KRALJESTVO MODE 
Moda za starejše dame 
Prav ra prav ]e »moda la surejše dam«« 
poglavje. ks nnrta prave upravičenosti le 
zaradi toya ne, k.cr najdemo danes ie malo 
dam, k: bi hotele zastopati ta »tip«. Zato 
j« Dudi ravno moda za-dnjih let izbrisala 
-nc lUrosrne raziik« ic povsodi stremela 
j« tu mladostnim učinkom. 
Vendar p« žena i dobrim okusom ve, 
da bi bilo ngreSono, če bi Cu hotela takmo-
ran z mladostjo m da bo cd mole takrat 
oCtmk.ovala elegantno in profinjeno, če »e 
odroie brctrpogojni •m.ladosrnosri« v opre-
mi Krčevito priča ran je mladostnega vide-
sa vedno deiuje neresno si že s preveč 
mlad<xstne obleke take starejše dame be-
reri p-i>gLa vje o »tragiki staranja«. 
Dama »rednj h let mora torej eedno raz-
polagati i 2-arderobo, ki uč trnku je nevtral-
no. ki je rine™ v linijah tn v barvah. Nje-
ne ubieke tudi ne smejo nikdar preveč po-
odarian postave, temveč j« njih naloga, 
da s spretnim krojem harmonično izravna-
jo '*bme. 
Za dopoldansko garderobo starejše dame 
pndejo r pi^tev porozna moderna blaga, 
popoldanske obleke pa naj bodo iz težkih, 
motniih svil Zvečer se starejša dama obla-
či * »atin. marrocain im razne svilene bar-
5unc. ki so izredno dekorativni in jako de-
Ccrvmi 
V i-mi pnm-cTu j« črna barva najbolj pri-
ljubi j trm 7.* rpremenn.bo v garderobi pa 
skrbe globoke mirne barve, kakor rnahov-
n*to zelena, heliotropna ali temno rjava 
Zvočer «i »me privoliti starejša dama z 
ritko postavo tudi obleko iz težka bele 
avile 
Koristen pregled garderobe rtarejSe da-
me vidimo r naši skupini skic 
Vsako teh dam. ki se ukvarjajo z go-
tpodtnjstvom. bo zanimal lep in praktičen 
predT>asnik rta prvi skici S štrleč i mi mo-
derrvmi rokavi. 
Elecantno §-rapacno Obleko predstavlja 
druga skica Život je opremljen z ozkim 
svetlim ovratnikom, krMo pa se širi v na-
girh-mo vola no. 
Obleka. ki jo nosimo pod pAaSčem te Jo 
oblečemo tudi popoldne, naj bo ia tanke-
ga volnenega blaga. Zvončasti reverji s 
svetlim vloženem telovnikom tn lahno zvon-
čas-o krilo so v tem slučaju jako priljub-
ljeni (3 *lika). 
Ce združimo taksno obleko z ram trn. na-
pol dolgim paletojem, dobimo eleganten 
komplet, ki ga okrasimo s Širokim krzne-
nim ovratnikom in lepim malim mufom 
14. slika). 
V vsaki garderobi Je potreben temen 
p Lašč. ka ga uporabimo popoldne m tudi 
zvečer V to svrho se najraje poslužimo 
temnega bar$ima. ravno ukrojeni plašč pa 
opremimo s kranenimi man tetami jn ovrat-
niikom ter z modernimi stranskimi progami 
iz krzna (5 slika). 
Naslednja skica predstavlja popoldan-
sko obleko, ki jo rabi dam« za obiske, 
bridge itd. Obleka je kombinirana iz tež-
kih či-pk in kompaktne svile ter zaradi svo-
je profinjeno enostavnosti jako elegantno 
učinkuje. 
Celo večerna obleka, ki jo prtneSa pred-
zadnja skica, starejše dame nI globoko iz-
rezana. temveč je na hrbtu apartno draipi-
rana tn Ima napol dolge rvončaste rokave. 
Večerno ogrinjalo je navadno črne bar-
ve in prinaša ravni kroj paletota ter ro-
kav« v kimonu. Visok krznen ovratnik je 
oajlepži okra« taksnega plašča (jzadnja ski-
ca). 
