¡ SB««»»« ^ * VOtfi'ï-, --.i:-- g l' a s i li o socialistične zveze delovnega ljudstva KOPER — 11. JANUARJA 1963 Poštnina plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 3 SPLOŠNI DRUŽBENI IN GOSPODARSKI RAZVOJ OMOGOČA TUBI NAPREDEK KMETIJSTVA Dogovor za dosledno odpravo dosedanjih pomanjkljivosti v kmetijstvu in za izpolnitev programa perspektivnega razvoja v kmetijstvu na področju bivšega okraja Koper — Družbeni sektor bo povečal kmetijske površine od 5.800 ha v letu 1960 na 12.400 ha v letu 1965 in povišal kmetijsko proizvodnjo od 30.655 ton na 134.273 ton pridelkov v letu 1965 Po uspelih posvetih, ki -so jih- da je hitra rast industrije in dru- navali vzroke za neurejenost ser- Z osnovnim načrtom postavlja- imeli v zadnjem času po priporo- gih dejavnosti povzročila zaposlo- visne službe, nizke produktivnosti mo smeri kmetijske proizvodnje čilu glavnega odbora SZDL Slo- vanje kmečkega prebivalstva v zaposlene delovne sile in dokajš- na področju posamezne kmetijske venije občinski politični aktivi, nekmetijskih dejavnostih in se je njih izgub v nekaterih primerih, organizacije, njen obseg, posame- na katerih so konkretno obravna- s tem opuščalo delo na kmetijah, ki so jih morali kriti okrajni ljud- zne etape razvoja in specializa- vali kmetijsko problematiko po Posebno zanimiv, je podatek, po ski odbori, pristojne občine in po- cije, kjer pa tega še ni je treba posameznih komunah, se je sredi katerem se je od leta 1960 na leto sredno tudi kmetijske zadruge. S osnovni načrt čimprej dokončati decembra — še pred združitvijo 1962 povečala vrednost kmetijske tem v zvezi so navzoči zlasti ob- na temelju orientacije, da mora okrajev — sestal v Kopru tudi proizvodnje družbenega sektorja ravnavali vzroke subjektivnega biti glavna skrb vseh kmetijskih okrajni aktiv komunistov, ki de- za 214 milijonov, vtem ko se je značaja in pa nejasna stališča, ki organizacij in njihovih notranjih lajo V kmetijstvu. Za uvod. je po- na zasebnem sektorju povečala le zavirajo hitrejši razvoj kmetij- subjektivnih sil usmerjena v ved- dal tovariš Vinko Lovrečič obšir- za 38 milijonov, pa še to le po stva pri nas. no večjo blagovno proizvodnjo na no analitično poročilo o aktualnih vrednosti, kajti v fizičnem" obse- Za člane Zveze komunistov, ki družbenem in zasebnem sektor- problemih in nalogah v kmetij- gu se proizvodnja na zasebnem delajo v kmetijstvu, je aktiv na ju. Pri tem pa morajo kmetijskim stvu dotedanjega okraja' Koper, sektorju ni povečala. _ svojem posvetu sprejel za njiho- organizacijam nuditi vso potreb- nakar so navzoči po razgibani Kakor je na sestankih komuni- Vo obvezno napotilo pri nadalj- no pomoč pristojne institucije, razpravi sprejeli vrsto sklepov in stov navada, so razen doseženih njem delu vrsto zaključkov, iz- politične organizacije in oblast- priporočil. ' uspehov na tem posvetu temelji- med katerih naj omenimo samo veni organi. Izmed izhodišč za razpravo in to analizirali tudi pomanjkljivd- nekatere najvažnejše. (Nadaljevanje na 2 strani) sklepe bi navedli samo nekatere sti in vzroke, ki so v našem okra- séí¿m Si« Koprska Turistična zveza se temeljito pripravlja na obračun s svojim delom v preteklem obdobju, hkrati pa izdeluje načrte za delovanje v bližnji in perspektivni prihodnosti. Nikakor ne bi mogli očitati temu organu premajhne aktivnosti v dosedanjem delu. Nasprotno! Vendar pa so nove razmere, novi pogledi na turizem in odločna orientacija na čim večji in čim naglejši razvoj turistične dejavnosti v vsedržavnem merilu prinesli predvsem našemu področju nove ln odgovorne naloge, izhajajoče iz naše zemljepisne lege, naravnih lepot ln vseh drugih pogojev, ki naravnost terjajo otl nas maksimalnih naporov, izdajdljivosti ln vztrajnega dela za nadaljnji razvoj te gospodarske dejavnosti. Pri tem nam daje vsa jugoslovanska skupnost svojo pomoč in podporo. Ta se izraža-predvsem v več kot dveh in četrt milijarde dinarjev investicijskih sredstev za zgraditev novih in ureditev ali dopolnitev obstoječih turistlčno-gostinskih objektov samo na področju bivšega koprskega okraja. Tako izkazano zaupanje družbe nas veseli in smo nanj ponosni, vendar pa terja od nas vseh in ne samo neposrednih investitorjev veliko odgovornosti. Ta odgovornost lega kot težko breme ne samo na pleča delovnih kolektivov turistično-gostinskih objektov, marveč tudi na širše družbene organizme, ki se na razne načine ukvarjajo z razvojem turizma. To pa so predvsem turistični zvezi ln turistična društva po vsej Primorski. Spričo omenjene obsežne odgovornosti in zahtevnih, nalog je treba ob bližnjih občnih zborih zvez in društev z največjo odgovornostjo izbrati tudi tem družbenim organizmom kar najbolj sposobna in delavoljna vodstva po enakih kriterijih, kot smo izbirali druga vodstva v prav tako pomembnih družbenopolitičnih organizacijah in oblastvenih organih. Le tako bomo lahko zagotovili turistični organizaciji tisto vlogo ln v njej takšno delo, kakršno od nje vsa naša družba pričakuje, da bi tudi na tem področju dosegla zamišljeni napredek v korist vse naše skupnosti. Marksistično načelo razvoja ekonomike in gospodarskih dejavnosti na podlagi obstoječih pogojev neposredno okoli sebe nas naravnost sili, da samo stegnemo roko in utrgamo Jabolko nad seboj, saj lepših pogojev za razvoj turizma narava že nikjer in nikomur ni tako nasula v naročje. Tega ne videti in se po tem ne ravnati, pomeni delati proti lastnim Interesom, zato bomo Imeli to pred očmi, ko bomo te dni razpravljali o delu ln načrtih turistične organizacije ln o njenih novih vodstvih Rastko Bradaškja ugotovitve, -kakor na primer to, ju v zadnjem obdobju povzročali da sta splošni družbeni in gospo- določene težave v razvoju kmetij-darski razvoj ustvarila v zadnjih stva. Govora je bilo o obnovi naletih ugodne pogoje za razvoj so- sadov na nepripravljenih zemlji-cialističnega sektorja kmetijstva, ščih, o neprimernem bančnem --- mehanizmu pri odobravanju in- Razgovor o zunanji politiki vesticijskih posojil, o nedokonča-a mh gospodarskih objektih, o sla- Komisija za politično in idejno bi organizaciji dela, o pomanjka-vzgojno delo pri OO SZDL je v nju sposobne delovne sile, o ne- Slovenski Jadran v dogovoru z OB IZROČITVI TELEVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA KOT NAGRADE ZA RAZŠIRITEV SLOVENSKEGA JADRANA Ko je v začetku lanskega leta Seveda je bilo treba aparat tu- jatelja v hišo. Sreča je ožarila li- pomočjo občinskih forumov tudi ____- - - ... ... ... ^i Preizkusiti. Tako je deset ve- ca vseh vaščanov, ko je televizor urejeno do otvoritve vaškega torek popoldne organizirala raz- vsklajenosti cen kmetijskih pri- okrajnim^ in občinskimi odbori selih domačih viž, ki jih je pri- stal na omarici v kotu ne preveč kluba govor o zunanjepolitičnih vpra- delkov v primerjavi s cenami in- Socialistične zveze bivšega kopr- pravil občinski odbor SZDL, ta- velikega prostora — vsekakor pa Z nagovorom in zahvalo je bil šanjih, na katerem je sodelovalo dustrijskih izdelkov, ki jih potre- skega okraja razpisal nagradno koj in z odlično oceno prestalo iz- daleč premajhnega, da bi lahko končan »uradni« del srečanja. V lepo števfio povabljenih politič- buje kmetijstvo za nadaljnjo re- tekmovanje za razširitev lista, je pit, pbskočno polko je prispeval hkrati sprejel vse, ki so ga ho- prijetnem razgovoru je potekel produkcijo, posebej pa so obrav- za najboljše krajevne organizaci- še, studio Radia Ljubljane — pa teli videti in pozdraviti kot bo- čas do prve oddaje, ki se" je zaje pripravil lepe nagrade. Poka- se v.nsotni vaščani že skoraj niso dočega ljubega prijatelja, ob ka- radi teme v studiu Zagreb neko- nih delavcev iz Kopra. IX. PLENUM CS ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE y zalo se je, da je v tekmovanju mogli' iočiti od aDarata. dosegla najlepši uspeh organiza- terem bodo prebili veliko zabav- liko zavlekla. Čeprav je bila sli- Treba pa je bilo . po krajšem nih in tudi poučnih, vselej pa ka nekoliko slaba zaradi omenje- prijetnih uric. nih pomanjkljivosti, pa so va- _______________„_________ Treba pa je bilo namestiti an- ščani dolgo v noč gledali pro- v Harijah, prav tako biti zraven pri slovesnem sreča- teno in urediti priključke, vse gram, saj jih je le malo med nji- ;riški občini. Minulo nju televizorja z vaščani na Pre- seveda še kar provizorično, ker mi, ki so sploh že videli televi- soboto je glavni urednik Sloven- ložah, ki so ga tako težko priča- tudi na Preložah vaški klub šele zor. Zdaj jim aparat daje per- cija SZDL vasi Prelože v Brki- postanku dalje — proti Preložam. nih, takoj za njo pa je bila or- Tudi predstavniki Harij so hoteli gamzacija v Harijah, prav tako biti zraven pri slovesnen v lhrsko-bistnški občini. Minulo nju televizorja z vaščani na Pre- ^"''p^mn.^ei^Ln^-ta2^^ le^^nVo^Sr^dSS^po^^: ske*a +J£drana °b Prisrčnih slo- kovali in se bali in upali, da jim urejajo in bo ob pomoči občin- spektivo lepšega življenja in ne-sindikatov Jugoslavije, ki je razprav- jih. Tako bi odslej imeli namesto do- vesnostin izročil vascanom Harij ga ja kdo drug ne odnese. Pa sko- skega odbora SZDL Ilirska Bi- posrednejše zveze z dogodki okoli ......... danjih 14 strokovnih zvez le 6 več- velik radiogramofon, občanom na raj ni bilo nričakovati" v va' i sinrilUninv. in to: sindikat delav- LI I /-it r\ V» 1 /s»-» ~ —v w.« n . * .v .. w. -______ ljal o reorganizaciji sindikatov in pro- sedanjih vasi je strica urejen v kakšnih dveh ted- njih, saj to našo zlato partizan- pfenum jeUpr?poroči?"trokovn'im sin- cev m iSiamva^sindikli fpr^ah pa lep televizijski spre- 24 hišnih številk in 25 gospodinj- nih. Tedaj bodo priredili pravo sko'vasico še poštar obišče komaj dikatom, naj se združijo po načelu delavcev uslužnostnili dejavnosti, sin- jemniK. «likat delavcev družbenih služb, sin- K uspehu tekmovanja je v Ha- ročnikov »Slovenskega Jadrana« dikat delavcev S&M: P«P°mogla mlada Ko je v hudem in nepretrga- stev, prav toliko pa je tudi na- vaško veselico s slovesno otvorit- vsak drugi dan in niti ne. Potresni sunek Minuli torek so seizmografi zabeležili potresni sunek V. stopnje vijo in šele takrat naj bi tudi Prisrčno je bilo tudi slovo. In televizor dobil pravo veljavo. z vabilom seveda k otvoritvi va- _____ ___________ _____________ ________ nem dežju pribrenčal spaček po Zal se je izkazalo, da zvečer škega kluba, v katerem bo na brehrambene industrljejn^kmetijstva. ščani pa si prizadevajo, da bi si Brkinski ali tako imenovani Mla- napetost električnega toka ne častnem mestu stal televizijski „ r,i„„„rr, „ "« uredili tudi klubski prostor. Svo- dinski . cesti na Prelože, so pod ustreza več zahtevam in je zato sprejemnik. Vedno bolj bo širil je goste, med njimi so bili tudi pristreški že stale mladinske iz- bila slika na ekranu precej ne- obzorja in približeval dogajanja --predstavniki občinskega odbora vidnice in skozi zaveso dežja popolna — posebno še, če upo- velikega sveta naši brkinski va- SZDL iz Ilirske Bistrice, so lepo usmerile avto na dvorišče pred- števamo, da se sicer iz vasi nepo- sici in okoliškim zaselkom, ki so Posvet SZDL in ZK sprejeli^ y šoli in za to priložnost sednika vaškega odbora SZDL sredno vidi antena na Nanosu, se že vnaprej vkjjučili med stal- pripravili tudi majhen program, Vinka Kovačiča. Sprejem je bil Kaj hočemo — transformator je ne obiskovalce novega kluba na dikat delavcev gradbeništva ln grad- _„„,„ Sjl bene industrije ter sindikat delavcev f^da Socialistične zveze, VSI va brehrambene industrije in kmetijstva. Ščani pa si prizadevajo, da bi S Med drugim je plenum sklenil, naj uredili tudi klubski prostor. Svo bodo občni zbori sindikalnih podruz- ^ nlc vsaki dve leti. na področju Snežnika, ki je del- „.YJ^J0 S1 fflt v katerem so pridni šolarji izve- kljub dežju "kar se da prisrčen, kake tri kilometre daleč — na Preložah „„ u,Ai TUrci™ RhX „» predsedniki občinskih odborov r1H „«A-n? s« i~<. ------ - ...... no zajel tudi Ilirsko Bistrico, ne """IV, " ¡r-*"' cm neicaj pevsKin lr da bi povzročil kakršnokoli škodo. točk pod vodstvom v_ dli nekaj pevskih in recitacijskih kot more biti le takrat, ko br- Ostrožnem brdu. Treba se bo ne- '** "1 r\n \r r-irvrl f ef trAT-n ci t rt i i Vi rJ t r/^l-i i •___i - v,____i _ ___ .