Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto I. Y Celovci 10. junija 1882. Št. 11. Slovenci! Minulo bo skoraj pol leta, kar zahaja moj časnik ,5Mir“ v Vaše hiše. Lepa zahvala, da ste ga tako prijazno sprejeli, srčno me veseli, da ga tako radi prebirate. Bliža se pa novo polletje in tudi jes se Vam približujem z novo prošnjo: 2000 iztisov nMirau se razpošilja med Slovence in veči del med koroške Slovence, — res to je veliko! Ra vendar mislim, da mora število naročnikov še zmiram bolj naraščati, ja ! očitno rečem, da je Živa potreba, naj bi „Mir“ hodil v vsako hišo med vsako družino posebno na Koroškem. G'ospoda moja ! berite dopis iz Gradca ! Zatorej vse rodoljubne prijatle in znance lepo prosim, naj pomagajo in trkajo, da se „Miru“ vrata odpró v vsako slovensko hišo : Zapet- deset krajcarjev dobivlja vsak naročnik p o 1 leta v svojo hišo časnik, v kterem najde v prav domačej besedi veliko novega za poduk in kratek . ^ > t)0 krajcarjev za pol leta pa vendar še vsakdo tenko premore ! Lepo se zahvaljujem vsem, ki so dozdaj „Mir“ podpirali bodi si z naročnino, bodi si z dopisi; posebno se zahvaljujem prostim kmetom, ki S(' “j dopise pošiljali; to mi je priča, da je >plr 1 kmečkemu stanu segel do živega in to mi aje upanje, da bode , Mir“ donašal veselega sadu! Dežja pomoč! Kdor se misli vnovič naročiti, naj blagovoli aročnino poslati do konca tega mesca junija, ti^ebu^111 ' iztisov „Mira“ vpribodnjič po- Andrej Einspieler. Dr- v°šnjakov govor zastran ljudskih šol na Koroškem. (Dalje.) nes-a^f6/11^ sovet je zavrgel odlok okraj- želli 1 ° • s°veta v Celovci, temveč vstregel ločil 1f-ln.e8'a šolskega soveta na Bistrici in do- priioUsVrj!firTšč-na učni Pritej v Celovp; J aal okrajnemu šolskemu sovetu stopil namo SUja P0(illR? daje on celo narobe za-ta ^tvar neTn, !eìne&a šolske&a soveta> ^ da se treba, da se bolfjf? ^ tanj'k° jemati- Tukaj Je tako veliko zahtevi f>r°pa-“I?e,^ŽOdUČenCeV to ni molčal + evf’. krajni solski sovet pa na šolskega sovetl^is Je P1,°t-1tej' določbi deželnega zal, zakaj Z ^ T kterem. l'6 doka- J tako zaukazal. Okrajni šolski sovet celovški, ki je popolnoma nemšk, le njegovega nadzornika je menda nekoliko vest grizla — prej ko ne, je videl in se prepričal, da šola na Bistrici nobenega sadu ne donaša: - ta okrajni šolski sovet se je proti krajnemu šolskemu sovetu oglasil in deželnemu šolskemu sovetu pod številko 1725 od 1. 1878 pisal : „da se mu dozdeva, da krajni šolski sovet njegovega odloka ni prav razumel; to je naravno, saj ni dosti psiholcgično in pedagogično izobražen in ni sprevidel, kam ta odlok meri.“ Iz tega se vidi, da oblastnije na Koroškem niso posebno uljudne in prijazne med seboj, ker okrajni šolski sovet krajnemu šolskemu sovetu očita, da zavoljo tega, ker ni dosti psiho-logično in pedagogično izobražen, ni razumel, kar mu je okrajni šolski sovet naročil. Dalje pravi okrajni šolski sovet: „da mora očitanje spodbiti in proti temu protestirati, kakor da bi on bil meje svoje oblasti prestopil, ktere prav dcbro pozna. On je tega mnenja, da se je le po teimiavnal, kar je deželni šolski sovet dne 17. novembra 1872, št. 2714, zaukazal. “ ,, O kraj ni šolski sovet mora protest naznaniti^ — protestiranje ali