Nenavadni dekolte ji 
to pri naših najmlajših damah jako pri-
ljubljeni. V tem primeru pa •• morajo 
p^i^n dekleta zavedati, da Jim bic&čcč 
Krača svetega Antona 
Prispevek k slovenskemu narodopisja 
Pomaiilkliivosti kože 
kot sotočne pege, mozolje, gube, Hšaje Itd. 
bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, ka-
tera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva El-
sa-pomada za zaščito lica ln kože Je brez- | 
pogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 
40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 
Din več. Isto toliko stane Fellerjeva moč-
na Elsa-pomada za rast las. Oboje se na-
roča pri lekarnarju Eugen V. Felier. Stu-
bica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. 
Športna obleka 
za naše malčke »e odlikuje po živi. Jasni 
barvi in že zato pripravlja vsakemiu otro-
ku mnogo veselja. Pleteno športno oblačilo 
rt* 
IkSfL 
ZOFE 
% ^a^aaaaiaiM 
SE 
dobite pri tapetnfku 
RUDOLF SEVER 
M A H l J I N TRG STE V. t. 
dopolnjuje ljasbka. svetla kapuca. obrob-
ljena s krzneno progo. Hlače so ukrojene 
v obliki ga maš, kar je za igranje v snegu 
najbolj praktično. 
okras te gtrasa ne bi pristojal, temveč da 
se morajo poslužiti skromnih in zato sve 
žih učinkov. Letos prinaša moda najraje 
cvetlične okrase za mlade dame. kakor le 
po cvetlično girlando preko ramen, ali lju-
bek šopek iz umetnih rož. ki koketno za-
penja šal ob izrezu. 
• 
Zdravniška posvetovalnica 
V. P. Maribor. Ce zdravila, za katerega 
sprašujete, ne dobite v lekarni, ga mora ista 
pač naročiti od svojega dobavitelja, pri kate-
rem ga gotovo dobi, ker ie že v prometu. 
Opozarjamo Vas pa. da so to injekcije, kate-
re Vam bi moral dajati zdravnik. — M. al. 
Sv. Marko, a) Najboljše bo vedel zdravnik, 
ki Vas zdravi, katere zdravilo je za Vas 
najbolj primarno, ker to zavisi od razfočnih 
činjenic, katerih tukaj ne moremo presoditi. 
Vsekakor pa morate biti zmerni pri uživa-
nju mesa in alkoholnih pijač, b) Na to vpra-
šanje imate odgovor pod »V. F. Maribor« 
v današnji posvetovalnici. — »Mladi smn-
far« Tuzla. Nujno Vam svetujemo, da daste 
otroka čimprej v bolnico. Tam se lahko na 
podlagi opazovanja in različnih preiskav 
ugotovi, katera diieta je najbolj primarna 
m kakšna zdravila so potrebna. — I. 
Ljubljana. Raziskovanja dr. Pulava so gotovo 
zanimiva in bodo mogoče enkrat tudi prak-
tično uporabli'va Nadaljni poskusi na bol-
nikih bodo pokadi*, katere bolezni se da-
jo zdraviti na opisani način Ker Vas bolijo 
zobje. Vam priporočamo, da greste k zobo-
zdravniku. ker so gotovo zobje kot taki po-
kvarjeni Zaradi kožne bolezni pa stopite v 
ambulatorij splošne bolnice v Ljubljani, 
kjer dobite tudi primerne nasvet® za dijeto. 
Higienski nasveti 
za zimski čas 
OBLEKA naj bo pozimi bolj temna, voV-
cena Pri tem pa ne pozabiti, da sta dva 
kosa, drug na drugem, toj>lejša kot en de-
bel kos. N. pr. dve. četudi bolj tenki noga-
vici na eni nogi, sta bolj topli kol ena de-
bela. ker zrak med njima drži toploto. Čev-
lji morajo biti nepremočljivi in ne preozki. 
Galoše in snežke se nosijo samo proti mo-
kroti, ne pa ^roti mrazu in se morajo v so-
bi vedno sezuti. Človek ee oinehkuži. če ved-
no nosi šal. Ta naj bo samo ta mrzlo in vr-
trovno vreme. Mrzle noge treba večkrat ko-
pati in frotirati. 
