrebne. Če morsjo d? ki pripravljalnico obiskovati, mera bo tudi piei-krboti potrebni prostor. O fi^ančn-h predlogih obč. svet. Dimnik* pa ne gre Bklepati že zdaj, ker le nitrata vend«r prej o nah posvetovati finai-Čni i j eolski odsek. Govoru.k je predlaga1, naj se finanfini predlogi obč. svet. D.m ndka odatepijo ieč«rtii£a cdbtkoraa v postiti v*nje in poročanje, o ostalih, dveh pa naj se kuj sklopa. Poročevalec, obč. svet Ravnihar. in predlagatelj, obč. svet. D imnik, sta se pridružila pred Iok« Obfl. svet. Šubica, na ko r je občinski svet vzprejel Dimnikov predlog, naj uo na mestnih p* i pravljalnic&h takoj otvore vzpondmce. Dimaikove finančne predlcge je odiiazhl finančnemu in selškemu cdseku v poročanje, po pojasnilu župana Hrs b*. rja, da je šolski odsek žu i/rielal popoin načrt za uredbo pripravljalnico na rehlki, po katerem se uvtde so*enš("ina kot učni jeak, pa odklonil Dru-nikov predlog, izreči se proti /.druženju mestnih pripravljamo z realčno. ke: je na tej učn jezik nemščina. O raznih r&čuuib glede poiabe v namena mestnih štl dovoljenih dotacij je poročal obč. svet. Dimnik in predlagal, naj se odobre* — Sprejeto. S tem je bil dnevni red rešen, in je župao zaključil sejo. _ Dnevne vesti* v .• b ; . (i. oktobra — (1872—1897!) Danes je 25 Ifit, kar ja „Slovenski Narod" izšel p r v i c v središči vseh Slovencev, v L j ubija. ti. kamo? se je b la iz Maribora presdda , Naicdua T,s: rm,". O zaslu gah, katere si je pridobil naš li rt za slovansko stvar sploh, sosebuo na Krmjikem. o nje^a delo vaaju za narodno idejo, govorili smo obširno o priliki, ko ja naš list praznoval petindvajsatletnico svojega obstanka. Po tej poti, kakor doslej, hodil boda „Slavenski Narud" tudi v naprej iu odločno in neustra!eao, kakor vedno, stal na braniku za narod in svobodo. — (Volitve v pridobninako komisijo) Izid volitev v pridobninako komisijo za I. in 11. razred pridoboinskih zavezancev S« ni razglašen. Današnje vclitvs iz III. razred«, kateri šteje nad tisoč voliicev. ta je u lale^iio — 41 vohioev. Izvoljeni so bili kot člani komisije gg. Matija Kune, Fran Schantel in Fran S ti. ukelj, kot namestniki gg. Ivan F odori, Rudolf Kir bis ch in Kar J Recknagol. — (Repertoir slovenskega gledališča) Sinoči je bila glavna skušnja za jutrišnjo predstavo epera »Karmen", in sodeči po tej skušnji, lahko reCemo, da bodsnoo šole jutri spoznali kaka ja ta opera. V predzadnji sezoni ni „Karmen" občinstvu nič preveč ugajala, to pa zategadelj, kar takratna alt.'.trnja ui bila kos svoji nalogi in ksr tudi takratni tenorist veled svoje kvonične bripavosti ni mogel svoje uUg» spraviti do veljav«. Jutri se bede ta opera vse drugače pela, kakor v predlanski sezoni. Udč. Hjrvztova, katera jutri prvič nastopi, je l e!a »Kurraen* že na zagrrkfiken gledališči in sicer z jsVo lepim uspehom vzlic temu, da ie nastopila v taj ulogi po raznih znamenitih psvkab. Da bode tu Ji don Joie gospoda Rtskovića uatrozal vsem zahtevam, to si je po dosedanjih uspehih našega tenorista lahko misliti. Ol teh dveh ulog v zvezi s toreidcrjcm katerega pojo g. NoJl, pa je odv:uen uspeh cele opere. Pod utišam včerajšnja skušnje smo preverjeni, da bo „Kurce en" letos izredao ugajala. — (Društvo „Pravnik".) Opozarjamo na daa&šaji prvi ve.čoi tega druš.va, kateri so bo vršil v č-italniški ka>arni v „Narodnem domu" iu na katerem bode predaval p, dr. B-tbnik. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Tekom meseca septembca pričeli so v L ubijam izvrševati obrt in sicer: Pettauer Franc, Štlenhorgora ulico Štev. 3, trge .»»no z materijalnim bhgom; Slcpničar Avguština, Pr«d škcfijo Št. 21, žensko krojaštvo; Ježek Gregor, 3". Petrt naJp St G5, črevljar.iki obrt; PatercoKter Ivsu, starajoč v Dobruajah št. 48 klanje drobnice; Podberšfrk I^an, Dunaiska ce^t* št 7, kljuiavničavsk? cbrt; Primožič Ferdinand, n» Glin-oah št. 65 mizarski obrt; Mabr Edvard, Židovske ulic« št. 3. trgovino z dišjvami, toaletnim bl?gojs ter piaaimmi in rietslmmi potrebščinami; B-lic Ma rija, sv. Petra wti\ št 43 žensko kro;.aštvo; C^-inovar Herman, Dohrij-^ka *-efita št. 3, gontilničarski obri ; Drm;:ta Eii.iabet*, Tesarske