DRUGA KONFERENCA O DRUŽBOSLOVNI METODOLOGIJI Na komiteju za logiko in metodologijo (RC 33) Mednarodnega sociološkega zdru- ženja (ISA) je bil na svetovnem kongresu ISA leta 1982 sprejet sklep, da bomo redno organizirali mednarodna strokovna srečanja med kongresi ISA, ki so praviloma vsako četrto leto . Osnovni namen teh strokovnih srečanj naj bi bil seznanjanje z najnovejšimi dosežki na različnih področjih družboslovne metodologije. Prva konferenca je bila v Amsterdamu leta 1984. Na njej je bila ponujena organizacija naslednje konference v letu 1988ljubljanskim metodologom. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novi- narstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Sekcija za metodologijo in statistiko Jugoslovanskega združenja sociologov sta organizacijomednarodne konference Social Science Methodology sprejeli. Konferenca je bila vključena v program Inter-uni- verzitetnega centra v Dubrovniku, kjer je potekala od 30 . maja do 3. junija 1988 . Pokrovitelj konference je bil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije . Organizatorji dubrovniške konference smo želeli razširiti vsebino, ki jo je zajemala amsterdamska konferenca metodologov v dveh smereh: (1) v program zajeti tudi splošno metodologijo in nekvantitativne pristope v družboslovnem raziskovanju in (2) k sodelovanju pritegniti ne le sociološke metodologe, temveč tudi metodologe iz sorodnih družboslovnih področij kot politologije in komunikologije. V najavi konfe- rence, ki je bila odposlana na približno 1400 naslovov in objavljena v skoraj vseh najpomembnejših jugoslovanskih in mednarodnih strokovnih metodoloških revijah, smo ta cilj dovolj jasno predstavili in zato tudi uspeli pritegniti zelo širok spekter družboslovnih metodologov . Prav ta različnost v metodoloških pristopih družboslov- nega raziskovanja je prispevala k razpravam ob predstavitvah različnih raziskovalnih metodoloških rezultatov, ki so bile ves čas konference zelo kritične, na visoki strokovni ravni in po vsebinski pestrosti neponovljive . Menim, da so bile prav te razprave, ki jih ne moremo prebrati v člankih in jih težko povzamemo s suhoparnimi poročili, naj- vrednejši dosežek konference. Pa vendar nekaj osnovnih podatkov o konferenci. Konference Social Science Met- hodology seje udeležilo 150 strokovnjakov, 110 iz tujine, 19 držav iz vsega sveta (Kanade in ZDA iz Amerike, Avstralije, Alžirije, Sovjetske zveze iu skoraj vseh držav Evrope) . V program je bilo vključenih približno 100 referatov z različnih področij družboslovne metodologije: splošne metodologije, konceptualizacije, operacionalizacije, kvalitativ- nih pristopov v družboslovnem raziskovanju, merjenja (tudi zanesljivost in veljavnost merjenja), načrta raziskovanja, postopkov za zbiranje podatkov (npr. analize vsebine), anketnega raziskovanja, matematično-statističnih metod (predvsem metod za multi- variatno analizo spremenljivk slabših merskih lestvic kot metode za razvrščanje v skupine, korespondenčna analiza, log-linearni modeli, analiza latentnih struktur ter analiza omrežij), modeliranja (še posebej dinamičnih modelov) in računalniške pro- gramske opreme za družboslovno raziskovanje . Na konferenco smo povabili pet najvidnejših znanstvenikov z različnih področij družboslovne metodologije: za področje splošne metodologije prof. Edwarda Roskama iz Nizozemske, za področje merjenja, še posebej zanesljivosti merjenja v anketnih raziskavah, prof. Duana Alwina iz ZDA, o tehnološki revoluciji pri načinih zbiranja podatkov v družboslovnem raziskovanju je predaval prof. Willem E. Saris iz Nizo- zemske, nove dosežke na področju linearnih strukturnih modelov je podal oče prav gotovo najvplivnejšega modela in računalniškega programa LISREL v družboslovnem raziskovanju prof. Karl G. Joreskog iz Švedske, o dinamičnih modelih s poudarkom na analizi zgodovinskih dogodkov pa je predaval ugledni sociolog prof. Michael T. Hannan iz ZDA. Ti skrbno izbrani znanstveniki so s svojimugledom in pričakovanimi izjemnimi predavanji vsako dopoldne zbrali vse udeležence konference in s tem ustvarili vzne- mirljivo akademsko vzdušje ves čas poteka konference . 