------ 114 ------ Električna naprava v Ljubljani. L Občinski svet ljubljanski je v seji dne 14. marcija konečno sklenil, da si zgradi mestna občina električno napravo, urejeno za istomerne toke, za uporabo parne sile in akumulatorjev. Stavbe v centrali, ki bodo blizu južnega kolodvora, adaptacijo prostorov v pritličji mestne hiše za akumulatorje ter polaganje kabljev po cestah in ulicah oskrbela bode mestna občina v svoji režiji, električno napravo samo pa bode postavila znana dunajska tvrdka Siemens & Halske. Stroški zgradbe znašali bodo 400.000 gld. in sicer na račun tvrdke Siemens & Halske 321.387 gld., na račun mestne občine pa 78.613 gld. Ker zadeva električne naprave zanima vse sloje ljubljanskega prebivalstva, podali bodemo v sledečem obširno poročilo o dotični razpravi v občinskem svetu. V imenu odseka za električno napravo poročal je občinski svetnik gimnazijski ravnatelj A. Senekovič. Meseca decembra 1894. leta sklenil je občinski svet soglasno, da si deželno stolno mesto Ljubljana zgradi na svoje stroške in kot svoje podjetje »električno napravo za električno ^razsvetljavo in prenašanje sil" in da se v s vrbo te zgradbe najame posebno posojilo v znesku 400.000 gld. V zmislu takratnih sklepov imela bi se električna naprava zgraditi v centralo na parno silo za jednofazne mer izpreminja-joče toke in sicer centrala za 5500, elektrovodna mreža za 7600 instaliranih žarnic po 16 normalnih sveč ali njih ekvivalent. Pri stavbi centrale pa se je treba ozirati na to, da se more v poznejši dobi razširiti za parno ali za vodno silo. Ob jednem prejel je odsek za električno napravo takrat nalog, da o vseh projektih, katere je imel na razpolago, zasliši izkušenega strokovnjaka, potem pa sporazumno z mestnim magistratom sestavi načrte po-godeb za oddajo zgradbe, oziroma zi dobavo blaga ter jih občinskemu svetu predloži v potrjenje. V zmislu omenjenih sklepov obrnil se je odsek za električno napravo do c. kr. tehnologiškega muzeja na Dunaju, oziroma do profesorja in predstojnika oddelka za elektrotehniko na tem muzeju, g. Karola Schlenka, s prošnjo, da bi strokovnjaško presolil in ocenil vse projekte. Profesor Schlenk se je temu vabilu odzval in prišel v Ljubljano ter se o vseh razmerah natančno informiral na licu mesta. Potem so se mu poslali vsi projekti, katere so bile vložile tvrdke Ganz & Comp., Siemens & Halske in Schukert & Comp., da jih je mogel natančno proučiti. Prof. Schlenk podal je o teh projektih obširno poročilo, v katerem pride do zaključka, da bi za Ljubljano ne bilo umestno, graditi centralo za mer izpremi-njajoče toke, ampak da bi bolj kazalo, graditi centralo za toke iste meri in z uporabo akumulatorjev a s tremi elektrovodi. Stroški za napravo iznašali bi v obeh slučajih okroglo 400.000 gld., letni stroški za delovršbo pa bi bili po računih izvedenca pri napravi za izmenične toke večji, kakor stroški pri napravi za istomerne toke z akumulatorji. Konečno nasvetuje izvedenec, da bi se zgradba ljubljanske električne naprave izročila tvrdki Siemens & Halske, ki je predložila najbolj natančne projekte za istomerne toke. Ko je odsek prejel strokovnjaško mnenje, moral se je v prvi vrsti posvetovati o tem, ali hoče ostati pri prvotnem sklepu, da se naprava zgradi za izmenične toke, ali pa hoče staviti nasvet, naj se sklep iz leta 1894 pre-drugači toliko, da se naprava zgradi za istomerne toke. Ko je odsek leta 1894. stavil svoje prve predloge, ni imel strokovnjaške ocene projektov in tudi nobenega projekta za istomerne toke, v katerem bi centrala bila na- ----- 115 ----- stanjena bolj kam ob periferiji mesta. Takrat se je odsek ustavljal najbolj projektu, da bi centrala prišla v sredino mesta, poleg frančiškanske cerkve, kamor so jo hoteli