ugovarjanje je, kakor se vidi, na Koroškem prav navadno: Občina, krajni, okrajni šolski sovet — vsi protestirajo — okrajni šolski sovet mora protest naznaniti, da bi krajni šolski soveti pravico imeli, zoper to, kar se jim na pedagogičnem polji zaukaže, ugovarjati. Ukljub temu pa hoče to, kar krajni šolski sovet piše, navesti in spodbijati.11 Nočem prebrati celega ugovora okrajnega šolskega soveta, le nektere bolj imenitne stavke hočem navesti. On pravi, „da krajni šolski sovet ne pozna prave naloge in namena ljudske šole ; on gleda najprej in morebiti edino le na to, da se otroci naučijo nemščine in le po tej meri sodi, kakošna je šola. Ce se pa pri prenapetem navdušenji le za samo nemščino ob enem zanemarja nravna odgoja, genetičen poduk in samostalno mišljenje, na to se krajni šolski sovet ne ozira. Seveda človek, ki o šolstvu nič ne razume, takih reči ne vidi. Krajni šolski sovet misli, da je ljudska šola učilnica za tuje jezike, kar pa nasprotuje državni šolski postavi." Tako piše okrajni šolski sovet celovški, in sodi, da bodo otroci v treh letih toliko nemško znali, da se bo moglo z nemškim podukom začeti v drugem razredu. Tedaj tri leta naj bi ostal slovenski otrok v prvem razredu! Ali je to prav iz pedagogičnega stališča? Gotovo ne. (Dobro! na desni.) (Dalje prihodnjič.) Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Beljaške okolice. Ako dragi bralec od Celovca proti Beljaku potuješ, lesketa se ti tam proti zahodu na Stermci cerkvica Sv. J ur j a nasproti. Daleč okoli slovi ta kraj zarad svojega mnogo občudovanega razgleda, kajti pred teboj se razprostira Zgornji Rož z Dravo, to svojeglavno „fravou, dalje proti jugu za Poludnikom Triglava blišče se vrhovi, ako se obrneš proti jugozahodu, vidiš na eni strani pred Dobračem Beljak, na drugi strani Blaško jezero in daleč tam v kotu proti Laški meji se sveti v juternem solncu od pobožnih Slovencev mnogo obiskovana, slavno znana cerkev Matere Božje na sv. Višarjah, ozreš se proti izhodu, pohaja tvoje oko čez Verbsko jezero in se raduje nad lepoto Celovca in Celovške okolice, in od jugoizhoda ti gleda nasproti v nebu strmečavBegunšica, visoko sleme Košute, Kazinski in Črni Vrh, svinčnati Obir in drugi vrhovi, vsi zlatorumeni od zahajočega solnca. — Res veličasten razvid ! Zarad tega je pa tudi Stermca tako rado obiskana od gospode iz bližnjih in daljnih krajev, in ne mine lahko solnčni dan, da bi ne bil kdo gori in se radovai nad lepoto razgleda. — A cerkvica sv. Jurja ne šteje med svojimi obiskovalci samo pobožnih farmanov in drugih občudovalcev stvari Vsemogočnega, ona ima v svojih bukvah še druge tihotapce zapisane, katere ne žene na Stermco pobožnost ali hrepenenje po krasnem razvidu, ampak kateri se hočejo ozirati po darilnici in drugih dragocenostih, katere ona shranuje. Se ni minulo tri leta, kar je bila lepa monštranca ukradena, in že je zopet primahal tak tihotapec v viharni in deževni noči binkošt-nega pondeljka do torka, da bi bil Sv. Jurja sè svojim obiskom počastil (?). Biti je moral usmiljena duša, kajti ni hotel motiti sredi noči blizo ŠOletnega cei-kovnika iz sladkega spanja, da bi mu bil cerkovna vrata odperl, ampak poskusil je sam, da bi bil prišel pod durmi žagrada v