ulice it. 3, prodajo živil. — Odpovedali, oziroma f .ktčr.o opustili pa so obrt in sicer: Ofišnov«'* Ag&ta, gcsldaičnrski obrt; Vavprit č T branjsrjo; Buttolo S men sejruaritvo; Cutk Marija, podajo eadja in y u ar Helena, žensko krojašt-o. — (Meteorologično mesečno poročilo ) Mi-noli mesec kimovee uas je povsem zadovolil; bilje sicer nekoliko hladen in moker, vendar ae je držal gotove mi re. Opazovanja za toplomer dado povprek v Celsijevihi stopnjah: ob sedmih zjutraj ll-8°, ob dveh popoldne 19 •lJ, ob sedmih zvečer 14*5°, tako da znaša srednju zračna temperatura tega meseca 1530, za 0 5° nad norma lom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 730 27»//», za 0 5 min nad normalom. — Deževnih dmj je bilo 12, padlo pa je vsega skupaj 1461 >h>h dežja. — Prvi štirje dnevi bili so še vroči, 3. popoldne kazal je toplomer 28 9° (največ), za 0 4 več nego znaša makni-mum prejšnjega mosca. T r.r Ji v nedeljo, dne 10. oktobra 1897. I. v svojih prostorih koncert. Vzp>red : 1 Knobloch: Koračnica „Sokola". 2 V. G. Brož: „Na te mislim*1, mazurka. 3. M pl. Farkaš : J) • mevini i ljubavi". 4. V. G. Brož: „U sladkoi sanji*, valček. 5. V G. Brož: .PostiHon d'Amour. 6. „L> teristM. Veseloigra v jednem dejanji. 7. V. G. Brož: Bši.otskau. 8 M. pl. Farkaš: „Moje milje", mazurka. 9. V. G. Biož: „N\priadtf, koračnica. 10. P'e3. Prit'et-fk ob 8. nri zvečor. Vstopnina za ude 20 kr.. za nende 40 kr. — (Premovanje konj) se jo vršilo v St. Jar n ju 13.81 pt. tersodobiU: y) za kobile z žreb; tom po8r.f,tn;ki: Ivan St jia iz Os,roga 35 gld, Matija Ve; e iz Z,o. i.Va 20 gld., J: sip Tavčar iz St. Jar naja, Jcstp Globelok is Skooijana in Anton Bir borič iz Čar. ruže v vs ik po 15 gld, Ivan Rotman iz Kep lS in Anton pl. Fotticb Franklnim iz St Jar-neja vsak srebrno svetinjo; b) za miude ubrejeno kebile pofeitnki: Frančišek Fabijcn iz Dolnjega Grad: Ca 25 gld., I an Vttačič iz Pnstavice 20 gl., Pete* Keihu iz Di lnjega Gradišča 15 gld., Josip J rež iz Most in Josip Banič iz Smodnika vsak sr bino Bvatin;o; c) za jedno in dveletne žrebice posestniki: Iv«n Stojin iz Ostroga 15 gld., Ivan Kerbin iz Z;,or »j?ga Gradišča, Mihael F*rrer iz Ve-hkfi V«8i in Matija Miklavčič iz Mmcrovca vsak po 10 gld , Janez Škrjano iz Kostanjevice. Peter Kerhin iz Spodnjega Gradišča in M«rtin Soln iz S la vcak srebrno sretinjo. — Pri premovanju v Treb-:j°m 14. dne septembra ao dobili: a) za kobila z žrebetom posestniki: Jos pina Hribar iz Veli k^ga Gabra 20 gld. Aut n Bzjt.k iz SkuČ ia Fran čišek Grabnar iz Velikega Gabra vsak po 15 gld.; b) ea mlad.i ubrejene ko. ilo p s^tniki: Ivan Zjjec iz Podboršta 25 gl., Fri.nčiaak R.zdrh iz Tamanio« 20 g'd., I \nč . B zjek ia SkuČ 15 gld.. .1 sipin Hribar ir, Vehkega G ib.a in Julij Tceo iz Male Vas; vs^k srebrno svetinjo; c) za j^dno m dveletne žre b ce posc-fitniki: Ivan Slak iz Knežjo Vasi in Ivt.n Smolu' ia Skuč vsak po 10 g d Josip Msvsar iz IgUn;k», Antcm Kukesharg^r iz Zgornjih Ponike7, J-.t.ob K'šak iz Družinske Vasi in Josip Brfgar iz !Stx j; nakegi Vrha vs.-«k urobrno svetinjo. — (Osobne vesti) Pravosodni minister je svetnškima tijuikomt dr. H Schaftleinu v C-dju in E. M a r k h « 1 u v Mariboru dovolil, da zaineajara svoji tiesti. izolski dom v Gorici.) Do 4. oktobra oglasili so se za to prepotrebuo podjetje goriških Slovencev, aledeči gospodje: Pokrovitelji a 1000 gld.: I»r. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec, grof Alfred Uoronini-Cronberg, deželni in državni poslanec iu graščak. Častni udje a 500 gld.: Dr. Henrik Turna, deželni poslanec in deželni odbornik iu c. kr. sodni pristav. Ustanovniki a 20O gld.: „Goriška tiskarna" A. Gabršček ; a 122 gld.: Hro-vatin Josip, vpokojen učitelj; a 100 gl J.: profesor Ivan Berbad, Alfonz Blaško v Ilifenberku, BBoži-dar* v Gorici, Blazij Grča v Šempasu, „Jeronkov" v Gorici, dr. Andrej Lisjak, Alfonz Poljšak v Sv. Tomažu, Ambrož Poniž v Rifemberku, dr. Aleksij Rojic, „Tržan-Goričan", Fran Vodopivec, c. kr. svetnik in nadzornik, N. N. v Gorici, Hmelak Fran v Lokavcu, Kranik-Rott Leopoldina v Rifemberku, Anton Klančič v Podgori, Andrej Jakil v Rupi, Matej Jonko v