STANOVANJE mora hneti po zimi ca 18 
stopinj Celzija. Večkrat na dan 6e mora zra-
čiti. posebno po jedi, če se preveč kadi » 
t d. Spalna <oba je lahko malo hladnejša, 
na vsak način pa, mora biti dobro zračena. 
HRANA naj ima malo več maščobe kot 
poleti (slanina, surovo maslo, olje) Vedno 
je pa treba ?krbeti za redno odvajanje, '"ia 
slabotne otroke ie izvrstno ribje olje. Sve 
ža hrana (salata. oranže, citrone) je važna 
zaradi vitaminov. 
ZIMSKI ZRAK ie izvrsten, ker nd prašen 
in ne vsebuje toliko bakterij kot poleti. Za-
to je gojitev zimskega športa jako priporoč-
ljiva Previdni p« morajo biti posebno za-
četniki. Ne rekord, ampak zdravje je slav-
na stvar in namen športa. 
KOPELJ je tudi v zimskem času vafcia. 
Na teden vsaj enkratna topla kopelj danes 
pač ni luksus. Prehlada se obvarujemo, če 
se po kopelji hladno umijemo, krepko tro-
tiramo in vsaj pol ure počivamo. 
Nikdar ee pa ne sme počeli z utiievabu-
mi poskusi n. pr. z mrzlo vodo po zimi. Za-
to je primeren čas poleti in kdor se pri tem 
dobro počuti, naj nadaljuje po zimi. 
Pri vsem pa ne pozab:mo na nego dušev-
nega življenja ker ravno zima nam daje » 
svojimi različnimi prireditvami — voljo do 
kivljenja. 
Američanke ln avto 
Poleg drugih rekordov se Amerika la-
hko ponaša tudi z rekordom žensk pri vo-
lanu. Seveda ne gre tukaj za ženske, ki 
v vlogi vozača prekašajo moške v sigur-
nosti in spretnosti. Gre samo za njih šte-
vilo. Pri zadnjem štetju moških ln žensk, 
ki se razumejo na avtomobil, eo Ameri-
čani našteli, da Imajo med seboj 7,346.155 
žensk, ki Imajo vozaško legitimacijo. Med 
ameriškimi državami prednjači v tem po-
gledu Arkansas, kjer imajo več voza&kih 
dovoljenj ženske kakor moški. 
Fr. 2. 
Reportaža 
Saj nič ne rečem — kdor me pozna, 
ttak ve, da nisem tisti, ki bi kdaj kaj 
rekel in potem spravil klofuto. Nego 
sem previden in vsikdar gojim ozire in 
upoštevam razmere. 
Toda bi se nemara dalo povedati tu-
di tako in ne da bi kaj rekel, pa bi bila 
stvar vendarle jako resnici na ljubo in 
koristna. 
Namreč zastran našega radio. Nam-
reč zastran reportaže v radio. 
Naprimer je te dni v Stuttgartu go-
rel stari grad, pa je bil radio, oni v 
Stuttgartu, jako hvalevreden in je ta-
koj in sproti prenašal ves požar z lica 
mesta z vso tisoč glavo množico rado-
vednega občinstva in z vrlimi gasilci in 
z mrazom in je bilo radioposlušalcem 
nepozaben užitek poslušati, kako da po-
ročevalcu od strupenega mraza šklepe-
čejo zobje. Tako smo bili s pomočjo ra-
dia vsi na vsem svetu lahko deležni po-
žara v Stuttgartu in tisočglave množi-
ce in vrlih gasilcev in strupenega mra-
za in šklepetanja zob in nam niti ni bi-
lo treba biti na Men mesta, kier je ne-
štetim zmrznil jezik in je bilo treba 
Rdečeea Križa in vročih čajev ob mno-
goštevilni udeležbi. Nego smo lahko vso 
to reč uživali ob gorki peči in v copa-
tah in ko nam je bilo požara dovolj, 
smo ga s pripadki vred izklopili in šli 
spat s prijaznim spominom na Stutt-
gart in njegovo oddajno postajo. 