___• _ i_______: t__i______v: __3 „ i_ „ i—... .XI- — i». mitejev ZK novega primorskega učiteljic Dragice Milharčič in Mi-okraja. Med drugim so predsed- ]ene MajdiS> aparat pa je v ime_ svojih dveh kinski človek po stari slovenski kako vreči v dodatne stroške in navadi sprejema najboljšega pri- nabaviti stabilizator, kar bo s Na svidenje torej ob otvoritv.il Rastko Bradaškja že izvede- nu vaške organizacije in vse niki SZDL govorili ___ _______...... r^Pmelrn L-imfovpnri S7m nih občinskih konferencah v Ilir- skupnosU^prevzer.predsednik Šo- Obcmska konferenca bZDL ski Bistrici in Piranu t _ cialistične v2veze A^drej Gombač, pravah na konference SZDL po ki se je za tovarišico Majdičevo ostalih občinah, ki naj bi bile za- in' predsednikom vaške organiza-ključene najpozneje do srede cjje mladine Rudijem Lavrenči- marca. Razpravljali so tudi o čem zahvalil za lepo nagrado. Vsi ustavni kampanji in o nalogah so poudarili, da bo radiogramo- v Piranu Za Ilirsko Bistrico je tudi v Piranu že bila pred dnevi občinska konferenca SZDL, ki ji je bila za osnovo analiza gospodarskega položaja na podlagi ugotovitev seminarja SZDL o gospodarsko političnih problemih občine. V bogati razpravi so na konferenci osvetlili najvažnejše probleme in nakazali smernice za bodoče delo. Obe okrajni zvezi za telesno ze za telesno kulturo. Za pred- ustanovnem občnem zboru, ozir. kulturo v Kopru in v Novi Gori- sednika začasnega odbora so iz- pripravljati načrte za bodoče de- Socialistične zveze v prihodnjem ion velikega pomena za še bolj ci sta se združili. Izolili so začas- volili Borisa Jurco. obdobju. Plenum ObKom ZK v Piranu Huda nesreča Na nezavarovanem mestu je v novoletni noči zavozil z avtom v morje pred hotelom Triglav v Kopru mladi učitelj iz Trsta .Tu-lijan Colautti in utonil. Tragična smrt nesrečnega mladeniča je imela velik'odmev med tržaškimi Slovenci, ki so ga v velikem šte-Svoj zadnji plenum pred dnevi vilu spremili na zadnji poti. To so komunisti piranske občine po- je v nekaj letih že peti primer, svetili problemu žena v komuni da so vozila zletela z obale v in pri tem predvsem iskali poti morje na nezavarovanem mestu zlasti za razbremenitev zaposle- pred hotelom. Se bodo za to od-nih žena, kar naj bi pripomoglo govorni pri komunalnem podjetju k njihovi večji aktivnosti v dru- zdaj le zganili in kaj ukrenili, da žbeno političnem življenju v ob- ne bo več podobnih in nepotreb-čini. nih nesreč? razgibano družabno življenje v Harijah, posebno še, ko bo urejen vaški klub. lo. Predstavniki začasnega odbo-ni upravni in izvršilni odbor, ki Začasni odbor je, že začel pri- ra so povedali, da bo ena glav-bo vodil delo vse do ustanovnega pravljati gradivo o problemih, ki nih nalog nove zveze utrjevati občnega zbora- nove okrajne zve- jih bodo podrobno obdelali OBVESTILO UDELEŽENCEM KA JUHO VEGA NATEČAJA Udeležence natečaja za Kajuhove nagrade, ki jih vsako leto podeljuje Zveza združenj borccv NOV Slovenije, obveščamo, da smo podajšali rok za oddajo del, ki kandidirajo za Kajuhove nagrade. V poštev za nagrade pridejo vsa dela, ki jih ho zavod »Borec« prejel do 1. marca 1963, oziroma dela s področja likovne umetnosti, ki jih bo zavod prejel do 1. junija 1963. Nagrade bodo podeljene 22. julija 1963. Iz pisarne predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije ln res je sreča prišla na Prelože. Na vso moč se sme minulo soboto zvečer prvič v življenju \ kleli žive slike Jadranu je bila bogato poplačana. Ko bodo te dni dok' na Preložah postal žarišče družabnega življenja to partizanske vasice in vso okolico na občinske zveze za telesno kulturo, da bodo lahko nosilec in usmerjevalec celotnega telesnokultur-nega udejstvo vanja na svojem področju, Vso pozornost bodo posvetili športom, ki imajo na Primorskem že močne korenine, predvsem vodnim športom, atletiki, košarki, zimskim športom in drugim. Se naprej bo osnovni cilj razvijanje množičnosti, na tej osno.vi pa bodo dobili podporo tudi vrhunski dosežki skupin ali posameznikov, Glede tekmovanj se bo uveljavljalo načelo, da je treba organizirati take tekmovalne sisteme, ki bodo omogočili udeležbo tudi šibkejšim društvom in klubom. Zato se bo treba podrobno pomeniti o organizaciji mestnih, občinskih in področnih lig. Se naprej se bo treba prizadevati za razširitev športnih stikov z naprednimi društvi na drugi strani meje. Novo g zvezo čakajo odgovorne naloge | tudi na področju gmotnih vpra-šanj. Mnogo več kot doslej bo treba napraviti za ustanovitev občinskih skladov, v katere naj bi se ne samo občasno, ampak v stalni obliki stekala sredstva, ki naj zagotovijo sistematično vzdrževanje objektov, gradnjo novih icje Skozi usta in na licih stariU in mladih vaščanov, ko so objektov in krijejo funkcionalne ke na televizijskem ekranu. Njihova privrženost Slovenskemu , , j v, okončno uredili še prostor za sestanke, bo kotiček s televizijo lZuat:Ke ODUtlbKin zvez, alUStev m klubov. (Nadaljevanje s 1. strani) Osvajanje novih zemljišč z odkupom, zakupom, arondacijo itd. ostane še nadalje ena izmed glavnih nalog in skrbi kmetijskih organizacij. O investicijah v kmetijstvu morajo odločati kmetijske zadruge same, rentabilnost vsakršne investicije pa mora biti temeljito proučena. Posebno pozornost je posvetiti dograditvi obstoječih nepopolnih objektov z mobilizacijo vseh razpoložljivih lastnih in lokalnih sredstev okraja in občine. V stalnem stiku z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci je treba usmerjati njihovo proizvodnjo, pospeševati vse mogoče oblike kooperacije, da bi dosegli čim večjo proizvodnjo, pri čemer pa je seveda treba zasebnega proizvajalca spodbuditi s primernimi odkupnimi cenami oziroma preiti na samo delitev dohodka po vloženem delu. N Dokler ni dovolj sezonske delovne sile, je treba reševati pravočasno spravilo krme in drugih pridelkov s pomočjo kolektivov drugih delovnih organizacij, glede na nesistematično planiranje strokovnega kadra v kmetijstvu pa morajo kmetijske organizacije čimprej izdelati ustrezni program izobraževanja in štipendiranja. V kmetijskih delovnih organizacijah je potrebno še nadalje krepiti ekonomske enote, prilagoditi notranjo zakonodajo dejanskim potrebam, zlasti pa doslednejšemu izvajanju delitve osebnega dohodka po vloženem delu. Nagrajevanje mora biti spodbudno tudi za tiste člane delovnih kolektivov, ki delajo v še zaenkrat. nerentabilnih ekonomskih enotah. Med vprašanji, ki jih bodo morali v bodoče z večjo prizadevnostjo in doslednostjo reševati tudi okrajni in občinski ljudski odbori, je zgraditev potrebnih stanovanjskih prostorov za redno delovno silo in namestitev sezonske delovne sile ter družbeni standard nasploh. Stanovanjski skladi ljudskih odborov morajo pospešiti reševanje teh problemov, ki so eden izmed glavnih vzrokov za fluktuacijo delovne sile in sploh za težave v času sezone. Prav bi sploh bilo, da bi občinski ljudski odbori po vzoru nekaterih drugih slovenskih občin ustanovili posebne sklade za kmetijstvo, ki bi lahko služili zlasti za soudeležbo pri najemanju kreditov, za odkup zemlje itd. Občinski ljudski odbori bi morali z razumno davčno politiko čim dlje zadrževati kmeta na takšni zemlji, za katero kmetijska organizacija zaenkrat nima interesa. Sploh je pri izvajanju davčne □ politike treba upoštevati stopnjo "gospodarskega razvoja, oddaljenost od tržišča, prometne zveze, možnost zaslužka izven kmetijstva in podobno, sicer pa morajo ljudski odbori nuditi vso pomoč pri povečanju zemljiščnih površin kmetijskih organizacij. Te naloge bi lahko opravljale stalne medobčinske arondacijske komisije, ker je ena sama takšna komisija v okraju premalo. . Tudi gospodarska zbornica bi morala še marsikaj storiti za razvoj kmetijstva v našem okraju.. Težave so s potrebnimi deviznimi sredstvi za uvoz semenskega blaga, treba je proučiti problematiko semenske službe, s pravnega vidika je treba obdelati potek aron-dacijskega postopka, zaradi zastarelih predpisov je treba predlagati spremembe v zakonodaji; glede dedovanja, kar bi po vsej državi olajšalo pridobivanje zemljišč in arondacijski postopek.. Gospodarska zbornica naj bi tudi proučila posledice neenakoprav- nega položaja kmetijskih pridelkov v izvoznem procesu (nižja obračunska vrednost dolarja za kmetijstvo). Gre tudi za ustreznejšo ureditev kreditiranja kmetijske mehanizacije, bolj organiziranega strokovnega izobraževanja v kmetijstvu itd. Kakor rečeno, je posvet kritično obravnaval zlasti tudi pomanjkljivosti in dosedanje napake subjektivnih sil v kmetijskih organizacijah ter s tem v zvezi sprejel še nadaljnje sklepe. Vsekakor pa je bilo za to posvetovanje značilno to, da so prišla do izraza enotna gledanja na nadaljnji razvoj kmetijstva in da je bilo posebno poudarjeno stališče,- po katerem je v bodoče treba močneje zaostriti soodgovornost subjektivnih sil v samih kmetijskih organizacijah, enako pa tudi soodgovornost subjektivnih sil v vseh.naših družbeno političnih in oblastvenih forumih za zadovoljiv razvoj te važne veje našega gospodarstva. tms m Glavni stolp novo televizijske oddajne postaje na Nanosu, ki zdaj s svojo izredno močjo treh in pol kilovata posreduje lepo sliko tudi na ekranih najbolj oddaljenih področij na Primorskem, S pomočjo manjših pretvornikov bo tako naša televizijska mreža segla skoraj v sleherno naselje, kjer so prebivalci komaj kdaj sanjali, da bi lahko gledali televizijske oddaje Pred dnevi je Svet za socialno varstvo OLO v Kopru obravnaval problematiko, ki se pojavlja v zvezi z varstvom in skrbjo za borce in invalide NOB. Ugotovili so, da so v letošnjem, letu napravili velik napredek, ko so prenesli skrb in pristojnost za reševanje zadev borcev in invalidov NOB na občine.' Priznanje posebne dobe NOB je pogoj za uveljavljanje določenih pravic, ki jih zakoni in pred- pisi priznavajo udeležencem NOB. Ker je po dopolnitvi predpisov obvezno samo mnenje občinskih organizacij ZB, so konec oktobra lani prenesli to delo na občine. Postopek se je s tem skrajšal, saj imajo komisije pri občinskih odborih ZB že večletno prakso in same najbolje poznajo borce, Id to dobo uveljavljajo. Pri nekaterih občinskih odborih ZB bi bilo potrebno vsaj začasno okrepiti službo, ki se ukvarja s priznanjem ČLANI SZDL V DUTOVLJAH IN OKOLIŠKIH VASEH Ce naj vsaj na kratko navedemo nekaj misli in podatkov s krajevne konference SZDL, ki je bila v Dutov-ljah 20. decembra, moramo ugotoviti, da so se delegati prizadevno in prizadeto dotaknili najvažnejših problemov, ki stoje danes pred organizacijo. Govorili so — ponovno — o ustavi in o krajevnih problemih. Domač okvir: delegati so z območja bodoče