Bovcu, profesor Andrej Kragelj, „Rodoljub" v Gorici, profesor dr. Fran Kos, Ignacij KovaČič pri Sv. Luciji, Valentin Kumar, učitelj, Anton Budin v Pevmi, Jurij Mose, trgovec; Fran Kofol v Kalu, dr. Karol Triller v Tolminu, monsign. dr. Fran Sadej na Dunaju in Anton Berlot na Vo-gerskem. — Potem že jeden letnik a 10 gld., jeden ■ G gld. in 23 letnikov ;i B gld. — Jeden podpi-ratelj a 4 gld., dva a 8 gld., štirje a 2 gld. in deset po 1 gld. — Skupaj do sedaj 5781 gld. — (Zavarovalnica proti nezgodam delavcev za Trat, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo ) Volitve v upraviteljevo tega zavoda so razpisane. Vršile ss bodo dne 6. novembra. O velikem pomenu teb volitev govorili smo že mnogokrat in ni treba, da bi to ponavljali. Pričakujemo, da se bode ii-vreevalni odbor narodne stranke takoj lotil priprav za to volitev, in da bode pri tem postopal dogo-vorno z vodstvi narodnih strank na Primorskem in v Dalmaciji. Ako bodo primorski in dalmatinski Slovenci in Hrvati postopali soglasno s kranjskimi volilci, je mogoče, da se vodstvo tega zavoda iztrga Lahom iz rok. — (Laske uljudnosti v tržaški bolnioi) „Edinoat* poroča: M mrle nedelje cb 10 uri pred polndne imel sem posla v tržaški bjlmanici. V isti čas je doA-d na ambulance tudi neki mladenič iz Sežane. Imel je pokvarjero roko. V sobi za vizite mn je ve'el jeden zdravnikov po laški, da naj sede. Mladenič je sel. Umel ga pa je le tako, ker mu je zdravnik pokazal z roko Petem ga je vprašal po laški. Kuko se pišeš? Madenič: h S~žane! Zdrav nik: Kako se pištš? Madenič je molčal. Zdrat-nik: Poidi v Bjsno, taoa govore slovanski! V tem je pristopila ]edna postrežnic in je v slovenskem jeziku vprašala mladeniča, kako d* se piše. Sedaj je dal mladenič seveda točen odgovor. Potem pa je zdravnik zasmehoval bolnika: Ako ne znaš laški, pojdi v Liubljano! Tam znajo slovenski. Ali pa pojdi k Mandiču ali di-.ho-nom, oni ti že pomo-rejo!! Take so torej uljudnosti, ki jih nudijo zdrav ni ki slovenskim bolnikom v bolnici tržaški. A mi vpr»šamo zopet in zopet: Kje je hnmaniteta, brez katere si ne moremo misliti zdravnika, vestno vrše čega svoj vzvišeni poklic?! — (Razpisane službe) Na jednerazredoi ljudski Šoli v Prežganji učno mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 15. oktebra okr. šol. šol. svetu v Litiji. — Na v štinrazrednico razširjeni ljudski šoli v Loškem potoku drugo učno mesto z začasno plačo IV. plač. razreda. Prošaje do dne 20. oktobra okr. šjI. svetu v Kočevji. * (Smetanova opera „Dalibor") je drsegla na dnnjsai op»>ri velik*n-t zrelosti je na nemških gimnaiijah mzdeljen nngdva dela. Najprej delajo maturo uč-nci, potem deklice. Izmej 1G35 moških kandidatov ja bilo aprobiranih 938 (t. j. 61 °/0), od 139 kandi-datinj pa je napravilo ispit z dobrim uapehom 107 (torej 77 •/,). Za drngo stopinjo je bilo od 835 kandidatov 408 aprobiranih (t. je 49 °,0) in od 68 kandidatinj 50 (t. j. 73%). S tema izpitoma pa ni še moči pohajati nniverze. Da so kandidatje pri puščaai k vsenčiliščnim predavanjem, morajo napraviti še jeden izpit, takozvano i ma tri kulaci jo. Stavilo kandidatov, kateri so a povoljnim uspehom napravili izpit samo za medicinsko fakulteto od 1. 1591—18'.»'- je mej 7208 kandidati 3712, torej 51%; mej 617 dekleti ja napravilo izpit 427, torej 69%. V šolskem letu 1895/96 pa je bilo na vseh nemških vseučiliščih vendar le 153 dijakinj. To število je zato tako malo, ker je ženakim pač dovoljeno študirati, a to studiranje jim ne prinaša veliko haska, ker ne smejo svojega posla izvajati. Le moški no kot doktorji nastavljeni. • (/onska emancipacija) Kakor poroča uradna statistika, so v Nemčiji trije ženski dimnikarji ter 37 ženskih krovcev, 7 ženskih puškarjev, 19 ženskih vlitalcev rude ter ženskih zvonarjev, 50 Ženskih pokladalcev kamenja in tlaka, 147 ženskih kotlarjev in žebUrjev, 379 ženskih podkovskih kovačev, nadalje 309 umetnih kamenosekov in ka-menarjev. 2000 žensk dela v kamenolomih za mra mor in škrla. Rizun tega ae ukvarja več Žensk celo s snaženjeaa kanalov, jarkov itd. Sploh ga ni več dela, katerega bi se ne bile lotile ženske. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda : Gosp. E. Sirca v Grižah 7 kron, katsre pošlje omizje v gostilni g. Robleka v Ždcu po g. notarju Hudo vernikn. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnosti — „Vienao" br. 40. prinaša tole vsebino: Obe danje. Spjevao Ž. — Izdade ga- Sličica iz ži vota. Napisan Stjepan Karlov Žgurič —Car Nerun. S m-van Vladimir Nazor. — Krs ti kam. Napisao Franc is Coppći — Pobjeda Julija Andrejevne. Ruski napisala M. V. Krestanovska. — O narodu i patriotizmu. Napisao dr. Sttepan Bosanac. — Listak: K slici. Kajiževnost. Umjetnost. Svaštice. — Slika: Ave Maria! Dunaj G. oktobra. Vdesnici je nastala že včeraj napovedana kriza. Dipauli nikakor ni hotel iz svojega jezikovnega predloga izpustiti odstavka orazveljavljenju jezikovnih naredb in vsled tega je skoro povse izključeno, da bi nemški klerikalci še dalje hodili z drugimi strankami desnice. Do kazano je, da so nemški klerikalci skrivaj delali na to, da od stranijo Badenija in posadć na njegovo mesto bivšega češkega namestnika, grofa T h n na. Vlada se drži napram tej krizi v d e sn ici povsem pasivno. Dunaj 6. oktobra. Ker ni nič upanja, da ostanejo nemški klerikalci v parlamentarni zvezi z drugimi strankami desnice, nameravajo se te stranke organizovati kar mogoče najtesnej še. Dotični dogovori so se že začeli. Danes do-poludne so imeli načelniki desničarskih klubov posvetovanje, na katero Dipauli ni bil povabljen, zvečer pa bode seja izvrševalnega odbora desnice. Dunaj 6. oktobra. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o predlogih glede podpor po ujmah in povodnjih oškodovanih okrajev. Mej protisemiti in socijalisti so se primerili veliki škandali, v katere je posegel tudi dr. Lueger. Dunaj 6. oktobra. Skupni državni pro račun se odobri končno v nedeljo pri skupnem ministerskem svetu, kateremu bo predsedoval cesar. Dunaj G. oktobra. Prenos Kopitarjevih ostankov se bo vršil ob jednem s prenosom Karadžičevih ostankov. Določeno je, da bode Srb govoril o Slovencu Kopitarju, Slovenec o Srbu Karadžiću. Naučno ministerstvo bo za stopal dvorni svetnik Rezek. Atene G. oktobra. V Pireju je več sto Krečanov napadlo avstrijski parobrod „Marija Terezija", misleč, da se ž njim peljejo beguni s Krete Vsled intervencije avstrijskega poslanika Buriana so grški vojaki razgnali napadalce. Izborno delrt|e Tanno- C hini n tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasifiče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabil ni m navodom SO kr. Jedina aaloga «*- (90—39) lekarna M. Leustek. Ljubljana, Resljeva cesta it. I zraven mesarskega mosta. štev. 3. Deželno gledališča v Ljubljani, nr.pr.794. V četrtek, 7. oktobra 189?. Operna, predstava. Prvi nastop gospodičine Gabrijele Horvat-ove z narodnega gledališta v Zagreba. Prvikrat: KARMEN. Opera v Štirih dejanjih, po noveli Prospera Merimee a spisala II. Meilhac in L. Hal6vy, poslovenil E. Gangl, aglasbil Georges Bizet. Kapelnik g. II. Bemfiek. Režiser g. J. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob '/»8. uri. Konec ob 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka St. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dn6 9. oktobra 1897. Darila za „Mrodni Dom". [.XXXIII. l/liny i i t-ii j carske družbo". Prenesek . . . 20443 gld. 69 kr. Doneski za mesec julij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Fr. Goričnik, Ferd. Souvan in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld., skupaj..... 15 „ — „ Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, J. Lozar, I. Murnik, M. PleterSnik ia D. pl. Trnk6czy, h 3 gld., skopaj . . 21 n — „ Dr. vitez K. Bleiweis, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann in S. Ratar, & 2 gld., skupaj...... 12 „ — _ A. Bayr, J. S. Benedikt, O. Detela, P, Drahaler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri- čar, M. Klein, dr. J. KuSar, E. Lah, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleivveiss, K. PleBko, T. Povše, A. Prosenec, J. Rode, A Skabern6, A. Stor, dr. Fr. Tekava ič, S. Treo, J. Velkovrh, J. ViSnar, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj........... 32 „ — „ Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, I. Frisch, J. Jenko, J. Maček, Fr. Stard, I. Subic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj........ 5 B _ Gospod Josip Lenče plača donesek za II. polletje v skupnem zneska ... 