cerkev. Že je bil prelomil z močjo, katera bi kaj boljšega vredna bila, jako debel kamnitni prag v tri kose, že je imel pod železnimi durmi tako jamo izkopano, da bi se bil mož srednje postave lahko skoz zmuznil, a gotovo ga je zgodnja zarja, dneva porodnica, prehitela in v daljnem hudobnem delu motila, tako da je moral šila in kopita pobrati in iti — kam ? je do sedaj neznano. Govori se, da bi imel tisti biti, kateri je v svoji bogaboječnosti (?) v kratkem času v osem drugih cerkev vlomil ali vlomiti poskusil in to ravno na tisti način, kakor na Št. Jurju tako na Vratih, kakor v Pečah, v Št. Kocijanu nad Štebnom nič drugači kakor v Blačah, pri sv. Osvaldu i. dr. Iz Šent Jurja jo je vrezal, kakor so ga sledili, proti Vrbi. Spremljen je od velikega psa. — Torej pozor na cerkovne prage ! Iz Grabštanjske okolice. (Ni vse zlato, kar se blišči.) Gospod Lučovnik, župan na Žihpoljah, eden tistih nemčurskih Slovencev, ki so župane nagovarjali, naj podpišejo protest zoper gosp. dr. Vošnjaka, — ta Lučovnik je rekel, da bomo Slovenci še modrejši ko Nemci, ako se bojo slovenski otroci v šoli nemško podučevali. Tudi Liberalci in njih časniki venomer trobijo, kako treba je Slovencem znati nemško, a&o hočejo dobro gospodariti in srečni biti. No! hočem pa nekaj povedati, da vsak sam lehko spozna, da so to le prazne besede in zlate limanice, na ktere hočejo nemški liberaluhi in nemčurski Slovenci abotne kmete loviti. — V neki sosedni vesi so imeli že pet županov ; tri med njimi — ako-ravno Slovenci — bili so dobri Nemci, pa vsi tri so gospodarili rakovo pot. Prvi je tako globoko v dolgove zabredel, da je bil prisiljen sinu črez dati, da ni na kant prišel. Drugi je denar na posodo jemal, dokler ga je kje dobil. Ko so ga začeli upniki prijemati in denar nazaj tirjati, šel je k dohtarju v Celovec in vse svoje, kakor stoji in leži, prepustil nekemu tujemu človeku, tako da je zdaj sam gol kakor kukovica. Tretji pa je prišel na kant, da mu je bilo vse zlicitirano in prodano, da je zdaj pravi revež. Lažnjivo je torej, da nemška beseda človeka osreči in obogati. Če mu je res taka, zakaj da pa ti tri Slovenci, vki znajo dobro nemško, niso srečni in bogati? Št rti župan pa je bil trd Slovenec, ki skorej nič ne zna nemškega, ta pa je dobro gospodaril in še zdaj dobro stoji in slovi. Peti, ki še zdaj županuje, je tudi čvrst Slovenec, ki le nekaj nemščino lomi. On sicer hvali Boga, da nekaj nemško zna, pa vendar svoje materne besede ne zamečuje, temveč jo v česti in hvali ima in jo na prvo mesto postavlja. Rad prebira bukve sv. Mohorjeve družbe in slovenske časnike, iz kterih se nauči veliko koristnih reči za svoje go-spodarenje; tudi si z branjem slovenskih bukev kratek čas dela in si marsikteri goldinarček pri-hranja, kterega nemčurski Slovenci pri dobri volji zaženo : tako ta župan svoja opravila vestno opravlja, svojo kmetijo lepo obdeluje in njegovo ime dobro slovi daleč okoli. Slovenci ! Dobra in lepa je nemška beseda; še potrebnejša pa in še lepša je materna slovenska beseda, s ktero Slovenec lehko prebira slovenske bukve in časnike, se nauči marsikaj novih, koristnih reči, si pošten kratek čas dela in v omiki veselo napreduje. Ni torej vse zlato, kar se Slovencem od