krajevne skupnosti: iz Dutovelj, Kre-pelj, Godenj, Krajne vasi, Skopega, Koprive in Brij. Pogled nazaj: krajevni odbor SZDL Dutovlje je imel 7 sej, Skopo 9 sej in Kopriva 12. Najaktivnejši podružnični odbor je bil v Krajni vasi. Na splošno pa je bilo premalo povezave med krajevnimi in podružničnimi odbori SZDL. V Dutovljah je največ delala sekcija za komunalna vprašanja, pa tudi sekcija za civilne pogrebe se je lepo izkazala. V Skopem je največ uspehov zabeležila sekcija za prosveto. OBČANI V ŠTJAKU V SEŽANSKI OBČINI SE Ostale sekcije — bilo jih je več — bi morale bolj zavihati rokave. V SZDL je bilo sprejetih 15 novih članov. Morda je bilo v tem pogledu premalo storjenega za vključevanje mladine. Člani so se posebno zanimali za komunalne probleme. Rezultati so kar razveseljivi: krajevni odbor Dutovlje 650 delovnih ur, Skopo 900, Krajna vas (podružnica) 1200 in Kopriva 900 delovnih ur. V razpravi je bilo govora o kmetijstvu, blagovnem prometu, turizmu. Površine teranovih vinogradov bi lahko bile večje in vinogradi bi morali biti sodobneje urejeni, sposobni za strojno obdelavo, kjer je ta mogoča. Relacija: lastnik zemlje — sekcija za. kmetijstvo pri lcra.jevnem od-boru SZDL — kmetijska zadrufea — še ni dovolj obdelana. Kraške vasi morajo postati še bolj privlačne za turiste. Bolje je treba urediti menjalno službo. Sedanji čas poslovanja ni zadovoljiv. In trgovski lokali ... Pa tudi gostilne ... In še in še. Krajevna skupnost, v kateri bo Socialistična zveza morala najti svoje pravo mesto, bo imela polne roke dela. In člani se tega že dobro zavedajo. -er posebne in delovne dobe, da bi bilo delo .ažurno. V našem okraju izplačujemo kakih 75 priznavalnin zaslužnim in potrebnim borcem. V primerjavi z drugimi okraji in s številom borcev je to število še vedno sila majhno, zato naj bi občinski ljudski odbori predvidevali v proračunih potrebna namenska sredstva za takšnd priznavalnine' in enkratne pomoči. Da bi lahko probleme, ki se's tem pojavljajo, reševali čim bolj skladno in enotno, bi bilo prav, ko bi občinski ljudski odbori sprejeli ustrezne odloke. Največje število priznavalnin izplačuje sedaj ObLO Koper. Sredstva za priznavalnine in \ enkratne pomoči borcem je treba pri občinskih -ljudskih odborih dodeljevati ločeno od dotacij za poslovanje teh organizacij v občini. S temi sredstvi naj bi razpolagala posebna komisija pri ljudskem odboru na predlog organizacije ZB. Glede stanovanjskega vprašanja borcev in invalidov naj bi v prihodnjih letih nujno dali' prednost udeležencem NOB, da bi to boleče vprašanje čimprej spravili z dnevnega reda. Na seji so tudi priporočili, naj bi pri politiki štipendiranja dajali.prednost tistim otrokom borcev, ki živijo na podeželju in imajo slabše.gmotne in druge pogoje'za nadaljevanje šolanja: Že v letu 1962 so dale občine precejšnja sredstva za reševanje teh vprašanj, predlogi predračunov za leto 1963 pa kažejo, da bo mogoče te probleme reševati še uspešneje. A. M. Na nedavni konferenci SZDL v Štjaku so- kritično ocenili delo, opravljeno v pretekli mandatni dobi. Kljub težavam in morda pomanjkljivostim, ki so se odražale največ na organizacijskem področju, so le zabeležili nekatere pomembne uspehe. Med te so' upravičeno všteli gradnjo vodovoda v Štjaku, v katero so vložili 2108 prostovoljnih delovnih ur in 20 ur voženj z vprego. Vrednost opravljenega dela znaša 262.000 dinarjev. Za že opravljeno grad-njifčeste Stjak—Vrabce bo to nova delovna zmaga. Precejšen del vodovoda od studenca na Konar- čah je že dograjen in več kot verjetno >je, da bodo dela zaključena že letos. Na konferenci so se zavzeli za gradnjo zasilnega postajališča na avtobusni postaji v Štjaku, kjer otroci, ki se vozijo v sežansko osemletko, in seveda tudi odrasli, čakajo avtobus ob vsakem vremenu. Želijo si, da bi priskočilo na pomoč podjetje Avtopromet Gorica. Najbrž bi ne bilo napak, če bi v Štjaku oživili PD »Višava«, ki je svojčas slovelo zaradi svoje aktivnosti. -er KULTURNO ŽIVLJENJE DIJAKOV V DIJAŠKEM DOMU Tovariš urednik! Ker smo že večkrat brali precej neprijetnega o Dijaškem domu • v Kopru, bi hotela to popraviti s tem, da bi povedala nekaj besed o tem, kako pravzaprav živimo in kaj delamo. © V Pekingu je bil minule dni sestanek, na katerem so predsednik LR Kitajske Mao , Ce Tung, ministrska predsednica Cejlona Sirimavo Banda-ranaike in indonezijski zunanji minister dr. Subandrio razpravljali o kitajsko - indijskem sporu. Ti razgovori dajejo upanje na miroljubno rešitev spora, ki že več let resno ogroža mir na tem delu sveta. Cejlonski premier Sirimavo Bandaranaike pa je včeraj prispela v prestolnico Indije New Delhi na posvetovanje z indijsko vlado, Kakor je znano so Cejlon, Združena arabska republika, Gana, Indonezija, Burma in Kambodža za odstranitev napetosti, ki je nastala že novembra 1959, © Vladi ZDA in SZ sta, poslali generalnemu sekretarju OZN UTantu skupno pi-. smo, v katerem izjavljata, da je: spoi-azum, ki sta ga dosegli za rešitev kubanske krize, dosežen v tolikšni meri, da Varnostnemu svetu OZN ni več potrebno razpravljati v tem vprašanju. O V Južnem Vietnamu so se v zadnjih dneh močno okrepile sile osvobodilnega gibanja Vietkonga, kar povzroča velike skrbi diktatorju Diemu. © V nedeljo so v Braziliji z referendumom zopet vzpostavili predsedniški režim, in s tem. zavrgli dosedanji parlamentarni režim, ki so ga pred poldrugim letom uvedli desni-' čar j i. O V Peruju je vojaška junta razglasila obsedno stanje in zaprla okrog 1000 oseb, ki so obdolžene, da so pripravljale zaroto proti vladi. Aretirance so obdolžili »komunistične dejavnosti«. O Kombinirane saudsko - jordanske vojaške enote so te dni vdrle čez vzhodno jemen-sko mejo. Iz Kaira pa poro- čajo, da v Saudsko Arabijo prihaja orožje iz ZDA, medtem ko so egiptovska vojaška letala sodelovala pri bombardiranju jemenskih protirevo-lucionarnih sil, ki so se po zrušitvi monarhije v Jemenu zatekle v Saudsko Arabijo. O Portugalski zunanji minister Nogueria je te dni izjavil, da Portugalska ni sprejela poziva generalnega sekretarja OZN UTanta, naj podpre akcijo OZN v Katangi. Tako je Salazarjeva Portugalska ponovno potrdila secesijo Ka-t.ange, saj jo s Čombejevim režimom povezujejo skupni interesi v vsiljevanju koloniali-zma v Afriki. O Štirje sovjetski kozmonavti so novinarjem poročevalske agencije TASS povedali nekaj svojih mnenj o prihodnjih vesoljskih poletih. ■ Titov je dejal, da bi bilo potrebno -^red poletom na Luno spraviti v krožno pot okrog Zernlje med-planetarno postajo š tehniki in znanstveniki. Gagarin meni, da je treba za polet na Mars in Venero zgraditi velike ladje, v katerih bi potovali raziskovalci, in dejal, da bo Luna v prihodnosti oporišče za vesoljske polete. O Afriške dežele so v načelu dosegle soglasje, da bodo ustanovile skupno tržišče ter na ta način izboljšale medse- ■ bojno blagovno izmenjavo. S tem se namreč nameravajo zavarovati pred ofenzivo zaprtih tržišč, predvsem pred evropskim gospodarskim svetom. Dežele Afrike in Azije skupno zahtevajo hitrejšo industrializacijo in si prizadevajo, da bi leta 1970 nastopile na mednarodnem tržišču tudi z industrijskim blagom. O Kancler Adenauer bo 21. in 22. januarja obiskal Pariz in se s predsednikom Francije de Gaullom razgovarjal- p nadaljnjem francosko - nemškem sodelovanju. Te dni pa je kancler Adenauer za 87. rojstni dan dobil voščilo opozicijske socialdemokratske stranke, ki med drugim pravi, da si bo pridobil simpatije večine državljanov, če bi se letos, kot je obljubil, umaknil iz političnega življenja in prepustil svoje mesto mlajšim. Dijaški dom ni le ustanova, kjer dobimo dijaki prenočišče, marveč predvsem tudi ustanova, kjer se dijaki splošno izobražujemo. Organ našega samoupravljanja je domski svet, v katerem sodelujejo številne komisije, kot n. pr. učna, disciplinska, gospodarska, športna, komisija za jedilnike in kulturna komisija. Ob tej priložnosti bi se hotela zaustaviti le ob delovanju kulturne komisije, ki skrbi za lepše vzdušje v našem domu. Pred kratkim smo sprejeli program dela za vse leto. Zelo lepo smo praznovali dan republike, dan JLA in tudi novo leto, ki smo ga pričakali s humorističnim. večerom in s sporedom Pokaži, • kaj znaš.. Pred kratkim. so nas obiskali tudi slovenski dijaki iz Dijaškega doma v Trstu. Pri nas so se zadržali ves dan. Zanimal jih je predvsem gospodarski razvoj Kopra od osvoboditve sem in pravice italijanske vianjšine. Dijaki so si tudi ogledali tovarno Tomos, nato pa so bila v našem domu razna športna srečanja in kratkd čajanka. V kratkem bo začel delovati v domu mešani pevski zbor. Začeli se bomo učiti tudi igrico, s katero nameravamo gostovati po sosednih vaseh. Z njo bomo po seme-stralnih počitnicah tudi vrnili obisk tržaškim dijakom. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Primorskim prireditvam za vso tehnično pomoč, ki so nam jo nudile pri naših proslavah. M. Gaberščik Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdajo CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo In uprave v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen izvod 20 din. Letna naročnina BOO din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3.5 amer. dolarja, Bančni račun 602-11-1-101 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln lcllšeji tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. D'E 0 L iz ekspozeja edvarda kardelja o. predosnutku nove ustave volitve' bodo v novem sistemu, po besedah Kardelja, postale boli del vsakdanje udeležbe državljanov v političnih zadevah. Ko je poudaril, da je normalno, da bo občina, Iti-je najtesneje povezana z interesi in s potrebami delovnih organizacij ter ljudi, nosilec volilnega sistema, je Kardelj podčrtal, da pripada v procesu kandidiranja na vseh ravneh zolo pomembna vloga zavestnim silam, organiziranim v ZKJ in SZDLJ. »To so,« je dejal Kardelj, »zagotovilo za demokratično volitve, pa tudi zagotovilo za izvolitev sposobnih kadrov, ki bodo mogli nositi veliko odgovornosti člana skupščine ali druge družbene funkcije.« Ko je govoril o kompetencah in funkcijah skupsclne, je Kardelj med drugim dejal, da ne gre le za vlogo skupščine na področju zakonodaje in pri dajanju splošnih norm. »Prednosnutek predvideva,« je poudaril predsednik ustavne komisije, »aktivnost skupščin, zlasti pa njenih samoupravnih zborov tudi na področju prostovoljnih sporazumov iji neobveznih priporočil, ki lahko postanejo sčasoma zelo. pomembna opora za dejavnost državljanov v organih družbenega samuopravljanja, s tem pa tudi zelo pomemben prispevek h krepitvi družbeno odgovornosti vseh samoupravnih teles in njihovih funkcionarjev. Takšna dejavnost bo olajšala skupščinam, da se bodo. češče pojavljale ne le kot zakonodajna telesa oziroma telesa, ki sprejemajo samo obvezne pravne norme, marveč tudi kot organizatorji širših političnih akcij, skupaj z vsemi ostalimi zainteresiranimi družbenimi činlteljl. To bo še ena spodbuda, da se bodo skupščine čedalje bolj pojavljale kot organi družbenega samoupravljanja ln omejevale pri tem ukrepe državne prisllnosti dejansko samo na področja, na katerih Je ta prisilnost sedaj še neogibna ln progresivna. To prav gotovo velja za delo samoupravnih zborov. Vse to bo omogočilo ln spodbujalo, da bo postala družbena iniciativa v skupščinah intenzivnejša, kot je bila doslej, ne. da bi se pri tem omejila le na polltično-izvršne upravne ln podobne organe.