Takemu poročilu z lica mesta se pra-
vi reportaža in silno dviga zanimanje 
za radio. Namreč za dotični. In sedaj 
ne mine večer, da ne bi zasukal apara-
ta na Stuttgart, ali nimajo tamkaj mo-
rebiti zopet kaj takega. 
Kakor rečeno, ne rečem nič. Vredno 
pa je preudarka, kako bi se povečalo 
zanimanje tudi za naš domači radio s 
takimi in enakimi reportažami. 
Ne mislim baš na stari grad v Stutt-
gartu. Nemci niso ljudje, da bi našemu 
radiu na ljubo semkaj odstopili kateri-
koli stari grad in požar in mraz in Rde-
či Križ in vroči čaj, in mislim, ne bi te-
ga storili niti na račun dolžnih repara-
cij. Toda tudi mi nismo taki da bi kaj 
takega zahtevali — nikakor ne. 
Nego se mi zdi, da je tudi brez Nem-
cev dovolj še drugih stvari na svetu, 
vrednih reportaže, in je tem stvarem le 
šteti v čast. da so domačega proizvoda 
in naše gore list. 
Recimo naprimer: Na Miklošičevi ce-
sti se vsak hip. lahko tudi reče?: vsak 
mah — pripeti konju, da se spodrsne in 
na de in se potem naokoli zbere mili ion 
ljudi. Če bi bil naš radio takšen, kakr-
šen bi bil želeti, žalibog, se na bi ne za 
Prav naglo izginjajo stari običaji. Mno-
go jih je uničila kultura še več civilizacija 
največ pa svetovna vojna 8 svojimi zlimi 
posledicami! Brezbožništvo poganja tudi 
na kmetih trdne korenine, ki najdejo obil-
ne hrane v današnjih krivičnih časih. 
Pred dvajsetimi 'eti so še povsod raču-
nali leto od Šentjurja do Smihela s praz-
nikom Sv. Petra tn Pavla kot nekakim 
o poldne vom kmetskega leta. Nad mnogo 
javorjevo mizo je še visel pripet na strop 
pod stekleno skledico pisani golob svetega 
Duha. Noben drug stan ne časti svetega 
Duha, le kmet mu je odločil častno mesto 
nad mizo. Star in pomemben rek je zato 
za človeka neteka: »Troštarja« svetega 
Duha mu manjka. 
Zastonj bi iskali po naših kmetskih hi-
šah svetih podob spoznavalcev. devic tn de-
vičnikov, škofov, opatov, cesarjev, kraljev 
in drugih gosposkih svetnikov molitve. Naš 
kmet prizna le koristne svetnike, ki mu 
vižajo leto in letino, ter varujejo ljudi in 
živali pred boleznimi: svetega Jurja, voj-
ščaka na konju, ki tlači zmaja polj zimo, 
svetega Matijo, tesača s plankačo, ki ledu 
ukazuje, svetega Roka. ki Je obzirno skril 
ranjeno telo in mu liže psiček le koleno, 
da varuje deželo kužnih bolezni. 
V visoki časti sta oba sveta Antona Pa-
dovski ln Puščavnik. Prvemu pravi savinj-
ski kmet Salatnik, ker praznuje svoj god 
v pozni pomladi, ko so tudi kmetske grede 
že polne salate. DrugI ima prašička poleg 
sebe ln mu pravimo Kračnik. Sam ne ve, 
kako je prišel do te koristne živalce. Le-
genda pravi, da ga je nadlegoval nečisti 
duh v vseh mogočih podobah, ko je živel 
svetnik spokorno življenje v afriški pu-
ščavi, zato mu je postavil njegov poznejši 
upodobnik k nogam kralja nečistnikov pra-
šiča. Naš kmet je videl to sliko in je prav 
sodil, da svetnik gotovo ne bo pustil, da 
mu oboli ali celo pogine to njegovo zna-
menje zmage — nečisti spremljevalec ln 
si Je izbral zato svetega Antona za zaščit-
nika svojih ščetincev. ki jih kaj rade na-
padejo hude bolezni čez leto: rdečica, in 
druge kuge. Ničesar noče naš kmet za-
stonj, zato tudi vsako leto daruje Antonu 
najlepšo kračo, da bi bilo vse leto zdravje 
v svinjakih. Na današnji god svetega An-
tona se zato še danes nakopičijo pri nje-
govih altarjih tucati prekajenlh lepo di-
šečih krač. ki Jih cerkveni ključarji po 
opravilu prodajo na dražbi osebenjekom, 
da jih imajo le-ti za pustni priboljšek. 