nemške besede pripoveduje in pisari: Ni vse zlato, kar se blišči. Iz Št. Janjža v spodnjej rožnej dolini. (Leit- geb; vjet tiček; slavadeželnemupred-sedniku; notar dr. Lavsegger in Dro-bivnik.) Gospod Leitgeb — menda ravno tisti, kteri je, akoravno ni župan, pomagal v Celovcu odpadlim županom znani protest zoper gosp. dr. Vošnjaka kovati — ta Leitgeb je napravil tisto žago na Rovtah, ki nam Št. Janjško vodo moti in kazi. Pri komisiji je bil obsojen, da mora 30 gold. kazni plačati in pod v žagi tako napraviti, da ne bode trohice letelo v potok. Ako tega ne spolnuje, napovedala se mu je visoka kazen. — Tiček — tat se je vendar vjel ! Po vaseh rožne doline so zibnovali razne reči: kure, železje, jer-menje itd. Neko noč so pri Plažicu zibnili jermeni od ježes, pri Boltižarju kura, — zdaj se razleti glas, da mora tiček — tat biti kje na vesi. Iščejo v Psini vesi, v St. Janjžu, pa ga ni ; v Svetni vesi ga zasledi in zgrabi županov sin, ko je tiček ravno komat že na rami držal, da bi ga odnesel. Zdaj tiček sedi v luknji in še le toliko vemo, da mu je ime Marček, pa ne vemo še, odkod da je. Za take potepuhe bi pač leskovica novo mešo pela. — Za to žalostinko pa naznanjam neko novico, ki je vse dobro misleče močno razveselila. Minulo nedeljo se je na semnišču v Št. Janjžu oklical ukaz, da se med božjo službo po krčmah ne sme nič točiti, ne igrati in polom narejati. Gospodu deželnemu predsedniku smo vsi — vsi srčno hvaležni ! To nič ne de, da se krčmarji in nekteri mladiči malo mrdajo. Krščanski krčmarji za božjo in cerkveno zapoved, za božji žegen in srečo bolj marajo, kakor za grešni dobiček. Mla-denči pa, kterim krvavo zasluženi krajcarji tako glasno v aržetu vpijejo, naj pomislijo, da po oprav-Ijenej božjej službi za posvetno dobro voljo še dosti časa ostaja in da potem vse veliko bolj diši ; tudi tega naj ne pozabijo : Dobre volje — mošnje kolje! — Se nekaj veselega! Kar se v Št. Janjžu spominjamo, nikoli nam iz kake kancelije, ali od kterega doktorja ali notarja še ni došlo nikoli slovensko pismo. Prišel je v Borovlje nov notar in po celem okraji naznanil po nemško in slovensko, da je odprl svojo notarsko pisarno. Tudi na svojej pečati ima nemšk in slovenk napis. Gospod dr. Alojzij Lavsegger nam je poslal prvi slovenski dopis. Naj mi gospod notar verjame, da smo tega vsi veseli, da se je s tim slovenskim naznanilom nam vsem prikupil in si naše zaupanje hitro pridobil. Gotovo to ne bode njegova škoda ; mi vsi pa tudi drugi Slovenci ga bomo v svojih opravilih radi in z zaupanjem poiskali. — Poznamo Hodiščane in vemo, da vsi nemščino prav revno lomijo. In ti se štu-lijo za nemško-liberalce ; ja, ja ! menda „Mir“ prav iona, da jih luna trka ! Cela dolina se jim posmehuje ! „Živio“ pa kličemo gosp. županu Matiju Drobivniku; ta jo je nemško-liberalnim Slovencem dobro zasolil ! Suha pri Libeličah. (Novzvon; nov graj-®c ak.) Kakor vselej in povsod pride za solncem uež m za dežjem spet solnce : taka je tudi pri nas' Za denar je trda, časi so hudi, — vendar pa Suški farmani radi darujemo, kar gre za božjo 'ast in za lepoto božje hiše. Pri farni cerkvi smo veliko poravnali, pa vse je gladko steklo. Lan-smo pripravili nove orgle in cemetni ak ali pod; zraven pa