« V posebnem delu o Mar xo vi h in Leninovih pogledih na oblike države in samoupravljanja Kardelj poudarja,' da koncepcija ustavnega in političnega sistema v Jugoslaviji ni le neposredni izraz jugoslovanske prakse samoupravljanja, marveč je zasnovana tudi na znanih idejnih in teoretičnih postavkah marksizma in leninizma. Seveda, je poudaril nato Kardelj, niti Marx niti Lenin nista mogla dati vnaprej točne in nezmotljive slike gibanj, ki jih bo uveljavila praksa. • »... Sovjetska oblast prva na svetu (strogo vzeto druga, ker te prav isto delala tudi Pariška komuna) — paudarja Lenin — priteguje množice, in to-prav izkoriščane množice, k upravljanju... Sovjeti so neposredna organizacija samih In izkoriščenih množič, ki na vse mogočo načine olajšuje tem množicam, da same urejajo državo in upravljajo'z njo.. .« (V. I. Lenin, Izbrana dela, Kultura i960, zv. 12, strani 372, 373.) V taksni organizaciji države, nadaljuje Kardelj, je bil razbit fetiš države kot posebne kategorije izven odnosov v proizvodnji ln delitvi. Sovjeti so postali zametek socialističnega družbenega samoupravljanja. — Lenin je to vprašanje imel za tako pomembno, da je celo v imenu prve socialistične države, ki je nastala v Oktobrski revoluciji, vnesel naziv sovjetska država, sovjetska Rusija, Zveza sovjetskih socialističnih republik. S tem je hotel simbolično poudariti, da to ni več politična. država klasičnega tipa, marveč nova država, in sicer takšna, ki je, kolikor se le dä, neposreden instrument delovnih množic, ki same upravljajo z družbo, neposredno, komunistična partija pa je tista, ki jih — kot pravi Lenin — »dviga, vzgaja, uči in vodi za seboj«. Progresivna Leninova misel pa je šla na nekaterih področjih pred možnostmi tedanje'sovjetske družbe. Praktično uresničenje te koncepcije je sčasoma naletelo na velike težave. Stalinskä ustava lz leta 1936, zlasti pa stalinska praksa sta se dokaj oddaljili od te koncepcije. In medtem, ko je Lenin menil, da je ».. . odnlirajočo državo na določeni stopnji njenega odmiranja mogoče imenovati nepolitično državo,« je Stalin uveljavil teorijo o neogibnostl nenehne krepitve funkcije države, kar praktično pomeni, da bi morala biti čedalje bolj »politična«. Toda XX. in XXII. kongres KP SZ sta d^a novo silo družbenim prizadevanjem za realizacijo leninske smeri.« Ko je navajal Lenina in njegove misli o sovjetski oblasti, je Kardelj na kpneu poudaril, da »naša praksa, naravno, kar zadeva obliko, ni v vsem identična z odnosi v leninskem sistemu sovjetske oblasti, fiaša socialistična družba nastaja v precej drugačnih notranjih in zunanjih pogojih, kot so bili pogoji socialistične Rusije po Oktobrski revoluciji, toda očitno je, da so izhodiščne ideje in teoretične ter politične postavke iste.« OMEJITEV PONOVNE VOLILNOSTI IN ROTACIJA »Tretja velika sprememba,« je nato dejal Kardelj, »ki jo predlaga predosnutek nove ustave zaradi zagotovitve socialističnih in demokratičnih načel, o katerih Je bilo govora prej", in zaradi tega, da bi bilo čim manj možnosti za deformacije v razvoju socializma, se nanaša na pogoje volitve in določanja funkcionarjev na položaje z Javnimi pooblastili in na druge vodilne družbene in državne položaje. Predosnutek nove ustave namreč predlaga uvedbo načela omejevanja ponovne volilnosti glede nekaterih političnih funkcij na eno aH največ dve volilni obdobji, predlaga pa tudi sistem rotacije v skupščinah z namenom, da bi zagotovili potrebno kontinuiteto pri delu skupščin. Predosnutek- predlaga tudi obvezno ponovno izvolitev' oziroma ponovno določitev tam kjer so bili doslej nekateri funkcionarji voljeni ali določeni brez roka, na primer-na vodilnih-mestih v gospodarstvu. Tesno povezan z vsem tem je_ Končno tudi predlog, da.praviloma, en človek ne more združevati vec družbenih funkcij, zlasti kadar gre za funkcije ki so kakorköli med seboj odvisne. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da je uvedba teh načel v nase družbeno življenje ena izmed najbistvenejših naprednih reform, ki jih nova ustava vnaša v naš politični sistem. Čeprav ta načela v politični praksi niso v nobenem pogledu nova, vendarle niso niti v enem ustavnem sistemu b!la tako široko uporabljena kot v naši novi ustavi.« J„ Kardelj Jo poudaril, da ima ta sprememba dva' pomembna vidika: prvič, pomen rotacije kot sredstva socialistične družbp in njenih naprednih sil v boju proti raznim negativnim posledicam in pojavom, do katerih pride lahko \ pogojih preveč počasnega kadrovskega obnavljanja vodilnih organov države in komune, in, drugič, omejitev ponovne izvolitve kot ene izmed demokratičnih osnov sistema družbenega samoupravljanja. »Ena izmed naših pomanjkljivosti te vrste,« je dejal Kardelj, »Je tudi dejstvo, da se zelo počasi menjavajo kadri med federacijo In republikami z ene in republikami in komunami oziroma okraji' z druge plati, prav tako pa tudi gospodarsko-upravnih, političnih in obratno. Zato mnogi republiški kadri ne poznajo v zadostni meri problematike na ravni federacije in narobe, kar povzroča ponekod nepotrebne težave v odnosu med organi federacije in organi republik,_ oziroma se nekateri kadri preveč izgubljajo v gospodarskem, drugI pa v organizacijsko-polltičnem prakticizmu:« »Načelo omejitve ponovne volilnosti,« je poudaril Kardelj, »bo bistveno pripomoglo k temu, da bomo te pomanjkljivosti odpravili ali vsaj omejili « Ko Je opozoril, da bo gibanje najsposobnejših kadrov, kakršno predvideva predosnutek, olajšalo, da se bodo vse družbene funkcije skladneje razvijale, je Kardelj dejal: »Pri nas se tudi sicer kaže zdaj negativna težnja, da so nekatere državne funkcije preveč poudarjene s samo kadrovsko razdelitvijo, da pa. nekatere funkcije v družbenih organizacijah ter pri ustvarjalnem delu na področju znanosti in kulture ali družbenih služb preveč podcenjujemo m kadrovsko zanemarjamo. Gotovo je, da bo iitvf kad?ov Ve ponovne VOIiInostl prispevalo h koristnejši razde- °r.UKn' kar ie tfeba poudariti glede družbene vloge načela o omejitvi ponovne volilnosti, je to. da to načelo bistveno pripada sistemu družbenega samoupravljanja, da je to načelo pravzaprav eno izmed njegovih demokratičnih temeljev.« Kardelj je s tem v zvezi poudaril da boj za to, da vsak človek upravlja z družbo ™ ^ v°»a «fmokratična Parola, marveč eden izmed bistvenih pogojev za stabilizacijo socialističnih družbenih odnosov. »Taista načela, so osnova predosnutka za našo novo ustavo,« je dejal Kardelj. 2 se Je aotakrul razprav o novi ustavi v začetnem obdobju in ideje, da samoupravni zbori v skupščinah ne bodo sestavljeni iz stalnih poslancev, marveč da bodo skupščine komun od časa do Časa v te zbore volile delegate v zvezi z značajem vprašanj, ld so na dnevnem redu, je Kardelj dejal: , . »Verjetno je, tla bi takšen mehanizem načelno najbolj ustrezal sistemu družbenega samoupravljanja, toda v današntlh pogojih te «a še zmeraj ni mogoče uresničiti. Se "zmeraj smo v položaju, ko ne smemo dovol ti Iabilnosti državnih in drugih funkcij" odkaterih sta odvisna, socialistični red in stabilnost celotne družbe, ki je še zmetal razvoi Tort» J"6 mateirialne p0K°Jc za naglejšl socialistični razvoj. Toda rotacija je vsekakor pomemben korak v tei smeri « ^!°,!'r'SP-fa,f( k Vitrcj5i menjavi U«cll na vodilnih poToža-iminlnÄ3 ^ prite-nitvi sposobnih ljudi na funkcije družbenega 'T P,a tu,cU k znatno hitrejšemu idejnemu in po lit ič-SltT !!Uh?Zbef"?- ivlWa na s°ciallstičnih osnovah, odcovornn.t funk«"° ve7'ana Povsem določena družbena odgovornost, lu bo onemogočila svobodno sprehaianie liudi sUn?! razne funkcije, oziroma preprečila takšno raiosebljenje funkcij k bi praktično privedlo do ukinitve odgovornosti.« lunKCij, ki Ko potem zavrne argumente kritikov s pozicil klasične hnr žoazne demokracije, češ da je večstrankarski sistem usp^šnefšl nll čin menjavanja ljudi na vodilnih političnih položajih kakor pa omejitev ponovne volilnosti, Kardelj sicer ne zanika pozitivne xdoee l-i jo je imel večstrankarski sistem v razvoju meščanskedcmokraclle poudarja pa da bi prenos metod buržoazne demokracij v ooeole socialistične družbe tudi na področju selekciie k£iVnv negativne rezultate. V tej zvezi je med drugta defal- " »V pogojih zmagovite socialistične revoluciie is h* vodilna revolucionarna partija delavskega razreda'orviTr^tŽČ žejo ¡STrJ^iS^ Ä^Ä HtSFI'F®' znatno spremenfle roetMÄsk! pSe'oTÄ-00 Zd3j tralnega odločanja in ozkih kadrovskih °a Prctei:no ccn" čedalje.širše demokratične^obnfe'volitve ¡Zol"™ Pr°ha3ali da ÄLÄiÄ ™ja ^a/onio'goča državljanom, uveljavi a oJ svoje vo ilne pr °vice'S f™onarjev in rJalneJe politični činitelj nZše druž^ 'je"dodal K^deH'^nt"tli„orSan'"ranl sainouÄ^an°zbora,e^Sm Zveznega zbora m r^ToWiÄ Zvozne skupščine "udi nn tein V^T P^PWalo. da bodo'sklepi vplivom zainteresiranih p,?d™';(u P°d na^olj neposrednim življenja?" * L NEKATERE UGOTOVITVE OB ZAKLJUČENI PRVI FAZI USTAVNE KAMPANJE IN AKTUALNE NALOGE V NADALJNJEM OBDOBJU Ob zaključku prvega dela ustavne kampanje Je Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL sklical posvetovanje, ki so se ga poleg članov Izvršnega odbora udeležili tudi člani sekretariata OSS, OK LMS, člani okrajne ustavne grupe in predstavniki družbenih organizacij. Posvet Je ugotovil, da je bila aktivnost, ki se je v poslednjih mesecih odvijala v našem okraju okrog priprav za sprejem nove zvezne in republiške ustave, zelo široka, in da predstavlja eno najvažnejših političnih akcij v zadnjem obdobju. V okviru ustavne kampanje so naša politična vodstva od okraja navzdol priredila vrsto razgovorov, posvetovanj, sestankov in seminarjev, na katerih so obravnavali ustavno gradivo. Razprave — tako na terenu kot v delovnih organizacijah in društvih — so pokazale izredno zanimanje občanov ln lahko rečomo, da že dolgo nI bilo tako širokega sodelovanja ljudi v politični akciji kot sedaj v ustavni kampanji. Čeprav Je javna razprava zajela širok krog občanov, pa glede kvalitete razprav ne moremo biti povsem zadovoljni. Razprava še ni dovolj zajela oblastvena predstavniška telesa in organe samoupravljanja, zlasti v javni upravi. Premalo je bilo specializiranih razprav; sodelovanje strokovnih društev in družbenih organizacij v razpravah o konkretnih vprašanjih njihove problematike še nt doseglo zaželene ravni. Občinske organizacije SZDL so kot politični forum, odgovoren za ustavno kampanjo, premalo vplivale na potek razprav v političnem smislu. Niti Izvršni odbori občinskih SZDL niso povsod sproti vplivali in usmerjali javno razpravo. Ponekod so to prepustili aktivom predavateljev in delavski oziroma ljudski univerzi. Na posvetu so .bila sprejeta priporočila in zaključki, ki bi jih lahko obsegli v~naslednjih osmih točkah. • O SZDL — kakor tudi ostale družbeno politične organizacije —• naj analizirajo dosedanji potek javne razprave in v nadaljnjem poteku ustavne kampanje zagotove poleg množičnosti tudi boljšo vsebino in kvaliteto javnih razprav. O V nadaljevanju razprav naj bi družbeno politične organizacije dajale še več pobude za odpiranje problemov načelnega in teoretičnega značaja, s katerimi dosedanja razpravljanja niso bila dovolj prežeta. Gre za vprašanja znanstvenega socializina, marksistične teorije oziroma principov in ciljev, izraženih v programu ZKJ, ki naj bi se proučevali povezano z ustavnim gradivom. Takšne razprave prihajajo zlasti v poštev za politične šole, seminarje, izobraževalne centre in tako dalje.' O Občinski