Prav ob priliki tega Kmetskega prazni-
ka mi Je prišla oa misel naslednja zgodba 
o krači svetega Antona, ki se Je dogodila 
pred leti v našem kraju. Pn podružnici 
svetega. Lovrenca, na ražnju pečenega, ima 
tudi sveti Anton Kračnik svoj stranski 
altar. Tistega leta se je držalo zdravje Šče-
tincev, da so bili dimniki polni svinjine in 
so stali obilni vrči masti v varno zaklenje-
nih kaščah. Zato Je vsa fara prispevala lep 
kup tolstih krač svetemu Antonu, nekaj za 
nazaj v zahvalo, več za naprej, da bi bili 
ščetinci tudi v novem letu vsaj zatorej pri 
zdravju in masti. Z dopadenjem Je stai ob 
skladovnici dehtečih krač Ključar Jern*6 
ln v duhu računal, če bo mogoče kupiti La 
izkupiček vse. kar potrebuje podružnica 
vse leto za božjo čast. 
Po končanem opravilu so se vračal« go-
spodinje v mrazici januarskega Jutra a 
praznimi cekri domov po ozki gazi. Mar«* 
kežka je prav tedaj hladila prevroče po-
mije z mrzlo vodo pri vodnjaku ob cesti. 
Klepet mimo Idočih žensk jo je zmotil 
pri važnem opravilu, da se je ozrla: 
»Od kod pa prihajate • takem številu tn 
to na vse zgodaj?« 
Ženske so se samo muzale, Fidelčka p« 
Jo Je zbodla; »Ti misliš, da je dovolj, da 
skrbiš le za mastne pomije Ml smo pa 
nesle svoje krače svetemu Antonu, da L-O 
tudi on skrbel za naše svinjake.« 
»Lej no! Cisto sem pozabila, da Je danes 
god svetega Antona.« se je zavzela Mar-
kežka. Toda takoj nato je pa naglo do 
dala: »Lavžarju*) Jo bom dala v ta namen. 
Ml bo pa še povrhu kaj napravil zato«. In 
Je naglo popadla ohlajene pomije m a« od-
gugala proti svinjakom, kjer so se drli 
prašiči kakor, da bi Jih žive de vali tz kože, 
ženske so se spogledale ln planile v smeh. 
Jezični Fidelčkl seveda ni dal Jezik miru 
ta je zajaskala: »Jezasna! Da Jo sram ni, 
Markežke! Z eno samo kračo hoče prido-
biti blagoslov svetega Antona ln Izkazati 
debro delo siromaku, ki Ji bo zato popravil 
za najslabšo kračo toliko posode ln orodja, 
kakor da bi mu bila dala centnega pra-
šiča.« 
Druge ženske so bil« pa tihe tn BO zavi-
dale Markežko za njeno pamet. KesaJe BO 
se, da so dale svetemu Antonu tako poceni 
svoje krače. — J. K. —» 
•) O Lavžarju sem Se pisal, da Je MI 
občinski revež ln popravljač orodja in po-
sode. 
Badio 
trenutek obotavljal in že bi bil na lica 
mesta z mikrofonom. Pa bi lahko bili 
deležni tega konja ne samo naši domači 
radio naročniki, nego bi ga lahko od-
dajala Ljubljana tudi v Zagreb in Beo-
grad in bi lahko poslušali konja po vsej 
Evropi in še oni v Ameriki, ako bi se 
ljubilo njihovim ušesom, vstajati po 
polnoči. In če bi se stvar spravila na 
plošče, bi bil še našim potomcem ohra-
njen dragocen spomin na konja in nje-
govo življenje in običaje. Saj bo itak 
trajalo le par let. pa bo konj izginil z 
ljubljanskega repertoarja. 
Kar se pa tiče reportaže o spodrsne-
lem konju, bi se dala s spretno režijo 
še poživiti in izpopolniti. 