še dali cerkev lepo btf -i-’ se Je vse v lePem redu strinjalo. enili smo že tudi, nov 25 centov težek velik zvon kupiti. Nabirali smo po domačej pa tudi po sosednjih farah, in, hvala Bogu in dobrim ljudem ! °g asilo se je prav obilo dobrotnikov. Na svetu pa ni. vina brez pelina, ni pšenice brez ljulike : a a je tudi pri tej naberi. Tudi pri nas kakor povsod rogovili grdi krščanskemu duhu nasprotni 1 eralizem, in žalibog ne menjka ga tega grdima e pn takih ne, pri kterih bi se ga bili najmenj a J.a i. iMen takih razsvitljenih je celo rekel: ^ zvou ne bo nobenega zveličal. Oj ti šmen-to vem° 'r|an ' t0 tUC^ (^0^1’0 vemo, pa tudi nieo-n ° ’ i ^or zvon zvesto posluša, rad po &'f,su v cerkev hodi in se po nauku òe t '. v® °hnaša, da tak bode gotovo zveličan, ■/vnn ll? ^ ^odra liberalna glavica rekla : Novi divip npl° ■ ^U( 6 fare Pognal; ta bode po ne 'hndp +?• 8.trf^no bučal, da se z unimi zvonovi npnip c niya ’ to hode grdo, neharmonično zvo-nmUk,črez vrh! ° Počakajmo, kaj bode; g p > encel v Mariboru daleč okoli slovi in bode nam gotovo oskrbel lepo ubrano zvonenje. Vsi ugovori so prazna neslana kaša in nas niso zmotili. Lepa, srčna hvala naj bode vsem dobrotnikom! Bog bode jim vse darove stoterno povrnil! Sv. Jakob, naš cerkveni patron, bode naše prošnje pri Bogu podpiral. — Sedanji posestnik našega grada „Neuhaus“ baron May je ga prodal nekemu gospodu v Gradcu ; ime mu je Reinhold žl. Mohrenfeld. Baron May je bil tujec, trd Nemec in ne naše katoliške vere. Bog ve, kdo in kaj je novi posestnik ? Iz Brda na Žili. V „Miruu štev. 8 in 10 me je nekdo od spodnje Žile prav očernil. Pervič: Pri zadnji volitvi za državni zbor sem bil res tudi jes, pa nisem volil z liberalci, kakor se bere v „Miru“, glasoval sem za gosp. dr. Aicheneka ; pri c. k. okrajnem glavarstvu v Št. Mohoru se to zamore vsak den zvedeti. Znabiti pa je moj prijatelj mesto volitve za „državni“ zbor hotel le pisati za „deželni“ zbor. No, to pa sam povem. Bil sem tudi pri tej volitvi. Konservativnih vo-lilcev bila nas je le trohica; imeli smo prav za prav enega samega kandidata gosp. Waldnerja iz Vratne vesi, volili smo ga enoglasno vsi, torej tudi jes. Zastran drugega poslanca v deželni zbor žalibog ni bilo nobene složnosti med nami. Eden je volil Petra, drugi Pavla itd. — vse meni neznane može, in jes sem volil gosp. Majerja iz Podkloštra. - Ni resnica, česar me moj prijatelj drugič dolži. Z nemškim Schulvereinom jes svoje žive dni nisem imel kaj opraviti. Nemške knjige, ki jih je poslalo imenovano društvo, je sprosil naš gosp. nadučitelj in bile so v naši šolski bukvami, prej da sem jes kaj vedel; dasiravno tukajšen šolski nadzornik teh bukev iz bukvarnice izmetati vendar nimam oblasti. — Slednjič ni res, kar se piše zastran protesta zoper dr. Vošnjaka. Tistega človeka nikoli pri meni ni bilo, njemu plačani goldinar še imam danes v žakljiču, in tudi protesta nikoli nisem vidil, kako bi ga pa mogel podpisati?! To je resnica in to naj zve moja žlahta doma v Apačah. Do tebe moj ljubi prijatelj imam le eno prav lepo prošnjo: Bodi prihodnjič bolj pravičen, ne poslušaj vsakega in piši kar je res ! J. Lakonig, župnik. Iz Pliberka. (Slovencev veselje in hvaležnost; šolske zadeve; letina.) Solnce