12 „ — „ Doneski za mesec avgust; plačali so čč. p. n. dxme in gospodje: Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld., skupaj........... 10 „ — „ Dr. A. Ferjančič, 1. Gogola, Fr.Kollmann, J. Lozar, I. Murnik, M. PleterSnik in D. pl. Trr»koczy, h 3 *rld, skupaj . . 21 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweiss, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V". Rohrmann in S. Rutar a 2 gld., skupaj..... 12 „ — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, 0. Detela, P. Drahslor, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri- Čar, M. Klein, dr. J. KuSar, E. Lah, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. Ple- fiko, T. PovSe, A. Prosenec, J. Rode, A. Skaberne, A. Stor, dr. Fr. Tekavčič, S. Treo, J. Velkovrh, J. Višnar, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj 32 „ — Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, I. Frisch, J. Jenko, J. Maček, Fr. Starž, I. Žabic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., »kupaj........... 5„ — „ Darilo .Narodne Tiskarne' .... 50 „ — , Doneski za mesec september; flačali so čč. p. n. dame in gospodje: r. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld., skupaj........... 10 n — „ Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, J. Lozar, I. Mu mik, M. PleterSnik in D. pl. Trnkoczy, h 3 gld., skopaj. . 21 „ — Dr. vitez K. Bleivveis, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda, V. Rohrmann in S. Rutar, a 2 gld , Bkupaj..... 12 „ — „ A. Bayr, J. S. Benedikt, 0. Detela, P. Drahaler, J. Duffo, A. Gogola, I. Gri-čar, M. Klein, dr. J. Knsar, E. Lah, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, O. Pire, K. Pire, L. Pire, K. PleiweiB8, K Ple-Sko, T. PovSe. A. Prosenec, J. Rodč, A. Skaberne, A. Stor, dr. Fr. Tekavčič, S. Treo, J. Velkovrh, J. ViSnar, K. Wober, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj 32 9 — „ Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, I. Frisch, J. Jenko, J. Maček, Fr. Stare, I. Šu-bic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj.......... 5 - — Skupaj . . . 29749 gld. 69 kr. Opomba: Vsem čč. p. n. darovalkam in darovalcem, ki v zdanjih, za druStvo toli težavnih časib vendar-le se vstrajajo, na njih požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dn6 4. oktobra 1897. Odbor „Krajcareke družbe". t *'in ril so v LJubljani: Dne 30. septembra: Simon Juvanc, dninar, 68 let, Florijansko ulice st. 24, jetika. Dne 2. oktobra: Ana Šuklje, učiteljica glasovira, 57 let, Radeckega cesta st. 11, sprijenje jeter. Dne 3. septembra : Rudolf Zidan, čevljarjev sin, G mesecev, Vodmat 6t. 90, črevesni katar. — Avgurt Knnstler, kovačev sin, 23 dni, Konjusne ulice fit. 9, bronhitis. — Matija Modec, čevljar, 42 let, Hrenove ulice St. 14, jetika. Dno 4. oktobra: Alojzij Modic, kajžarjev sin, 7 let, Hanptmanca &t. 5, driska. V deželni bolnici: Dne 28. septembra: Leopold Vrečar, delavec, 27 let. črevesni protin. Dno 29. septembra: Jožef Hanptman, mesarjev sin, 3 leta, srčno otrpnenje po davici. Dne 1. oktobra: Franc Jančar, goatač, 72 let, driska. — Jožef Pninik, delavec, 44 let, trebušni rak. Zahvala. Po srečno dovrfteni slavno9t; ćnrimo prijetno dolžnost, isreči iskreno zahvalo vsem. kateri so kaj pripomogli k toli sijajnemu vspehu. Srčna hvala pred vsem nam kolesarjem Trdno naklonjemu občinskemu zastopn ljubljanskemu in županu, velelilagorodnemn g. Ivanu Hribarju, dalje damam slovenskim, na čelu jim velecenjeni gospej Franji dr. T avčar j ev i , na prekrasnem darilu, in Ijutipznjivima gospicama Miheli Javornikovi in Zorki Krsnikovi za obili trud, kateri sta imeli pri oskrbi damskega darila! Hvala in slava dalje g. nadinženerju Franu TomSicu v Zagreku, po katerega načrtu smo postaviti svoj ponos, prvo slovensko dirkališče, pri čemur je pohvalno omeniti tudi gg. nadinženerja Žužeka in inženerja C i v he , katera sta se požrtovalno