Najprej bi asfalt poškropili z mest-
nim škropilnim vozom, da bi bil bolj 
polzek. V radio bi se jako dobro sliša-
lo škropljenje in bi lahko katera dama 
za vpila,, ker so jo poškropili po noga-
vicah. 
Potem bi pripeketal konj, drselo bi 
mu, lovil bi se s podkovanimi kopiti — 
tof tof — toftoftof — in bi telebnil ln 
bi se čula razburjena kletvica voznika 
in švrkanje biča; oboje šteje za preiz-
kušeno prvo pomoč, kadar konju spo-
drkne. In Se bi se ločili onemogli poiz-
kusi konja, da se spravi na noge. 
Pa bi se takisto slišala naraščajoča 
množica radovednega naroda in bi ae 
Izvleček \i »rotsramov 
Nedelja, 17. januarja. 
LJUBLJANA 8: Perutninandvo. — 9: 
Ksperanlo in tujski promet. — 9.30: Preno-
či rkvene glasbe. — 10: Versko predavanj. 
— 10.30: Frebur« m Sch\varzwald. — 11; 
Salonski kvinlet. _ 12: Cas. poročila fn 
plošče. — 15. Rezultati poskusa dr. Vebra. 
— 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Pevski 
kvintet. — 16.30: Salonski kvintet. — 20: 
Koncert delavskega pevskega zbora »Can-
kar«. — 20.45: Flavta-so Io — 21.30: Satlon-
ski kvintet. — 22: Napoved čaaa in poro-
čila. 
ponedeljek, 18. januarja. 
LJUBLJANA 12 15: Plošče. — 12.45: 
Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, 
borza. — 17.30: SaIonski kvintet — 18.:«: 
Iz anatomije človeškega telesa. — 19: Ce-
ščina. _ 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Ma-
škerada. — 21.15: Operni dueti: gg. Zupan 
in 1 velja. — 22: Nai o ved časa in poročila. 
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: 
Plošče. — 17: Popoldanska glasba. — 20: 
Koncert iz Prage. - 22: Poročila. — 22.20: 
Jazz - band. - ZAGREB 12.30: Plošče. -
17: Prenos zvočnega filma. — 20: Koncert 
iz Prage. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. 
_ PRAGA 20: Prenos koncerta češke fil-
harmonije. _ 22.20: Plošče. — BRNO 20. 
Prenos vsega progr a m iz Prage. — VARŠA-
VA 17.35: L;ihka glasba. — 20.15: Operetni 
večer - 22.40: Godba za ples. _ DUNAJ 
11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. 
16.45: Lahka godba orkestra. — 19.30: Kon-
cert dunajskega simfoničnega orkestra. — 
21.30: Operetne pesmi. — 22.05: Godba za 
pies. _ BERLIN 19.10: Lahka glasba. — 
20: Slavnostna oddnia. — 22.30: Plesna glas-
ba. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski 
koncert — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: 
Pevski ' večer. — MOITLACKER 17.05: Or-
kestralen koncert. — 20: Prenos iz Berli-
na _ 21.10: Ponedeljski koncert iz Frank-
furta. — 21.45: Zborovski koncert. — BU-
DIMPEŠTA 17: Koncert ciganske kapele. 
— 20: Večer Mozartove glasbe. — Ciganska 
godba — Madžarske pesmi. — RIM 17.30 
Koncert filharmoničnega orkestra. — 20: 
Plošče. — 21: Mešan glasbeni program. 
Torek. 19. januarja. 
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: 
Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Cas, 
Prav tako oa so orizadeti tudi kmetle Iz 
počasi pojavilo od koderkoli oko posta-
ve s svinčnikom ln beležnico in bi zapi-
salo dejanjski stan, kako da se piše in 
koliko da je star — namreč voznik. 
Narod na cesti je vsakikrat usmerjen 
zoper oko postave in godrnja. Pa bi ne-
mara mimo pripeljal še kdo na kolesu 
— trrriii — in se ustavil in potem pod-
učil policaja, naj nikar ne zapisuje voz-
nika, rajši naj konju pomaga na noge: 
konj in voznik da sta takisto žrtvi ka-
pitala — toda kmalu da bo drugače! 
Izpregovorivši dobrohotno to grožnjo bi 
se jadrno pognal na kolo — trrriii — in 
izginil okoli vogala. 