postaviti Siemens & Halske kakor tudi Schuckert & Comp. Ko se je sklep občinskega sveta bil raznim konkurentom objavil, vložila je tvrdka Siemens & Halske iz lastnega nagiba nov projekt za istomerne toke in za akumulatorje, po katerem projektu bi imela stati električna centrala v bližini južne železnice in v bližini plinarne, akumulatorska postaja pa v pritličnih prostorih mestne hiše. Vsa naprava pa bi imela biti tako urejena, da bi se regulacija napetosti tokov po mestni elektrovodni mreži vršila iz akumulatorske postaje v mestni hiši, torej iz središča mesta. — Odsek se je temeljito informiral o tem, kolik kon-sum električne eneržije se sme v Ljubljani pričakovati v podnevnem času ter je prišel do zaključka, da se pri sedanjih razmerah ljubljanskih, ki se v tem oziru menda tudi v bližnji prihodnosti ne bodo veliko predrugačile, po dnevu porabi pač zelo malo razsvetljave; sem in tje potrebuje ta ali oni trgovec v kakem bolj temnem skladišču jedno ali par lučij in sicer le za kratek čas. Trditi se sme, da v Ljubljani sploh po dnevu, posebno pa v poletnem času, ne bo svetilo niti 10 žarnic. Kar zadeva uporabo elektrike pri motorjih v obrtne namene, moramo upoštevati, da motorji teko le ob delavnikih in tedaj ne nepretrgoma, marveč mirujejo v onih urah, ko počivajo delavci; v nedeljah in praznikih, kojih število znaša na leto čez 60, pa popolnem mirujejo. Ako bi se električna naprava uredila za izmenične Jtoke, moral bi stroj teči ves dan po letu in po zimi. Jasno je torej, da se pri takem načinu delovršbe morajo stroški za kurivo in mažo izdatno pomnožiti. Ako pa vzamemo napravo z istomernimi toki in akumulatorji, zadostujejo akumulatorji vsem potrebam po dnevu in tudi v zadnjem delu noči, recimo od 1. ure popolunoči. Parne stroje je treba kuriti po noči in na večer, kedar se potrebuje največ luči in naposled po dnevu, takrat, kedar se polnijo akumulatorji. V teh razmerah deluje vsak parni stroj z ugodnim uspehom, prištedi se torej mnogo pri kurivu in tudi stroji in kotli se manje obrabljajo. Sicer pa govore za istomerne toke še drugi razlogi. Občina hoče z električno napravo koristiti tudi malim obrtnikom s tem, da morejo dobivati električne toke kot gonilno ali motorično silo. Izkušnja pa uči, da elektromotorji za istomerne toke glede zanesljivosti in varnosti daleč nadkriljujejo one za izmenične toke. Izmenični toki pri sedanjem stanju elektrotehniškega razvitka tudi niso neposredno rabljivi kot motorična sila za električne železnice. Kar imamo doslej električnih železnic, vse so urejene za istomerne toke. Ali bi ne smeli tudi v Ljubljani misliti na to, da bi si morebiti v bližnji prihodnjosti gradili električno železnico? Tudi so električne naprave za izmenične toke bolj nevarne kakor one za istomerne toke. Pri napravah za izmenične toke uporabljajo se namreč velike napetosti tokov (2000 voltov in še več); kdor se dotakne žice, po kateri kroži toliko napet tok, tega pač navadno usmrti. Res je sicer, da so kablji in transformatorji dobro izolirani, vendar se je pripetilo že večkrat, da je delavec, kopajoč na ulici, zadel ob kabelj, ga presekal in po električnem udaru bil ubit. Tudi pri transformatorjih pripetila se je že marsikatera nesreča. Take velike nevarnosti pri napravah za istomerne toke ni, ker je pri teh napetost mnogo manjša, največ do 300 voltov, katera pa še ni za življenje nevavna. Naposled naj še omenimo, da dajejo obločnice za istomerne toke pri uporabi iste množine električne ener-žija navzdol, proti tlom več svetlobe, ker je ne razpršu-jejo v isti meri na vse strani kakor obločnice za izmenične toke, in da svetijo nekoliko bolj mirno kakor zadnje imenovane, povedali smo vse, kar daje istomernemu toku prednost pred izmeničnim.