165 Več kot tretjina referatov na konferenci je obravnavala različne probleme merjenja v družboslovju . Znano je, da se največkrat, nasprotno kot v naravoslovnih vedah, družboslovni pojmi (koncepti) ne dajo neposredno meriti . Zato se iščejo merski modeli za posredno merjenje spremenljivk preko več merljivih spremenljivk . V ta namen se najpogosteje uporablja linearne strukturne modele z latentnimispremenljivkami (Jore- skog). Temu načinu merjenja je bilo na konferenci posvečenih več sekcij z eminentnimi strokovnjaki na tem področju (Joreskog, Alwin, Saris, Jagodzinski, Schmidt, Zeller, Kuehnel, Steyer). Predlagani so bili tudi merski modeli, ki zmorejo obravnavati indi- katorje slabših merskih lestvic (npr . modeli latentnih razredov, Rasch modeli). Več udeležencev je poudarilo, da se pri empiričnih družboslovnih raziskavah merjenje še vedno preveč prilagaja že znanim kvantitativnim metodam . Zato večkrat zelo natančno merimo reči, ki ne pokrivajo pojmov, ki naj bi jih merili . Več prispevkov je obravnavalo načine merjenja za konkretne družboslovne pojme . V družboslovju se zelo pogosto uporablja anketni način zbiranja podatkov . Več udeležencev je obravnavalo učinke različno postavljenih anketnih vprašanj o isti zadevi . Problematizirali so odzivnost na postavljena vprašanja (response functions) in nezmož- nost primerjanja odgovorov na vprašana zaradi različnega odziva posameznikov . Ena izmed sekcij je bila posvečena tudi možnostim računalniško vodenega spraševanja v anketnih študijah . Druga večja skupina prispevkov (skoraj četrtina) pa je obravnavala različne mate- matično-statistične (multivariatne) pristope za analizo spremenljivk slabšega tipa mer- skih lestvic. Prikazani so bili novi rezultati pri raziskovanju metod razvrščanja v skupine, korespondenčni analizi, log- linearnih modelih, analiza omrežij, pa tudi prilagajanje znanih multivariatnih pristopov za slabše spremenljivke (npr. regresijska analiza, line- arne strukturne modele) . Kar dve sekciji pa sta bili posvečeni novejšim pristopom za analizo pojavov v času . Za razvoj metodologije družboslovnega raziskovanja in za dvig kakovosti družbo- slovnega raziskovanja v Jugoslaviji nasploh je organizacija te mednarodne konference v Jugoslaviji v teh kriznih časih, ko strokovnjaki zelo težko najdejo sredstva in možnosti za izobraževanje v tujini, zelo pomembno dejanje . Konference se je namreč udeležilo 40 jugoslovanskih družboslovcev (od tega polovica iz Ljubljane), predvsem mlajših, strokovno ambicioznih ljudi, ki jim je bila ponujena široka pahljača novih razvojnih poti na področju družboslovne metodologije . Jugoslovanski strokovnjaki so tudi uspešno predstavili sedem referatov ,z različnih področij družboslovne metodologije : Bogda- novičeva iz splošne metodologije, Kovačevič iz vzorčenja, Mrkič in Hošek iz dinamičnih modelov, Bogosavljevič in Ferligoj iz metod razvrščanja v skupine in Momirovič iz regresijske analize . Za Tatije delo in spremljanje konference smo pred pričetkom konference pripravili posebno publikacijo s programom in splošnimi informacijami ter knjigo z abstrakti referatov, ki so bili predstavljeni na konferenci . Tako kot po amsterdamski konferenci leta 1984 imamo tudi tokrat v programu več zbornikov izbranih referatov, ki naj bi izšli pri znani založbiMacmillan v Londonu . Predvidevamo štiri knjige referatov, kijih bomo uredili : Edward Roskam zbornik o splošni metodologiji, Willem Saris zbornik o mer- jenju in zbiranju podatkov, Anuška Ferligoj zbornik o multivariatnih metodah in modeliranju terWillem Saris in Karl Joreskog zbornik o linearnih strukturnih modelih . Anuška Ferligoj 166