trudila pri 'zgradbi. Iskrena hvali veljaj tudi vsem cenjenim rodoljubkinj»m, katere so pri korsu z oken sipale cvi-tjo na mimo vozeče se kolesarje. Živele! Pozabiti pa ne smemo slednjič na razna narodna dmštva, v prvi ■vrsti na bratsko društvo .Sokol", ki nam je rreoustilo brezplačno sokolsko dvorano, na „Narodno čitalnico" in „Na rodni dom", dalje na narodno časopisje vsega slovanskega ozemlja, in na prijazne pa. pevce, kateri poslednji so v soboto zvečer razveseljevali došle goste s krasnimi pesmimi. Srčna hvala vsem! Zahvala gre tudi slavnemu občinstvu, katero nas je vedno tako mnogobrojno postilo s svoji m obiskom, zlasti pa v nedaljo popoludan pri dirki in zvr-čcr pri konceitu v „Narodnom domu*'. KoBĆDO kličemo vsem dragim bratom kolesarjem hrvatskim in Blovcnskim, kateri so nas pri tej priliki posetili, krepki „Zdravo" in „Do skorajšnjega svidenja"! llog in narod! Za odbor kluba slov. bicikllstov „Ljubljana" Dr. A Kapus m. p. Souvan m. p. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 806*9 m. Oktober Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Pitomim v mm. v 24 urah 6, 9, zvečer 7;<1 3 56 sr. »ah. dež ti. 7. zjutraj 731 l fVl sr. ju»? del. obl. 7-2 ■ 2. po pol. 7315 6 3 sr. jvzli. oblačno Srednja včerajšnja temporatura 7-4°, za 4'8° pod aor-malom. DuiziSLjslssL borza dno 6. oktobra 1897. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 102 , 20 m Avstrijska akata renta....... 123 „ 45 9 Avstrijska kronska renta t ' ,..... 101 n 90 „ Ogersk>i Blata renta 1" ,....... 121 „ 55 „ Ogeraka kronska renta 4°/„..... 99 „ 40 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 9ti5 » — » Kreditne delnice......... 353 „ 75 n London vist*........... 119 „ 65 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 70 » 2t) mark............ 11 „ 74 . 20 frankov........... 9 „ 51»', „ Italijanski bankovci.....; . . 45 „ 15 „ C. kr. cekini........... 5 , 66 „ Vrt se odda v zakup. Za čas od dn6 25. Januvarlja 1898 naprej se odda v z«knp vrt, kateri se nahaja v varni legi in skoraj sredi mesta pri hi&i v LJubljani, Gradišče it. 18. V it je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka. zidan cve-tličnjnk in pa zid tn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz priatreSne sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvrSnje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Mun da, odvetnika vr LJubljani i 1 I' > 17) najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri : anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (lum—6) I " i t 11 i> /lil oljniji lip :»r>lM i '» hi' NkOfti CelO lil". Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Ces. kr. avstrijske jM državne železnice. Izvod iz voznega reda ■v«I3&-v-n.egr» odL 1. oktotira 1897. Odhod Im IJnblJan«* juž. kol. Proira . Trhli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse. Solnograd; čes Klein Reitling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontab 1, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Pnnaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osonni vlak v Trbii, Beljak, Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd. Lend Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Pizenj, Marijine vare, Ileh, Francove vare, Karlo\e vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — l»ro«u v Novo nie**to In v Kočevje. Ob 6. uri 15 m ?.jutraj mcSani vlak. — Ob 19. uri f)5 m. popoludne meSani vlak. — Ob uri 30 m. zvečer mcSani vlak. — l*riliontal>la. Ob 1. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Puntahla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vUik z Dunaja via Amstetten, Ljnbna, Beljaka, ('elovca, Pontahla, — l*rogn i/. \.» • i*tr« ineMln iti i« It <•<-<-v j t«. Ob 8. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob H. nri 80 m. zvečer mešani vbtk. — OiIImmI Ir. I.jiitiljuiie d. k. > liaiimlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri .r> m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer, ob 10. uri 25 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. — 1'rllioil v Ljub* IJo.no d. k. I / itiiinioiui 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob l>. uri 20 m. zvečer ob 9. uri 55 m. zvečer. Poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. W' V v (1483—3) Učenec se takoj vzprejme za špecerijsko trgovino. Več se izve v upravništvn BSIov. Naroda". priporoča Narodna Tiskarna. Štv. 39.350 Naznanilo L (1530—1) C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu potrebuje za brzojavne atavbe v svojem okraju na leto po 3000 do 7000 brzojavnih drogov kateri se imajo v delavnici za impregnovanje (cliantier) v kronovini Kranjski zgrujeni impregnovati in orldati. Drogovi se morajo posekati v času, ko je drevje fle sočno, biti morajo iz do cela zdrave deblovine, (nikakor pa iz vrliovine), iz jalovega, smrekovega, borovega ali mceeBnovega lesa, ter se morajo n*Iubijeni (neomajeni) impregnovati. Les mora biti raven in počasne rasti, Čvrst, tedaj z gostimi letnicami, pravilno zraSčenim vrhom, ne sme biti trohnel, ne preparel, ne preležan, ne Crviv, kakor tudi ne sme imeti krivo izraščenega stremena. Zahtevani drogovi morajo biti po 7, 8, 9, 11 aH 13 metrov dolgi in morajo imeti na gorenjem koncu brez lubja po 145. oziroma 150, 155, 170 ali 200 milimetrov debelosti. Impregnovanje debel ima ae vrfiiti na način a la Boucherie z modro (bakreno) galico, na kar se imajo ista postaviti na železniško postajo, ki je delavnici za impregnovanje (chantier-u) najbližja. Kraj, kjer se hoče impregnovalnica zgraditi, mora se v ponudbi označiti. Pogodba 8e sklene eventuvalno za 5 let proti varščini (kavciji) 1000 gld • Reflektanti naj predlože podpisanemu ravnateljstvu svoje pravilno ko-lekovane ponudbe, v kojih morajo navesti posamezne cene z besedami in številkami, najkasneje do 10. novembra letošnjega leta. V Trstu, dne 30. eeptembra 1897. C. kr. poštno in "brzojavno ravnateljstvo. P e k a r i j a Slaščičarna Fran Granda xr Kamniku na Šntni štev. 43 in na Glavnem trgu štev. 35 postrezn z najniznovrstnejšimi v slaščičarski in pekovski obrt spada-jočimi izdelki vseh vrst; priporoča tudi veliko zalogo gosp. F. Majdičcvc mobe katero prodaja na drobno ln na debelo. Vse piočLa-jot po zelo n.izlci ceni. ' Slavnemu občinstvu se priporoča za obilen obisk s spoštovanjem (1526—1) !Frail ( » r;uid;i. 1 M I: T T I T T T T T T I T T T T I I T I I I I I I T l\ Št. 33981. (1637—t V smislu §. C2. občinskega reda za deželno stolno rn^sto Ljubljano se javno dau1 na znanje, da je sklenil občinski svetov svoji seji dne 21. t m. sledeče določbe ^leile liiiiirnvc flori»liiili i/.l»/.rh in ItAOffled ni li |ll'lkllalllikov« ter glede odškodnine, ki naj bi se plačevala mestni občini za svet, katt-ri prepušča za take naprave. Za vsako portalno izložbo ali naogl« dni predalnik, ki spga na javni svet čez mero, ki je dopustna po §, 61. stavbenega reda z^ dež«lno stolno m^sto Ljubljano z dne 25 maja 18'.Mi drž. znk. Atv. 28, plačati mora lastnik portal ne izložbe ali naoglednega predalnika letno uajemačano, ki se jednako kakor gostaščina predpiše hišnemu gospodarju. §. 2. Ta letna najemščina pobira se od premičnih i o nepremičnih nortalnib izložeb in naoglednih predalnikov, ter iznaša za porabo vsacega Q metra, javnpga sveta po letne najemščine, ki se plačuje od lokala, h kateremu spada portalna izložba ali naogled ni predalnik. Najmanjša letna najemščina za porabo javnega sveta za portaloe izložbe in naogled ne predalnike znaša 1 gld Za portalne izložbe in naogledne predalnike, ki niso v zvezi s kakim lokalom, temveč napravljeni le za reklamo, računi so letna najemščina po razmeri njihove velikosti iu najemščino, katero v dotičneui kraju mesta plačujejo za podobne objekte najemniki prodajalnic. §• 3' . Za ploskev, od katere je plačati najemnino, smatra se ona ploskev, ki se izračuni po dolžini ni glnboko.sti portalno izložbe ali naoglednega pre dalnika, pri čemer se ima globokost meriti vedno od one točke, ki sega najdalje v javni svet. § 4. Pravico določevati o tem, kako globokost sme imeti portalna izložba ali naogledni predalnik, ima mestni magistrat kot stavbinska oblast. Le ta sme tudi proseno napravo, za katero se mora vedno p edložiti načrt, popolnoma odreči. 