odbori SZDL naj prevzamejo iniciativo, da se osnutki občinskih statutov, dajo čimprej v razpravo in da bi povsod, kjer so za to dani pogoji, organizirali ustavne tribune, na katerih bi morali povezati praktično in teoretično obravnavanje aktualnih vprašanj. Tako naj bi občinski odbori SZDL sklicevali razprave, ki bi zajele vsa področja družbene dejavnosti (šolstvo, kulturo, telesno vzgojo in šport, socialno skrbstvo, javno upravo, tehnično področje itd.). o Pri izdelavi statutov komun, statutov krajevnih skupnosti in statutov delovnih organizacij bi morala biti naša politična vodstva — skupno z drugimi faktorji v občini — iniciatorji temeljitih analizo dosedanjih pojavih, problemih in gibanjih obravnavane problematike. Analize naj bi bile predmet širokih razprav tako v organizacijah SZDL kot v delovnih organizacijah in cilj prizadevanj v iskanju najboljših rešitev. V zvezi z obdelavo družbeno ekonomskih odnosov v statutih komun in delovnih organizacij js zlasti važno, na kakšen način urejati formiranje in delitev sredst-ev za skupne potrebe v okviru osnovnih politično teritorialnih skupnosti. o Pohiteti je potrebno z'izdelavo statutov gospodarskih organizacij. Družbeno politične organizacije, zlasti pa sindikalna vodstva, naj nudijo konkretno po moč samoupravnim organom v razpravah o statutih delovnih organizacij in pri razčiščevanju osnovnih vprašanj, tako da bodo statuti rezultat dejavnosti vseh družbeno političnih sil in celotnega kolektiva. V ta namen naj družbeno politična vodstva sklicujejo razgovore, seminarje, javne razprave in angažirajo pri tem tudi vsa sredstva za informiranje (tovarniški tisk, dnevnike in druge časopise, biltene, oglasne deske, radio itd.). o Sindikalna vodstva naj v okviru splošne ustavne kampanje samostojno usmerjajo razpravo v delovnih kolektivih in naj pomagajo komisijam za izdelavo statutov delovnih organizacij s pomočjo seminarjev, razgovorov in posvetov razčistiti osnovna vprašanja, zlasti probleme, ki nastajajo glede ustvarjanja in delitve dohodka. O teh problemih naj sklicujejo tudi tribune proizvajalcev. O Pri dosedanjih razpravah je mladina aktivno sodelovala. Mladinska vodstva naj tudi v nadaljevanju razprav o občinskih statutih in statutih delovnih organizacij angažirajo mladino zlasti na obravnavo tistih vprašanj, ki zadevajo mladino bodisi v šoli, družbenih organizacijah in delovnih kolektivih. V okviru mladinskih tribun naj bi sklicevali razgovore z vodstvenim kadrom mladinskih organzacij, mladimi proizvajalci itd. Izboljšati bo še treba vsebino tolmačenja in razprav v šolah in jo povezati s konkretnimi vprašanji občinskih statutov, statutov delovnih organizacij in komunalne problematike. o Da bi dosegli kvalitetnejšo obravnavo in tolmačenje, bo potrebno zagotoviti boljše sodelovanje predavateljskega aktiva in s tem večjo kvaliteto in konkretnost vodenja nadaljnjih razprav. lili i M J Sreča pa se je nasmejala tudi pridnosti Harijčanov. Prijateljstvo s Slovenskim .Jadranom je vasi prineslo velik ra-diogramofon. Za zdaj bo še nekaj časa kar v šoli, ko pa bodo v kratkem uredili svoj vaški klub, bo vaščanom in posebno mladini novi aparat prispeval marsikatero urico veselja in razvedrila, zabave in tudi resnega znanja. Ko so minulo soboto sprejeli lepo nagrado za svojo prizadevnost v širjenju Slovenskega Jadrana, so v spomin na ta lepi dogodek posneli gornjo fotografijo BLED Je okrog 7. Januarja prispel v Dakar ln nato krenil proti Tako-radi BOHINJ bo okrog 14. januarja prl- plul iz Genove na Reko BOVEC je okrog 8, januarja priplul v Santos in okrog 10. januarja v Buenos Alres ZELENGORA bo okrog 25. januarja odplula proti afriškim pristaniščem GORANKA je 3. januarja odplula iz Benetk proti Trstu, Reki in Slbe-niku KOROTAN Japonska: 2G, Januarja GORANKA Jadran: 10, januarja BELA KRAJINA Je na poti iz Amsterdama proti Bale Comeau (Kanada) BIHAC je okrog 10. januarja priplul v Zdanov DUBROVNIK Je okrog 5. januarja od- plul proti Daljnemu vzhodu GORENJSKA bo okrog 18, Januarja priplula na Reko LJUBLJANA je 2. januarja priplula v Ploče MARTIN KRPAN bo okrog 14. Januarja priplula v Aqabo PIRAN je okrog 11. januarja priplul v ZDA POHORJE bo okrog 17. januarja priplul iz Szczecina v Jugoslavijo ROG je na poti iz Ploč proti Severni Evropi okrog 7. januarja priplul v Gibraltar Z LASTNIMI SILAMI KUP NOVEGA TUDI NA VRABCAH IN OKOLICI Na Vrabčah in okoliških vaseh SZDL konec decembra, vendar sto v svojo vas so Razgurci pri-je marsikaj novega. V zadnjih ne vse. Kajti če bi hoteli napra- spevali 1950 delovnih ur. Sedaj nekaj letih je v teh krajih opaziti viti samo seznam vse aktivnosti, gradijo še vaški vodovod, za ka- nenavaden delovni polet, kakor ki se odraža v uspehih, bi bil ta da se je v ljudeh nekaj prebudilo, seznam kaj dolg. Poglejmo na kar ni moč zaustaviti. Mnogo te- kratko. ga je v poročilu, ki so ga obrav- Še enkrat o cesti Vrabče— navali na krajevni konferenci Štjak: 11.976 delovnih ur.' Za ce- UMETNIH ZOB NE BOMO VEC UVAŽALI 21.293 delovnih ur. In naj pristavimo: kadar Vrhove! delajo, se ne šalijo. O vsem tem so govorili na konferenci SZDL. In še o drugem. Na primer o potrebah na Velikem polju in tudi v že navedenih vaseh. Tu in tam je še kak vodnjak, kos poti, ki kliče pridne roke. Pravijo: »Problemov nikoli ne terega so samo lani opravili prostovoljnega dela za 1512 ur. Na Grižah so samo za gradnjo napa-jališča in prav v zadnjem času za lovilno ploskev prispevali 2100 delovnih ur (29 članov SZDL!). Tudi na Vrabčah niso držali križem rok. Po precejšnji zaslu- zmanjka!« A vse kaže, da tudi do-gi A. Bandlja so zgradili vaško bre volje ne. In složnosti. Saj so rtapajališče (na izvir so naleteli v vsi kot eden. starem vaškem kalu, kar je dva- Omenili so tudi mladinske brl-krat zanimivo: prvič, ker ga vse gacje; štafeto mladosti, ki je lani vsako leto manjša uvozna postavka zaradi domače proizvod- dosle.i ™ti slutili niso, drugič, ker š!a skozi vrabce ... Tudi kritizi- ,__. „ TT^isii Amrti T,v; rnrlfi so Vrabce na sedlu hriba): 3100 rali so se. Neke seje niso bile do- nje v Poligalantu V Volčji dragi pri Gonci prostovoljnih delovnih ur. bre. In da se na družbenem na- Podjetje za predelavo plastičnih vanje. Opremo za proizvodnjo Na Jakovcah so se lotili priprav predku niso premaknili niti za ir-oajeije d__ p _ . um(ftnih ^ so proti koncu lan- za gradnjo vodovoda. Doslej so ped. Verjetno so nn tem mislili inas »Poligalant« v Volčji Dragi pri Gorici je začelo serijsko proizvajati umetne zobe. Letos bodo izdelali približno 2 milijona skri-latnih zob v 24 oblikah in desetih barvnih odtenkih. Večino proizvodnje imajo razprodano že vnaprej. Priznani strokovnjaki so dali njihovim izdelkom zelo ugodno oceno, saj domači izdelek ne zaostaja za uvoženim. Umetnih zob tako ne bo treba več uvažati in bo družbi prihranjeno 165 tisoč skega leta nabavili v Veliki Bri- vložili že 635 delovnih ur, vendar na prosvetno delo. Zato zelja, da taniji, za kar so potrošili okrog potrebujejo še pomoč v denarju, bi Delavska univerza iz Sežane tri milijone dinarjev. tp Skupna bilanca znaša torej ne pozabila nanje. -ec V TOMAJU IN OKOLIŠKIH VASEH SO ČLANI SZDL W Grahovo brdo. Vse vasi skupaj pa so imele en krajevni odbor s se- Kaže, da so se člani SZDL v dolarjev letno, ki smo jih doslej Tomaju in okolici že odločili za .. vsako leto izdajali v ta namen, obseg bodoče krajevne skupnosti, dežem v Tomaju. Izkušnje v do- Pohgalant je edino podjetje pri Ta naj bi obsegala območje dose- sedanjem sodelovanju so dokaj nas, ki je osvojilo serijsko proiz- danjih treh krajevnih vodjo umetnih zob in bo lahko SZDL z vasmi Toma j, zadovoljilo vse domače povpraše- Križ, Utovlje, Filipčje Pred kratkim so se predstavniki kmetijskih zadrug, občinskih ljudskih odborov obalnih občin, Kmetijskega zavoda Koper, sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo in gospodarske zbornice ter far-macevtsko-kemijskega kombinata »Farmis« iz Ljubljane razpravljali o možnostih za proizvodnjo bolhača na obalnem področju. Bolhač je rastlina, ki je podobna naši marjetki in vsebuje surov piretrin, ki je najbolj učinkovito sredstvo za uničevanje mrčesa. V velikih količinah ga uporabljajo NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Tri velike naloge nas čakajo v gospodarskem pogledu v letošnjem letu: nadaljnje povečanje proizvodnje, povečanje izvoza in zboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Brez dvoma nismo s tem povedali nič novega, saj so te naloge poleg drugih vedno na prvem mestu. Vendar pa moramo ugotoviti, da bodo imele v letošnjem letu neke značilnosti, ki temelje na dosedanjem gospodarskem razvoju, posebno pa še v lanskem. Tako smo lani povečali industrijsko proizvodnjo in lahko računamo, da bo končni rezultat tega povečanja za 7"/o nad 1961. Vendar je industrijska proizvodnja začela hitreje in močneje rasli šele v drugi polovici lanskega leta, ko smo v posameznih mesecih dosegli tudi nad 20°/o povišanje, v posameznih gospodarskih dejavnostih pa celo precej nad tem odstotkom. Zato lahko gledamo optimistično v začeto leto, ker smo _ prepričani, da bo tak tempo razvoja industrije proizvodnje trajal naprej. Drugače je s kmetijstvom. Na tem področju že dolgo ne dosegamo tistega, kar bi morali, in nam kmetijska proizvodnja ne krije niti tistega, kar nam je potrebno doma. Tako moramo iz leta v leto zdaj to zdaj ono živilo celo uvažati v velikih količinah. Lani n. pr. pšenico. Ne da bi odkrivali na tem mestu objektivne ali subjektivne vzroke za tako stanje in razvoj kmetijstva, moramo postaviti za prihodnje program, ki ga sicer že izvajamo a prepočasi. Čimprej bomo morali doseči tako raven kmetijske proizvodnje, ki bo zadoščala za doma&e potrebe in nam poleg tega omogočila tudi izvoz brez škode za domače potrebe, Slednje moramo čimprej doseči, ker bodo sicer napori industrije glede izvoza ostali brez posebnega vpliva na dvig gospodarstva, saj mora industrija izvažati velik del svojih proizvodov za kritje uvoza kmetijskih pridelkov oziroma živil. Kako se nam pokaže to stanje v številkah, naj navedemo, da predstavlja danes pasiva v naši. trgovinski bilanci skoro ravno toliko, kolikor nas stane uvoz živil. Z drugimi besedami to pomeni, da če ne bi uvažali živil, bi lahko kmalu uravnovesili našo zunn,-njetrgovinsko bilanco, ki kaže letos približno 25 milijard pa-sive. Lahko bi uvažali tudi mnogo več drugega blaga, ki je potrebno za široko potrošnjo. Končno Se o potrebi po dvigu življenjske ravni. Lani spričo slabe letine in slabega pridelka v kmetijstvu ne moremo govoriti o večjem, zboljšanju te ravni, saj so se cene v primerjavi s 1961 dvignile povprečno za 13"/». Pri tem pa so se najbolj dvignile cene hrane (za 21 °/o), kar seveda najbolj vpliva na strukturo izdatkov delovnih ljudi, ki jim zaradi takega povišanja n-s more ostati mnogo za druge potrebe. Naj omenimo še, da so se cene industrijskih izdelkov lani povišale le za 1 °/o. Povišanje indeksa cen življenjskih stroškov v štiričlanski družini, ki so bili v nov-zmbru lani za 15»/» višji kot 1951 v istem času, nam dajejo za prihodnje gospodarsko leto važen in pomemben opomin, da je treba odpraviti vzroke, ki so tak porast povzročili. Z dosego nalog, o katerih je bilo govora, sicer ne bo še vse rešeno in tudi niso s tem naštete vse naloge. Vendar menimo, da bi z izpolnitvijo teh. ki smo jih navedli, dosegli velik uspeh in pomembno urnv-novešenje v gospodarstvu. S