je prisijalo tudi pred naša vrata, — tako vriskajo in prepevljajo Slovenci prijazne Podjunske doline. Slava in hvala presvitlemu cesarju, slava in hvala visokemu ministerstvu grofa Taaffeja. Trda in huda se je godila našim korenjakom, ki so prišli k vojakom ; naši fantie niso znali nemški, predpostavljeni in učeniki niso znali slovensko ; zdaj je druga, zdaj znajo korporali in celo oficirji slovensko in tako se našim slovenskim fantom pri nauku veliko ložej godi. Prej so morali Slovenci, ki so imeli v kanceliji kaj opraviti, pa nemško niso znali, od nemških uradnikov marsiktero grenko in debelo požerati in tolmače seboj jemati in jih dobro plačevati. Tudi so dobivali pisma nemško pisana iz uradnij in so bili prisiljeni, nositi j‘ih od Poncija do Pilata, da so zvedeli, kaj v njih stoji vpisanega. Zdaj bode sčasoma zanaprej dru-gači; Slovencem se bode slovensko dopisovalo, in ž njimi po slovensko obravnovalo. Za to pridob- Ijeno pravico doni po dolini zgorej omenjena slava in hvala in puhti marsiktera molitev proti nebesom ! Da bi se le tudi pri šolah skorej na boljše obrnilo, — tako še zdihujemo. V Kazazah je vse čisto slovensko, v šoli se pa le nemščina štuli. Krajni šolski odbor je že dvakrat prosil v Veli-kovci pri okrajnem šolskem sovetu, naj postane v Kazazah šola slovenska in naj se šolskemu odboru dopisuje slovensko, — pa vse nič ne pomaga, vse ostane pri starem. Otroci in starši nimajo do šole veselja, zapadajo kaznim in načelnik šolskega odbora mora zavoljo tega veliko grenkih preslišati in veliko sitnost prenašati in to vse po nedolžnem, ker on kazni ne naklada. Slišimo, da se bode krajni šolski odbor s prošnjo obrnil na c. k. deželni šolski sovet v Celovci. Tudi si je ta sovet napravil pečat s slovenskim in nemškim napisom: „Krajni šolski sovet — Kazaze. Edling — Orts-schulrath“. — Upamo, da bode ta lepi izgled posnemalo več drugih krajnih šolskih sovetov po slovenskem Koroškem ! Slovenci ! kažimo, da smo Slovenci in da nam je mar za našo milo matrno besedo ! — Slana in mraz sta fižol in repico nekaj osmodila, rež in pšenica lepo kaže, detele pa travniki se pa le bolj slabo obnašajo. Bog nas varuj hude ure ! — Na koncu svojega dopisa naj še to dostavim, da ljudje eden drugega popx‘ašujejo, ali si bral, kar nam je gosp. župan v Medgorjah tako lepo povedal, kako so nemčurski župani vganjali, da so v Celovci — nasprotnikom sedajnega mi-nisterstva za ljubo — stempljali tisti grdi protest proti gosp. dr. Vošnjaku? Gg. dr. Vošnjak in Matija Drobivnik „ živio !“ Iz Vetrinjske okolice. (Šolske zadeve; nemški Schulverein; poznja delitev; uboj.) Služba druzega učitelja v Vetrinji je razpisana. Slovenske kmete je ta novica srčno razveselila; kajti dozdanji učitelj je trd Nemec in ni bil za slovenske otroke. Upamo, da nam bojo poslali učenika, ki bode zmožen tudi slovenskega jezika. Seveda bode „nemški Schulvereinu vse strune napel, pa zmagal vendar le ne bode : Za slovenske otroke ne gre učenik, ki je trd Nemec. Kaj bi Nemci rekli, ako bi jim za njih otroke postavili učenika, trdega Slovenca ali Laha? — Neka čudna novica se raznaša po celej okolici. Nek gospod, ki naj bolj dela in rogovili za nemško in osemletno šolo, je menda svojo komaj 