Iz množice bi se čuli pritrjevalni kli-
ci: »Tako je.« Pa bi se oko postave z 
beležnico in svinčnikom obrnilo na ono 
plat, odkoder so prihajali klici, toda no-
če biti nikdar nihče tisti, ki je vzkliknil 
karkoli. 
Voznik bi s svojega sedeža potegnil 
koc in ga konju pogrinjal pod noge, da 
mu ne bi drselo. Pri tem prizadevanju 
bi mu pomagala marsikatera izpodbud-
na beseda iz vrst zbranega naroda. 
Tako bi se konj ne brez vika in krika 
»pravil kvišku in bi se konj in vozrrk 
odpravila po n*d*Hnih svoiih ooslih 
Oko postave na bi še vedno imelo opra-
vila z narodom in beležnico in bi se 
konj polagoma izpremenil v razžalitev 
straže. 
plošče, borza. — TT.30: OtroSri kotiček. — 
18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 
19.30: eksperimentalno fonetični študij. — 
20: Glavne razvojne faze v umetnostni zgo-
dovini. 20.30: Prenos Iz Zagreba. — 
22.;«: Napoved časa in poročila. 
BEOGRAD 12.30: Koncert radio - orke-
stra. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Na-
rodne pesmL — 20.30: Prenos iz Zagreba. 
— 22.50: Ciganska godba. - ZAGREB 
12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert 
20.30: Koncertni večer. — 22.10: Lahka 
glasba. _ PRAGA 19.20: Koncert slepcev. 
20: Dramski večer. — 21: Lahka godb« 
orkestra _ 22.20: Plošče — BRNO 19.06: 
Godba na pihala. — 19.35: Glasbene impro-
vizacije. — 20: Ves program iz Prage. — 
VARŠAVA 17.35: Orkestralen koncert. — 
20.15: Koncertni večer. — 22.10: Arije tn 
pesmi. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 
11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Opere na 
ploščah. — 15.20: Koncertna ura _ 17: 
Lahka godba orkestra — 19.35: Prenos 
VVagnerjeve opere »Rensko zlato<. — 22.20: 
Plesna glasba. _ BERLIN 20: Prenos kon-
certa iz filharmonije - LANGENBERO 
16.15: Lahka glasba. — 19: Pevski koncert 
— 20.15: Simfoničen koncert. — MCHL-
ACKER 17.05: Popoldanski koncert _ 20: 
Prenos iz Berlina. - 23: Godba za ples. — 
BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orke-
stra. — 19: Plošče. — 19.30: Prenos opero 
»Zidovka« iz gledališča. — Koncert cigan-
ske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in In-
strnmentfllen koncert — 21: Koncert Itali-
janske glasbe. ' 
Pa bi se lahko kdo našel in bi bil te-
lefoniral živalski bolnici po rešilni vo« 
in bi se čulo telefoniranje — mre — 
in razgovor v telefonu in potem — ta 
ta, tata, — rešilni voz, mislim, da ima-
jo rešilni voz tudi za živali. In bi bil 
potem rešilni voz zelo ogorčen, da ni 
več konja — kakšen red da je to! 
Oglasil bi se potem še glas Iz občin-
stva, češ ko magistrat zahteva, da hišni 
posestniki potresajo pred hišami, zakaj 
magistrat sam ne potresa asfalta sredi 
ceste. Mar konji niso takorekoč tudi lju-
dje! To da mora v novine s podpisom 
»Star meščan« ali pa »Eden v imena 
vseh«! 
Pa bi se spretni roki gospoda radio-
poročevalca nedvomno posrečilo, da bi 
h koncu koncev mimo mikrofona prišel 
še gospod župan. Dal bi si poročati, ka-
ko in kaj in potem bi splošno razburje-
nje omilil s prijazno izjavo, da bo zve-
čer dal razsvetliti grad. 
Taka reportaža bi bila zelo zanimiva, 
mislim, da bi bila. tn vrhu tega domača 
in tudi poučna in bi se dala morebiti 
porabiti še za šolski radio. 
In bo zopet zaznamovati jako lep na-
predek. 
Postani in ostani 
fflnn Vodnikove dražbe! 
t