to željo tudi vstopamo v novo gospodarsko leto 1963. -žj- po vsem svetu. Domovina bolhača je naša jadranska obala, na velikih površinah pa ga gojijo v Keniji, Ameriki in na Japonskem. Bolhač bi bilo mogoče gojiti na tistih zapuščenih zemljiščih na obalnem področju, ki niso primerna za gojitev vrtnin in drugih intenzivnih poljščin. Izkušnje, ki jih imamo z gojenjem bolhača na obratu Parecag pri Portorožu, dokazujejo, da lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo dober pridelek. Na enem hektaru bolhačeve-ga nasada lahko računamo s 100 tisoč dinarji čistega dobička. Bol- NA KRATKO IZ SEŽANE Občinski ljudski odbor Sežana je na zadnji seji 26. decembra potrdil sklepe delovnih kolektivov o pripojitvi Pekarne Sežana in Mlina Skrbina k podjetju Mlinotcst Ajdovščina ter sklep podjetja Elektro Sežana o spojitvi s sorodnimi podjetji v skupno podjetje za distribucijo električne energije v Slovcnij. V kratkem časovnem razdobju sta bila v Sežani posveta delavcev v blagovnem prometu in industriji. Na posvetih so pregledali uspehe, težave ln pomanjkljivosti v preteklem letu in sprejeli sklepe za novo poslovno oziroma proizvodno leto. Posebno je bila poudarjena nujnost, da se letni plani' začno takoj izvajati, da ne bi prišlo, kot lani, do zastojev, ki Jih je v zadnjih mesecih težko nadoknaditi, Kolektivi naj bi tudi dosledneje Izvajali pravilnike o osebnih dohodkih, posebno pozornost pa naj bi posvetili strokovni delovni sili, ki je Je še vedno premalo. -er OBČNI ZBOR ZŠAM KOPER Minulo nedeljo je bil v Kopru občni zbor koprske podružnice Združenja šoferjev in avtomeha-nlkov, ki so mu razen velikega števila članov prisostvovali tudi številni gostje, Na občnem zboru so razpravljali o dosedanjem delu in o potrebi nadaljnjega strokovnega izobraževanja članov, o prometni varnosti, o disciplini voznikov in o vključevanju mladine v krožke, v katerih bi se mladi ljudje seznanili z motori-zacijo in s prometnimi predpisi. Po plodni razpravi lo izvolili novo vodstvo koprske padružnice ZŠAM, ki bo v prihodnje poglobilo svojo dejavnost predvsem na področjih strokovnega izobraževanja in discipline svojih članov. ki je bila v drugi polovici decembra v Tomaju, so se dosedanji krajevni odbori SZDL predstavili ______ _ z naslednjimi uspehi pri prosto- odborov bogate in tako ne bo" težko nada- voljnem delu v zadnji mandatni Šepulje, ljevati z že začetim delom. dobi: Tomaj 3523 ur, Križ 552 in brdo in Na krajevni konferenci SZDL, Utovlje 800 ur. Na Grahovem brdu so v zadnjem času uredili vaško kopalnico. Dokaj aktivna je bila v preteklem obdobju tudi krajevna organizacija zveze borcev NOV, ki se je posebno izkazala v skrbi za otroke padlih borcev. Odbor Rdečega križa je pridobil precej prostovoljnih krvodajalcev in izvedel akcijo solidarnosti s ponesrečenci v Makarski. Prav gotovo ni mogoče nazadnje omeniti marljivo pionirsko organizacijo na podružnični šoli. Razen vrste proslav in prireditev ter skrbnega obdelovanja šolskega vrta so pionirji zaslužili še 150.000 dinarjev z zbiranjem starega železa in zdravilnih zelišč. K tej vsoti sta krajevna odbora ZB NOV in SZDL primaknila še vsak po 10.000 dinarjev in televizor je bil tu. Agilen je bil tudi šolski odbor, ki se je med drugim zanimal tudi za rejence. In končno: lep uspeh je želo tudi TVD »Partizan«, katerega člani so sodelovali na atletskem prvenstvu v Divači in na občinskem krosu v Sežani. Vsa ta razgibanost — ki pa seveda ne zajema vseh opravljenih nalog — je trdna moralna in organizacijska opora za nadaljnja delo SZDL na tem območju. R. hač je zelo odporna rastlina. Mraz mu škoduje šele pri — 25 stopinjah Celzija. Zelo dobro prenaša tudi sušo. Sorta, ki jo vzgajamo pri nas, ima zelo visok odstotek piretrina. Podjetje »Farmis« je že pripravilo pogodbe za proizvodnjo bolhača. Kmetijske zadruge bodo lahko proizvajale to rastlino na lastnih površinah ali pa v sodelovanju z individualnimi kmetovalci. Obiranje cvetja bolhača je sila enostavno in ga lahko opravijo tudi otroci. Podjetje Farmis bo dalo sadike na razpolago brezplačno vsem proizvajalcem. Bolhač pa je tudi za oko prijetna rastlina in bi zaradi tega seveda ne mogla biti na kvar turistični podobi obmorskega pasu. Podjetje »Farmis« se je odločilo, da bi na našem področju uredilo industrijsko središče za proizvodnjo izdelkov na osnovi piretrina. Vsekakor je kultura bolhača vredna pozornosti vseh kmetijskih organizacij in zainteresiranih organov. BA KAKO DELAJO ČLANI SZDL w Krajevna organizacija SZDL, ki obsega vasi Avber, Gradnje, Raso, Ponikve in Dobravlje, šteje 302 člana. Od oktobra 1960 se je članstvo povečalo za 30 odstotkov. Ko so delegati na nedavni krajevni konferenci SZDL pregledali opravljeno delo, so ugotovili razveseljive rezultate. Od uprave komunalne dejavnosti v Sežani so si izposodili dro-bilec in so z njim namleli 150 ku-blkov gramoza za vaške in polj- _ _ _ ZA SPOMENIK VARČUJEJO ske poti. V sušnih dneh so očistili napajališča in vaške vodnjake. V Avberti in na Gradnjah so Ponikovci so še vedno nejevoljni zaradi slabo zgrajenega vaškega vodnjaka. V zvezi s tem nimajo preveč v čislih bivšega remontnega podjetja Dutovlje. ... PA TUDI V DOBRAVLJAH V Dobravljah je aktivna sekcija za kmetijstvo. Sicer pa Do-bravci ne zaostajajo za sosedi pri raznih komunalnih delih. opravili vsega 34-10 ur prostovoljnega dela. Nabavili so tudi televizor, ki ga upravlja sekcija za pro-sveto, ... IN PA V PONIKVAH Mnogo so naredili tudi Ponikovci. Posebno, je tu agilno prostovoljno gasilsko društvo, ki redno vadi in se strokovno in politično izpopolnjuje. Prostore društva so sami uredili. Pred domom so zravnali teren za balinanje. In še nekaj: krajevni odbor ZB NOV v Avberu je sprejel sklep, da postavi spomenik ali vsaj spominsko ploščo padlim v NOV. Ker ne razpolaga z drugimi viri sredstev, prireja plese in druge oblike razvedrila, izkupiček pa nalaga v namenski sklad. -er naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! / Stran 4 »SLOVENSKI JADRAN« Stev, 3 — '11'. januarja 1983 Semar ® dražbeiro-ekoi beilfiep rnimrn p o n o o u V7 Í V sredo, 26. decembra 1962, je bil v vrsti seminarjev O pravilniki o delitvi dohodi« To so le nekateri izrezi iz dela ,, , ., , „ delovnih kolektivov morajo večjih gospodarskih organizacij, Socialistične zveze o aktualnih gospodarsko političnih vpra- zagotoviti čimbolj dosledno upo- ki kažejo, da je bil v minulem šanjih t7t o prihodnjih nalogah delovnih kolektivov, druž- načela delitve po delu Raz- letu dosežen korak naprej ven- pom med osebnimi dohodki pa dar ne tak, kot je bilo pričako- benih in političnih organizacij v zvezi z nadaljnjim razvojem morajo ustrezati socialističnim vati. Vzroke pa je treba iskati na občin koprskega okraja tudi seminar v Kopru. Uvodno poro- dru5bfnim odnosom, ekonomski obeh straneh: v objektivnih te- . ^ ^ moči komune in zagotoviti malte- zavah in v subjektivnih slabosiMh. čilo o družbeno ekonomskih rezultatih in o problemih gospo- rialno stimulacijo posameznikov; Posebno slednje se odražajo v darskega ter družbenega razvoja koprske komune je podal ® !nvestiranje v., gospodarstvo premalo utrjeni prehojeni poti in komune mora odpravljati ozka še premalo jasnih perspektivah predsednik občinskega ljudskega odbora Koper inž. Slavko grla in zamenjati zastarele napra- nekaterih gospodarskih organiza- ~ * • — ....... ve z novimi, ter se mora razširiti cij, Vendar — kot je bilo že ome- na tista gospodarska področja, ki njeno — se stanje z uveljavlja- imajo pogoje za nadaljnji razvoj njem novih gospodarskih ukrepov V\ i i, - \ \ \ -K-X', «■ r' » 41/ # \f*58 /1H -M , i • r'^vK I/jäiw u { U v- ■ • 'M Gaberc. Njegovo obširno poročilo pa je služilo kot bogata osnoua za razpravo, ki j-z bi!a v sredo, 9. januarja. zunanjetrgovinske dejavnosti. V obširnem in stvarnem orisu trenutnega gospodarskega in družbenega stanja koprske komune in o njenem nadaljnjem razvoju je predsednik občine bere uvodoma V LETU 19G2: VSKLADITEV OBSEGA PROIZVODNJE, STORITEV IN PRODUKTIVNOSTI Z OBSEGOM OSEBNE POTROŠNJE v zadnjem času izboljšuje, saj pri odstranjevanju subjektivnih napak sodeluje vse večje število delovnih ljudi. RAZŠIRITI SOCIALISTIČNI SEKTOR KMETIJSTVA Posebno pomembna naloga kmetijstva v koprski komuni je vključevanje novih površin v socialistični sektor. Te naloge v komuni lani niso preveč silili v ospredje zaradi finančnih težav kmetijske- tek nekaterih gospodarskih gi banj nezadovoljiv in to zlasti v proizvodnje in storitev v letu dovoljni z lanskoletnimi delovni proizvodnji in izvozu. Vzroke pa J96? v koprski komuni v primer- mi uspehi. Odnosi znotraj ustvar-je iskati v objektivnih in subjek- javi z letom 1961 ni bila zadovo- jenega neto produkta so se nam-tivnih okoliščinah, posebno v ti- ljiva. Se več: marsikje zaostaja za reč tako spremenili, da se zmanj-stih, ki izvirajo iz pomanjkljivih planskimi prizadevanji. Napredek šuje udeležba nerazdeljenega či- proizvodnih procesov in iz pre- stega dohodka, namenjenega za ------ --------^— majhne odgovornosti vodilnih \ sklade, od 22,8 odstotka v 1. 1961 ?n kombinata in prvih, še tipajo oseb do pozitivnega gospodarje- i . na 15 odstotkov v letu 1962 — na- čih korakov kmetijske zadruge, nja. Največ zastojev v pravilnem '■• Vmesto da bi se povečala. Tako se- gospodarskem razvoju pa je bilo ' ~ v- , veda kljub povečanemu neto pro- najti v onih kolektivih, ki so svo- '■■; .-' . f . duktu za 16 odstotkov v primer- je delovanje preveč počasi, pre- --i- , ' -iavi z l&tom 1961 ostane podjet- malo resno in zgolj formalno v, .'•" jem trenutno manj za sklade, ker vsklajevali z novimi družbeno- . . .';'. VIsgjg^ so močno narasle stalne dajatve ekonomskimi smernicami. ..... Na splošno pa je uveljavljanje novih načel gospodarjenja rodilo lepe uspehe in k temu so v nemajhni meri pripomogli številni razgovori in posvetovanja med predstavniki komune, občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic s predstavniki gospodarskih organizacij in raznimi „ združenji ter bančnimi ustanova- t mi. Veliko vlogo v teh razpravah o nadaljnji gospodarski politiki ter reševanju trenutnih gospodarskih problemov so odigrale tudi razprave, ki sta jih organizirala okrajni in občinski komite ZKS. Dosedanja praksa je pokazala, da je vse bolj potrebno reševati posamezne probleme in sprejemati m J k ... .m ■'"•'■■''¿tvú. - * f . i Inž. Slavko Gabcrc, predsednik ObLO Koper izne probleme in sprejemati . »«uaaov zc nove naloge v najtesnejšem stiku bil opažen le v izboljševanju darske sposobnosti podjetja za komune s proizvajalci in nji- strukture proizvodnje, kakovosti razširjeno reprodukcijo in se tako hovimi samoupravnimi organi. in izbire blaga, Zboljšalo pa se zmanjšuje tudi njihova konku- Analitiki gibanja gospodarstva tudi gospodarjenje v podjetjih, renena sposobnost doma in v v koprski komuni so ugotovili," da Res Je tudi, da je v letu 1962 svetu. ki je kar čez noč dobila znatno večji delokrog, kot ga je imela minula leta. Toda to je sedaj samo še stvar nadaljnje organizacijske sposobnosti KZ Koper. Gre pa tudi za ugotovitev, da je bila posledica lanskoletne suše za približno 28 odstotkov nižja kmetijska proizvodnja, vendar je porast cen kmetijskih pridelkov v znatni meri nadomestil količinski primanjkljaj. PROMET V NENEHNEM PORASTU Obseg storitev v prometu se je v devetih mesecih minulega leta povzpel v podjetju Intereuropa za L__________ >oivo 18 odstotkov nad prometom v legalnega razmerja med"skiadi' in tu 1961' pri Podjetju Slavnik pa .....