12 let staro hčer od šole oprostil. On sedi v občinskem odboru in krajnem šolskem sovetu in je moral svojo prošnjo pač dobro podpirati, da so mu hčerko tako zgodej iz šole spustili. To skorej ni verjeti; tudi jes tega za gotovo ne trdim, le to je resnica, da ta glas po okolici gre. Če to pa ni res, bode se dotični gospod že oglasil in resnico povedal. — Kotmirški gospod župan je 60 gld. delil med nektere posestnike, kterim sta vlani toča in vihar škodo naredila. Delil se je ta po darovih nabrani denar res nekako pozno in pri tem se je to čudno namerilo, da je bilo ravno tisto nedeljo, ko je „Mir“ v petek popred o tej delitvi nekaj pomrm-ral, oklicano, da se bode 60 gld. delilo. — Ko to pišem, doleti me strašna novica, da je Jarec v Berdih (Wurdach) svojega sina s cokljo ali za-vrnico ubil. Znano je, da je bil ubiti zelo hudoben in popačen, in je bil že kaznovan zavoljo tega, ker je svojega očeta tepel! Iz Pečnice. (Požarna b r a m b a.) Pogo-stoma se sliši, da je tam pa tam pogorelo ; da je tam pa tam strela udarila, smo že letos brali v časnikih. To me je napeljalo, slovenskim bratom naznaniti, da smo tudi mi napravili požarno ali gasilno stražo ali brambo. Naloga njena je imenitna : Bližnjemu priskočiti in pomagati v sili in nevarnosti ; Bogu v čast, bližnjemu v brambo, slovenskemu narodu v slavo! Akoravno smo pa osnovali to požarno brambo, ne pozabimo verni Slovenci sv. Florjana prositi, naj nas s božjo pomočjo varuje požarne nesreče. Zatorej smo 4. maj-nika sv. Florjana na njegov praznik predpoldnem v cerkvi počestili, popoldne smo pa vsi požarni brambovci v Ločah pri gosp. Božičinji napravili skupno slovensko veselico. Marsikteremu nemškutarju so se sline cedile, ko je videl in slišal, kako pošteno in srčno se Slovenci veselijo in kako lepe slovenske pesmi prepevljajo, da vse cinglja. Bili smo vsi Židane volje. Le prehitro so nam pa vesele ure potekle in razšli smo se vsak na svoj dom, — vsi smo pa hvalo in zahvalo dajali tistemu, ki je misel na požarno brambo po kmetih sprožil. Vemo, da ima požarna hramba tudi svoje nevarnosti in napake, ki se v nekterih shodih, „kneipe“ imenovanih, po nekterih krajih nahajajo; tudi to vemo, da je naša požarna hramba slovenska in da nam mora biti slovenska beseda draga in ljuba, — s kratkim: vpeljali bomo v našo požarno brambo kar je hvalevrednega in koristnega, pa se varovali vsega, kar je škodljivega ali nevarnega: Živila naša slovenska požarna hramba ! Iz Glinjan. (Zbor šolske občin e.) Od dne 26. aprila t. 1. znana šolska komisija je našemu krajnemu šolskemu sovetu odrekla vsako pravico o šolskih zadevah. Izgovarja se s tim, da stoji z ljudmi v navskrižji, da šolska občina ni te misli in volje, kakor krajni šolski sovet. Po tem takem bi moralo ostati nadalje vse pri starem kopitu, to je, naj vse tako ostane, kakor nam je skuhala prejšna liberalna vlada. Ker pa že vsaki sprevidi, da je po starem potu vsak zdaten napredek nemogoč, torej se je cela šolska občina zbrala 18. maja v Glinjah. Prišli so skoraj vsi, ki imajo pravico o tej zadevi odločevati. Vse točke so se prav mirno in v soglasji rešile. Sklenilo se je tole : Prvič : naši otroci naj se poduču-jejo v pravilno slovenskem pismenem jeziku in