1'riziv proti odločbi mestnega magistrasa gre na občinski svet. Zoper ta sklep dopuščen je v smislu §.85. občinskega reda v 14 dnevnem zapadnem roku priziv na deželni odbor kranjski. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. septembra 1807. Kuucesijonirau po via. c. kr. ministarstvu z odredbo z dn I 2) v Gradišči št. 12, v I. nadstropji. (in«1.*— i) rtoltro zurai*«Vn, v ob—gB 170 oralov, pol are od ju/.nega kolodvora in jedno uro od Izubijane odduljen, mm prod« |»o ]>riav nizki ceni. VeiT; no uvh v upravništvu „Slov. Naroda". Šlnžbi zdravnikov. V italijanskih batih citarao, da je občinski zastop v Korminu /. razpisom oil 1. junija 1HU7, st. 943 — obnovljenim z razpisom od dnft la, septoiubra, nd St. Mfl — razpisal dve Hlnžhl adravnlkov-klrurgov porodničarjev. Plači sta po 1000 gld, in 800 nld. od delavskega dmStva. Oba zdravnika bosta morala opravljati zdravitt i-no riliiAN<» kakor j-u nalaga preneseni delokrog, ter brezplačno sdraviti siromake. 1'oleg tega smeta pa svobodno izvrSevati privatno prakso, samo da je urejeno tako, da je jeden vsikdar na lmzooU^o v občini sami. Službi bi bilo nastopiti x dnem 20. oktobra 1B97. Primerno opremljene protnje je taložiti do 15. t. m. na municipij v Korminu, kjer se izvedo podrobni pogoji. To objavo smo ponatisnili, ker utegne zanimati tudi kakega slovenskega zdiavnika, to tem bolj, ker je v sodnem okraju koruiinskem velik del prebivalstva slovenske narodnosti. (1517—2) Kotarski kandidat slovenskega jfzika zmožen, se takoj namesti. Ponudbe z referencami in naznarabo plače naj ae pošiljajo Kiiroln U icbler (1487—3) notarju v Celov« u. Nagrobne vence M v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—75) priporoča Karol Recknagel. 4 stanovanja se oiMujo n 1. novembrom t. 1. na Po* i junsi*i cesti nt. 72. Natančneje ae i ve" pri l.lijl l*re«lo\'l«:-n. na Poljanskem trgu št. 5. (1238—u) Proda se takoj SO praznih, dobro zažmahanih, akoraj novih vinskih sodov od 300 — 800 litrov po izredno nizki ceni, eventu-valno se zamenjajo ti sodi tudi za vino v isti vrednosti. Ponudbe naj ae poSiljajo Alu|zl|u Ob jednem priporočam svojo zalogo pristnih isterskih vin In Koslerjevo pivo po najnižji ceni. H. Utehe v Zagrebu Maksimir, glavna cesta 130, Nikoličeva ulica? ponuja po ceni sadna, drevoredna, senčnata in nakltna drevesa in grmovja, ^vsake velikosti in vrste.) Dalje smrekovine, velike ananas-Jag-ode, spar-glovo sadike in blago lz tole. (1458—4) Tudi sc izdelujejo cvetlični aranžomentl, kakor venoi, cvetko iu dekoracije okusno iu po cent. DK Alojzij Hravt /^nica J^ravt rojma Graškova —+yžr9 poročena. Celovec dna 4. oktobra i8£)7. Mi^tn vaitrrtja p».icl>tnyit misniiniln. Jfamnik Št. 1222. (1519—2) Vsled sklepa občinskega odbora z dne 1. oktobra t. I. se razpise za nicfctno It na n 11 u 14*o v Itrauju služba kontrolorja z letno pla'o G00 gld. in 4 petletnicami po 150 gld. proti kavciji v jednake m znesku. Prosilci nuj svoje prošnje z dokazili o znanji potrebnega knjigovodstva, slovenskega m nemškega jezika, potem o starosti in o dosedanjem službovanji vlože do SO. oktobru t. 1. pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo xr Kranju dne 2. oktobra 1897. oivorj Čast mi je slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno pa svojim častitim nekdanjim obiskovalcem najudaneje naznanjati, da sem v novozgrajeni Mayr-jevi hiši Sv. Petra cesta št. 2 zopet otvoril nekdaj tako priljubljeno kavarno 1 v a ^ o r*. Novi z največjo udobnostjo opremljeni prostori z najlepšim razgledom na Ljubljanico in drevored ob nje obrežji. ™&gs©te axft6oa lofeall Časopisi, politični in ilustrovani, v različnih jezikih so vedno na razpolago. Dobre pijače in točna postrežba zagotovljena. Iskreno zahvaljujoč" vse svoje častite nekdanje obiskovalce kavarne Valvazor v Spitalskih ulicah, vabim sedaj iste, kakor tudi drilgo slavno občinstvo V Ljubljani in na deželi, naj me blagovoli i nadalje obiskovati v novi moji kavarni. £. j j. • ^ nadi, da me niso pozabili in da mi zopet izkažejo Čast obiska, biležim z najodličnejšim spoštovanjem udani Andrej Stuppan 1490—V) lastnik kavarne Valvazor. 1 i ! m 1 U'aa in tisk .Narodne Tiskarno".