- . - potniški promet le za 10 odstotkov, medtem ko se je tovorni za 85 odstotkov. Finančna realizaci-z zmanjševanjem kreditne spo- ja ^ bila tako kot v industriji in sobnosti skladov zožujejo gospo- kmetijstvu mnogo boljša od fizič- ^^^ Nova koprska lulca že lahko sprejino po vcS ladij hkrati za razkladanje ali nakladanje tovora družbeni skupnosti (prometni davek) in ker se je osebni dohodek ponekod povečal celo za 22 odstotkov. Ta neskladnost je vsekakor zaskrbljujoča, ker se v koprski komuni že nekaj let kaže težnja po relativnem zmanjševanju sredstev za sklade, na kar predvsem vplivajo zlasti večja podjetja, kot so Totnos, Fructus, kmetijski kombinat in druga, ki ne ustvar- lo se v. koprski komuni nekateri delovni kolektivi zavedajo, da se zozujejo gospo- - , - - ------ nega obsega prometnih storitev. ____________________... Naglo raste tudi promet v ko- in izbire blaga. Zboljšalo *pa"se zmanjšuje tudi njihova" konku- prski luki> sai ie do konca 1962 • ' ... ...... —x-- - • ■ - bilo realiziranih že okrog 260.000 v n.upisK.1 Komuni so ugoiovm, oa —-- j- »■»-■*» "" j" v i^J?1'?171-'3 j. je bila v drugi polovici minulega celotna realizacija nekoliko pre- Prav zaradi feh fperÄfoba^ "" "" leta prav zaradi poglobljenega segla predvideni letni plan, če- značilnost leta 1962 usmeritev Co- °peratlVne °bale" proučevanja načinov izboljšanja Prav so v nekaterih gospodarskih spodarske politike koprske komu gospodarjenja veliko večja opera- organizacijah zabelezili iz teh ali ne v vsklajevanje obsega proiz-tivna razgibanost, ki je zajela go- onih - objektivnih ah subjektiv- vodnje storitev in produktivnosti tivna razgibanost, ki je zajela go spodarske, politične, družbene in oblastne organe. Zato so bili dosežki v izpolnjevanju plana za leto 1962 v obdobju julij—december marsikje bolj zadovoljivi kot v prvem polletju. In vse bolj se ugotavlja, da je vedno več primerov, ko se delovni kolektivi otre- nih - razlogov nekaj odstotkov ^0^0^Tsebne^Sti manj, kakor je bilo predvideno, prvem mestu. ^«"»«je na V INDUSTRIJI NAPREDEK, TODA... TURIZEM — PRAV DOBRO Število nočitev inozemskih gostov se je povečalo za več kakor 31 odstotkov, kar pomeni, da je bil celoletni plan presežen za 16 odstotkov, pa čeprav se je število ležišč le malenkostno povečalo. Kaže torej, da je bila izraba turi- Ko je predsednik Gaberc govo- strukture proizvodni in Kaže tore-'> da ie bila izraba turi- nl o industrijski proizvodnji v nja tovarm^kTobjeWov n\ ^l1" ^ ],iaPacitet lani bol-ie iz;ko" _____ koprski komuni, je med drugim vata ^ riščena k°t minula leta. Nazado- sajo dosedanje ustaljene prakse omenil, da je ta proizvodnja" v hodkov f škXčYstlgT doh^t dela ter vodenja podjetja in da zadnjih mesecih sicer dosegla r,nt-cl.-; - -----j r J . "Ja oDjeinov pa vph- oprski komuni, je med drugim vata na spremembo strukture do- , • ^ . . menil rta i» „ ^ .. * si™raure ao- val je domači turizem za okrog Tovlma dohodka- 18 odstotkov, predvsem zaradi vi- ŽSS t^ ^ šokih penzionskih cen in ker se uporno iščejo nove načine in me- boljšo raven, toda še vedno ne ga SK " ? ' -..... — _________ tode dela, ki bi omogočili pospe- tiste, kot so jo predvideli. Tako pretoč la 7a n?ihli>nn ^ Sct ^ je domafim raje zadržal v privat- ženo vključevanje v proces druž- na primer: ke nroizv^n^SfT í fot" nih sobah in v Počitniških domo- benega razvoja in istočasno dose- TOMOS je lani za 3 odstotke vLdar ie nri EST = ^ vih vzdolž vse obale- prav zara" gli zadovoljiv ekonomski uspeh v presegel proizvodnjo iz leta 1961, odstotkov iznod nrJ,,Mdi lanskoletnega izrednega števila novih pogojih gospodarjenja ter vendar je zaostal za okrog 20 od- m za ^ 1 " -ostov bodo tudi gostinska pod- delitve dohodka. stotkov za predvidenim planom uSPelo zniža i zaloge iz ^ Ih jetja lahko zabele211a dober izku- Nato je predsednik Gaberc proizvodnje za leto 1962. Pri tem ietP Prejšnjih plček) a čeprav marsifcje na ra. omenil nekaj smernic, ki so se- pa je povečal osebne dohodke za ' &un nekoliko višjih cen, kakor so stavni del programa koprskega okrog 25 odstotkov, ki jih podjet- Tovarna Stil je lani znatno po- bile leta 1961. občinskega komiteja ZKS in se v je z ustvarjenim'dohodkom ne ve5aIa Proizvodnjo in je letni plan Lani so zamenjali tudi trikrat povzetku glase: more pokriti. Ker pa je to pod- P^seSla predvsem po zaslugi pra- več tujih valut kot leta 1961, kar O za krepitev materialne osnove jetje v razmeroma težki devizni voiasne preusmeritve proizvodnje opravičuje in podpira nadaljnjo - ' ... ......j„4„ ____,___, .... na kosovno nohištun ITI "7 HrrvH— cfro/lífoTr ^ivS^XmÍU J ____ j____ prilagoditi ukrepe in usmeritev posameznega podjetja v določeni smeri. Poseben problem glede rentabilnosti so obrtne delavnice in tudi manjša obrtna podjetja. Znaten del teh je lani poslabšal svoj finančni rezultat, dohodki so se zmanjšali ter nekatera od teh podjetij niti ne pokrivajo s planom predvidenih osebnih dohodkov. Osnovni razlog za takšno stanje obrtnih obratov so slabi delovni pogoji, razdrobljena organizacijska oblika, v znatni meri pa tudi slaba družbena kontrola. Razlogi so tudi subjektivni, in to kot posledica neprimernega strokovnega kadra v obrtnih delavnicah in v šibkih materialnih pogojih. Zato je rešitev tega vprašanja prav v združevanju obrtnih delavnic uslužnostnega značaja. Razlogi za slab finančni položaj v nekaterih podjetjih so zelo različni in tudi ukrepi temu prilagojeni. Lahko pa trdimo, da imamo v marsikaterem podjetju mnogo pogojev za uspešno poslovanje. Nekatera podjetja so nerentabilna zaradi slabega gospodarjenja po zaslugi nesposobnih kadrov. Zato bo treba predvsem posvetiti večjo pozornost kadrovski politiki, odstranjevati nesposobne ljudi z vodilnih položajev, zlasti pa je potrebno v podjetjih, ki-so trenutno v zagati, širiti in dvigati politično in gospodarsko obzorje neposrednih proizvaja!-* cev. V naših kolektivih' se Že zelo pogosto opaža miselnost, da je za domači trg vse blago dobro, da domači trg ni zahteven in da je kvaliteta važna le za zunanji trg. Opozoril bi na dejstvo, da so časi, ko je bila važna le količina proizvodnje, že davno za nami in da so se razmere bistveno spremenile. Vedno večje zaloge se pojavljajo tako v proizvodnji kakor v skladiščih trgovskih podjetij, ki jih tudi domači trg ved ne sprejme ali zaradi previsoke cene ali pa zaradi slabe ali neprimerne kakovosti, oblike, funkcionalnosti in tako dalje. Naša podjetja bi se že zdavnaj morala sprijazniti z dejstvom, da domači trg izbira prav tako kot zunanji in da je to nujna posledica gospodarskega razvoja, dovolj velikih ponudb blaga in tudi standarda našega potrošnika.« V nadaljevanju svojega poročila je predsednik občine omenil, da večina gospodarskih organizacij še oktobra sploh ni obračunavala in razdeljevala čistega in osebnega dohodka po pravilnikih, čeprav so v nekaterih pravilnikih dobra merila, ki jih je seveda treba sproti dopolnjevati. Znatne težave so imele v minulem letu gospodarske organizacije zaradi delnega pomanjkanja investicij in zaradi čestokrat nesmotrnega investiranja. NAČRTI ZA LETOŠNJE LETO več tujih valut kot leta 1961, kar za jtrepuev maienatne osnove jetje v razmeroma težki devizni ^cusiuBaive pruizvuanje opravičuje in podpira nadaljnjo delavskega upravljanja se je situaciji, daje prednost izdelavi n? kosovno pohištvo in z drob- graditev turističnih objektov ter ba Doslužiti zlasti nadalinieea in izvozu mr.nivir.ir ir^r- nim komercialnim sodelovanjem drugih dejavnosti, ki širijo do- z večjimi trgovskimi podjetji les- mači in tuji turizem v kop^ki ne stroke. komuni. treba poslužiti zlasti nadaljnjega in izvozu mopedov, kar pa zara- utrjevanja in organiziranja eko- di njihove nizke cene na svetov- nomskih enot in dosledne reali- nem trgu poslabšuje rentabiliteto zacije načel delitve dohodka. Le in zmanjšuje dohodek, tako bo ustvarjena vedno večja Tovarna kovinske galanterije v pobuda neposrednih proizvajal- Šmarjah nad Koprom je lani si- cev, ki bo pokazala sadove v po- cer presegla proizvodnjo v pri- v uaucujevanju svojega pore večani proizvodnji, delovni pro- merjavi z letom 1961 za okrog 7 la je predsednik občine dejal: duktivnosti in v izboljšanju živ- odstotkov, vendar je obtičala za »Podjetja, ki so v naši občini Ijenjskih pogojev delovnih ljudi; okrog 3 odstotke pod predvide- nerentabilna, moramo obravna- O z nadaljnjim proučevanjem nim planom. Tudi v tej tovarni vati z dveh strani. V eno skupi- možnosti združevanja ali sode- je bilo opaziti močno povečanje no spadajo tista, ki po svojem se- usmeritve celotne gospodarske Iovanja posameznih gospodarskih bruto osebnih dohodkov in v de- stavu sredstev, po vrsti dejavno- politike ali pa zaradi subjektiv- enot bo možno boljše izkoriščanje vetih mesecih lanskega leta celo sti in tudi po vključevanju v ce- nih slabosti kolektiva prišla v te- proizvodnih in storitvenih zmog- za 28 odstotkov, medtem ko je bil lotni razvoj gospodarstva občine žave, imajo pa vse pogoje in tudi Ijlvosti, seveda le tam, kjer obsta- dohodek v istem času za približ- ali okraja nimajo zadovoljivih bolj ali manj jasno perspektivo jajo ekonomski pogoji. Pri tem no 25 odstotkov manjši kakor leta ekonomskih pogojev in že nekaj kako se bodo v bodoče razvijala je treba paziti na škodljive poja- 1961. Pohvaliti pa je treba pove- let poslujejo na tako imenovani in postala v najbližji bodočnosti ve, kot so osebni ali lokalistični čanje izvoza za 125 odstotkov, kot meji rentabilnosti. Gibljejo se rentabilna z dejavnostjo ki jo pritiski k integraciji, kajti v ta- je bilo predvideno. med poslovno izgubo ali minimal- imajo. Jasno je da je potrebno kih primerih nujno zaidemo v Podjetje Iplas planske naloge nim čistim dohodkom, kolektivu popolnoma drugače obravnavati slepo ulico; prekoračuje. Nagla sprememba omogočajo razmeroma nizke pre- prvo ali drugo skupino in tudi DVA VZROKA NERENTABILNOSTI PODJETIJ ^ P?r°ei" jemke, v razvoju stagnirajo in v sedanji obliki ne vidijo perspektive in rešitve. Druga skupina podjetij je tista, ki so zaradi trenutne ga stanja tržišča ali preusmeritve celotne gospodarske V industriji velja omeniti krepitev kovinske in kemične industrije, katere nosilca sta Tomos in Iplas. Razvoj prometa je odvisen od izgradnje pristanišča ter železnice, tovorni promet naj bo skoncentriran v podjetju Intereuropa, potniški promet pa v podjetju Slavnik. Razvoj notranje trgovine naj bi šel v specializacijo podjetij za preskrbo z industrijskim blagom, tekstilom, elektro-materialom, kemičnim blagom, prehrambenimi artikli itd. V gostinskih in turističnih organizacijah se čuti potreba po takšni formaciji, ki bo omogočila hitrejši razvoj teh dveh, za koprsko komuno zelo pomembnih panog. Velik korak naprej pa bo treba napraviti, v obrtni dejavnosti uslužnostnega značaja predvsem z združevanjem manjših sorodnih delavnic v gospodarsko močnejša. Tudi na področju komunalnega razvoja občine bo treba krepko zavihati rokave, če hočemo slediti hitremu razvoju komune, predvsem pa mesta Koper. Številne komunalne naprave so namreč zastarele in zelo pomanjkljive, tako da marsikdaj močno zavirajo gospodarski razvoj občine. To velja za ceste, kanalizacijo in druge javne naprave. Zato bo treba čimprej izdelati urbanistični program mesta Koper. Posebno skrb pa bo treba v letošnjem letu posvetiti šolstvu, zdravstvu, socialnemu varstvu in drugim javnim službam. Med najbolj pereče probleme sodi v šolstvu pomanjkanje strokovnih kadrov, kar bo moč odpraviti s smotrnejšim štipendiranjem. Problem je tudi adaptiranje šol na podeželju. Nekoliko boljše pa so razmere na področju zdravstva. »Pred nami je vrsta nerešnili problemov,« je zaključil inž. Slavko Gaberc, »mnogi med njimi so primarnega značaja za nadaljnji gospodarski razvoj koprske komune in se bomo morali v letu 1963 že trdo spoprijeti z nekaterimi izmed njih. Da bomo pri tem uspeli, pa je nujno enotno nastopanje vseh družbeno - političnih sil v komuni, sodelovanje in zavestno prizadevanje vseh občanov, posebno še članov delovnih' kolektivov, kajti oni se morajo zavedati, da je od njihove produktivnosti in proizvodnje odvisna vsa materialna osnova skupnosti, v kateri živijo 111 delajo.