potem, ko bodo že kaj znali, naj se zraven slovenščine tudi nemščine učijo ; Drugič : šolski čas naj traja šest let, potem pa naj se vpelje nedeljska šola do 16. leta ; Tretjič : v Glinjah naj se vpelje dverazredna šola z učenikoma, ki sta izpit ali preskušnjo o znanji slovenskega jezika pred šolsko komisijo prestala. Ravno to je pri deželnem šolskem sovetu tudi prosil krajni šolski sovet v Glinjah in tako si šolska občina in krajni šolski sovet nista navskriž. Opomniti še moram, da sedanjemu gosp. učeniku njegovo kmetovanje doma toliko truda in skrbi prizadeva, da bode gotovo zarad tega prej ali slej, t. j. v kratkem A B C na kol obesil. Iz Golšovske okolice. (Drava — svoja frava; občinske volitve.) Drava Resen-čane že leta in leta hudo nadleguje. Ni dovolj, da je že toliko travnikov in njiv poplaknila in odnesla, postaja še vedno nevarnejša za njih hiše. Mnogebarti so moledovali in prosili v Celovci, slednjič so bili prisiljeni, se do visokega mini-sterstva na Dunaji potruditi. Tako je leto dni preteklo od tega, ko je bila komisija od deželne vlade gledat. Ta je spoznala, da je tu nujna potreba in skrajni čas, da se vse potrebno stori in še veča škoda zabrani. Tudi Humčanom je Drava že veliko polja in travnikov pobrala. Letos smo dobili zemljemerca (inženirja), ki je dobro vse premeril. Bog daj srečo. — Dosedaj se mi za nobeno volitev nismo veliko marali, tako da so vselej pri vsakej volitvi žihpoljski nemčurji si zbrali, kogar so sami hotli. Zato imamo pa že več let tacega korenjaka za župana, ki celo med nemškutarškimi mameluki v Celovci veliki zvonec nosi. Pa vse smo še prenašali mirno in tiho, ali zdaj ko smo zvedeli, da se je za tisti preklicani protest v Celovci tako spenjal, zdaj pa ni drugači, da bodemo pri pribodnjej volitvi stopili moško na noge in vse strune napeli, da si izvolimo za župana prostega kmeta, kakor je to bilo nekdaj. Ti prisiljeni kmečki gospodje na nas kmete le radi čez ramo pogledujejo in, da bi bili prav nnobl“, slovenski naš jezik zamečujejo in na vso sapo v nemški rog trobijo. Če Bog hoče in sreča junaška bomo tem visokoglavcem že pokazali pri novih volitvah. Še se spominjamo, kako so vrli kmetje Vetrinjske občine leta 1879 pri volitvi za državni zbor znanega velikonemca in nemško-liberalca Seebacher-Jezernika tako do tal podjali, da on - župan cele občine in deželni poslanec, še za volilnega moža ni bil izvoljen. Toliko premorejo kmetje, če so enega srca in ene volje. Kmetje ! izvolite si za župana tacega moža, ki bode z vami Slovenci držal in ne bode z fakci-jozno oposicijo sedanjemu ministerstvu, ki nam prav dobro hoče in dela, kamnja pod noge nastavljal. Iz Podjunske doline. (Nemški pevci.) Nemčija je rešena! Ali je mar v nevarnosti? Jes ne vem tega sicer, pa v časih so rekli, v novicah sem bral, to in to se po svetu godi, in ver-Jeh so, kakor bi bil pribil. No v novinah se piše m bere, da Nemčija in njena izobraženost je v nevarnosti, odkar so jeli Slovenci svoje pravice tirjati, in čujte ! poslednje dni jim je še celò od ^nnistorstva dopisano, da se bo za naprej v kan-eebjah s Slovenci slovensko obravnovati moralo. Lem, bem! to pa niso norci ! Nemci, pozor, sedaj m sedaj je po vas! Na noge toraj, da vas Slo-y.en