« >' '.^^r^lL;..... ..... ümk...........,BMHH Sili A-'-: 'S* m Upravno srediSCe novega primorskega okraja: slika kaže pogled na Koper z Južne strani s starim (potniškim) pristaniščem avtobusno Mci,i„ „„„„** upravno in stanovanjsko stavbo lmexa na cesti JLA, z novimi stanovanjskimi stolpnicami, z-zvonikom-razglednim stolpom ki mu r,n višini ¿nI... . ™ Tavcrno hotelom Triglav prvim n,n,i<.rni valiva, ki £0 bo kmalu spremenil v suho zemljo, na levi pa Jo zasidran znani plavajoči žorjav »Veli Jože«, ki pomaga (locroleviti u n^r ^ J. Jc Toi"osov stanovanjski nebotičnik D«„ f i stanovanjskim blokom in novo pomenu besedo okno v svet ° prv0 etapo llove^ Koprskega tovornega prlsiknikt ,M°Vlnko vuIel' aeI Škocjanskega " b i"ll!>i'inibca, u Je za vso Slovenijo v .pravem m?- M?.i fi Občinski odbor sveta Svobod innemu delu je služila za osnovo popolnoma pravilno podčrtala prosvetnih društev v Kopru je v ljudska pripovedka, ki jo je za- dramatični tok dogajanja, ne da tednu pred novim letom priredil pisal Ivan T r i n k o, uglasbil bi se izgubljala v plesu zaradi za šolsko mladino in odrasle vr~ Ivan S ček, izvedli pa so jo plesa. S tem sta dosegla dvoje: sto predstav novega domačega gojenci Baletne in Glas- z gibno pr: baleta »Boter petelin«. Celovečer- bene šole iz Kopra. večkrat dokazal, da ima tenak posluh za otrokovo dojemanje glasbe — pred kratkim je prejel II. nagrado Celjskega festivala — Ivan Prijatelj - knjiZevnost se Je uglnsbitve lotil po zrelem mladoslovencev: v knjižnici preudarku in natančni presoji pripovedjo je nastala epska celota, gledalcu pa je postala Skladatelj Ivan Šček, ki je že zgodba tako jasna, da bi jo ra-.XI™* ____1 zumel tudi brez prebranega be- sedila. Izvedba »Botra petelina« je pokazala, da je bila tudi porazdelitev vlog uspešna in utemeljena. Dvanajst nastopajočih se je vživelo v svoje vloge tako, kot Kondor je Mladinska knjiga""iždala gDosobnosti izvaialcev"k akor Tudi s0 zna-io vživeti le močno nadar nedokončano Prijateljevo razpravo sPosoonosl1 izvajalcev K«u«>r iuai „t.s — ki jo je napisal v letih 1906/7 na proš- mladih poslušalcev. Ni lahko na- jeni otroci. Naj jih naštejem po vrsti: Boža Pagon, Jožica Račič, Nada Sopič, Tanja Zerjal, Majda Penko, Tatjana Olivieri, Zarja Hiti, Jelka Miloševič, Slavica venka Cizej in Zdenka Pribil. Orkester Glasbene šole, ki je izvedel Ščekovo delo, je vlo- njo Matice srpske v Novem Sadu, in pisati glasbo, ki bi bila izvirna, Snih inSn1;«?0!0 )e d°l!:5,„cto sveža in sodobna, obenem pa kakšnih podrobnosti je poznal Pri ta- , , ... . . . telj slovensko književnost in kako otroku razumljiva m zanimiva. nevsiljivo in sprejemljivo je znal raz- Ivanu Ščeku je to vsekakor uspe- , _ , T, .. ... ložiti in oceniti njeno družbeno funk- lo Svoi sodobni slog ie opremil Furlan> Dolores Kocijančic, Ne-cionalnost in estetsko vrednost. Zdaj Jv S Jr -1, .«nh ,'r, PrlKil smo dobiu prvič to delo v slovenščini. z domiselno instrumentacijo, ob Za založbo ga je prevedla Maila Pri- kateri se ni poslužil samo klasič- opreemS0l°ib,brUnTdlsi "čič62 Logar' ne®a orkestra, temveč mu je do- pa aran to mi e. dal še Orffov instrumentarij, s či- žil v poustvarjanje vso požrtvo- Miško Kranjec — vbabci na dvo- mer je dosegel nenavadne zvočne valnost, vnemo in muzikalno RiSCu: zadnji Kranjčev roman, ki učinke, ki so mu služili za pona- usposobljenost ter se povzpel da-gSSiika lfri Lvstfkrowm hi-amualiml zoritev dramatičnih dogodkov na leč nad kakršnokoli šolsko prire-ke, je podoba povojnega časa na robu odru. Delo je v celoti bleščeče, ditev. Zasluge za to nimata samo starega mesta, kjer pod isto streho rešujejo problem dveh svetov — zmagovitega in premaganega. Toda kljub dvomom, težavam in celo smrti, si tokovi življenja utirajo nove, bolj žive in globlje poti in tako bo tudi zanemarjeno predmestno dvorišče nekoč samo še grenak spomin na mladost in na težke dneve. MU 1 ;5 $ možnem času. Kakšna sta bila dirigentov trud in napor, si lahko predstavljamo le, če vemo, da je skladatelj končal s komponira-njem slabe tri tedne pred prvo predstavo. Scena Hermana Pečariča je bila okusna, enostavna in učinkovita, saj je dopuščala hitre premike in spremembe. Kostumi so bili čedni, maske pa bi morale biti ali vse stilizirane, nakazane, ali pa vse realistične. Tako sta se pokazala vol in osel v naravni podobi, pri ostalih živalih pa so bije zunanje značilnosti le simbolično označene, Besedilo pravljice je čital Ljubo Kumar s prijetnim glasom in, z živahno, razgibano mimiko. Režiser Albin Penko pa je poskrbel za neprekinjeni potek predstave. Ni dvoma, da je bil »Boter petelin« za slehernega mladega gledalca enkratno doživetje, ki ga ne bo tako brž pozabil. Prav pa bo, če bo to izvirno domače delo prestopilo meje koprske občine in doživelo izvedbo tudi kje drugje, saj bi bilo škoda prepustiti pozabi toliko vloženega truda, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Vladimir Lovec ■Si «i HH» ....... NOBELOVEC IVO ANDRlC V KOPRU Konec preteklega leta Je obiskal Koper Nobelov nagrajenec, književnik Ivo Andrič. Skupaj s soprogo si je ogledal knjigarno in Ji izrekel ob tej priložnosti vse priznanje. Zanimali so ga tudi kulturni in zgodovinski spomeniki Konra in Pirana. Oba gosta sta spremljala po Koprskem direktor Državne založbe Slovenije iz LJubljane Ivan Bratko ter komercialni direktor CZP Primorski tisk v Kopru Marcel Rožanc. Tovarišu Andriču in njegovi soprogi je zelo ugajala naša obala in zagotovil Je, da se bosta v te kraje še vrnila ter da ta prvi obisk ne bo tudi zadnji ■J8 .c X && r - v o 3|a| > v «i Ii m «i?: im iillflli v O® \ i • —'n;; lz Kopra David H. Lawrence — LJUBIMEC LADY CHATTERLEY: 2e desetletja je okrog tega znamenitega romana velika vihra in v originalu v Angliji je smel iziti šele leta 1960, čeprav ga je avtor napisal že pred desetletji. Predmet spora je bila obravnava spolnega življenja, ljubezni in strasti, zaradi česar so Lawrencu očitali pornografijo, čeprav je prikazal eros in seksus z vso umetniško resnobo in razporedil snov tudi z določeno tendenco. Človek bi skoraj verjel, da je prav ta tendenca mnogo bolj motila določen krog angleške družbe in ji je opisovanje spolnega življenja služilo le kot dobrodošla pretveza, da so prepovedali izid romana. Danes namreč tudi stroga kritika ugotovi le, da se je pisatelju posrečilo v izredno zreli obliki ujeti človekov čutni in nagonski svet in da je zato ta roman izredno dognana seksualna psihologija. Nič čudnega, saj jo je pisal Lawrence v zrelih letih in jo je izdal šele po tehtnem premisleku in trikratni ob- Prizor iz baleta BOTER PETELIN v koreografiji Stanislava in Vuke Hiti in delavi. Prva izdaja je izšla leta 1027 na izvirno glasbo Ivana Sčeka. Izvajali so gojenci Baletne in Glasbene šole v Italiji kot zasebni tisk. Slovenski prevod Antona Mejača v opremi Borisa Tavžlja je založila založba Lipa v Kopru. posamezni pleši pa umetnine zase. prirodna nadarjenost in strokov- Marija Mijot — souzE JN smeh: Prav kakor glasba je bila tudi na izobrazba posameznikov, tem-Slovenska kulturno-gospodarska zve- koreografija Stanislava ter več vsaj toliko, če ne še več, di- za v Trstu je dala pobudo za izdajo Tr , ° Tr . , . , , . . , i, * r „ i •__ izbora pesmi tržaške ljudske pesnice Vuke Hiti otrokom jasna in ngent Borut Logar, ki mu Marije Mijot souze JN smeh. pe- razumljiva. V izpolnitvi svoje je uspelo kljub zajetni partituri rečju ^"katerem^esn^c^dofivdja do- umetniške naloge sta koreografa naštudirati delo v najkrajšem mačo pokrailno in ljudi, izpoveduje du ^k^pesniški° zb?rki° pfše6 Vtadimir začasni okrajni svet svobod in prosvetnih društev Bartol med drugim: »Pesmi Marije Mijot bi mogel Imenovati labodji spev 'S?!? TI pa staremu Svetemu Ivanu, temu predmestju na severozahodu Trsta, ki ga danes skoraj ni več. Spodnji Sveti Ivan je toliko kot popolnoma izginil sredi visokih mestnih stavb, ki se širijo zmerom više tudi v Zgornji Sveti Ivan, kjer se izgubljajo stare hišice sredi obdelanih vrtov z rožami, zelenjavo in sadovnjaki, a jih krog in krog zmerom bolj zagrinjajo veliki Konec decembra lani sta se se- Še ta mesec bodo člani pred-hlšni bloki. Pesmi Marije Mijot so . , , , . , . „ . . . ... osebna pesniška izpoved, a obenem stala nekdanja okrajna sveta bvo- sedstva organizirali v vseh obci-dragocen dokument naše slovenske bod in prosvetnih društev Nove j razgovore 0 ljudskoprosvetni davnine okrog Trsta.« Gorice in Kopra da bi izvolili Zbirko Je založilo Založništvo tria- -t,,™! «iLm in in o celotni kulturni problema- škega tiska, ovitek je oskrbel Kiavdij začasni skupni plenum m njego- ^ Palčič, izvirne risbe pa so delo Tonč- vo predsedstvo ter nadzorni od- tiki. Na podlagi tega bodo potem ke Kolarič. __bor. Soglasno so izvolili 40-član- lahko razpravljali o programu ski plenum in iz njega 13-člansko dela za letošnje leto in predlagali silvestrovanje predsedstvo, v katerem so: Ivan proračun. Mavsar (predsednik), Rudi Hönn _ divaskih tabornikov (podpredsednik), Igor Pelan (taj- Divaški taborniki so sklenili, da nik), Adolf Burger, Alenka Faga-bodo pripravili praznovanje no- neli, Evgen Frelih, Stanko Janež, vega leta. Svojo taborniško sobo Andrej Jelačin, Stefan ICeber, Mi-so lepo uredili in pripravili kul- ra Novak, Dario Scher, Ivan Silič turni spored, ld je obsegal nago- in Stane Škrabar. vor, v katerem so si osvežili spo- Predsednik začasnega predsed-min na vse uspehe v minulem stva Ivan Mavsar je po izvolitvi letu, recitacije in pesmi. Ker ima na kratko spregovoril o doseže-odred lasten televizijski sprejem- nih uspehih na koprskem in go-nik, so nato gledali prenos pri- riškem področju. z osamosvojit-hoda dedka Mraza, nato pa so se vijo občin je postala kultura v podali v telovadnico in ob zvokih komuni še prav posebno vpraša-glasbe s plošč zaplesali. Tudi sta- nje, ki ga mora obravnavati naj-rejši taborniki so priredili skup- širši krog občanov, ker bo le tako no silvestrovanje. Prostor za to mogoče izpolniti bodoče naloge. veselico so dobili v kurilniški Ob tem se odpira vrsta vprašanj. ßS^f*! rv" V ,. menzi in povabili medse vse čla- problematika je pestra in naloge ne in prijatelje tabornikov. P... niso lahke in ne majhne. f iz poročila sekretariata za šolstvo lrs o financiranju osnovne dejavnosti v šolstvu v letu 1962 o OSNOVNE SOLE so se financirale iz družbenih skladov za šolstvo tiste občine, v kateri je šola. V večini primerov so sc enako financirale tudi GIMNAZIJE, EKONOMSKE IN ADMINISTRATIVNE SOLE, le da so pri financiranju teh šol ponekod sodelovali medobčinski družbeni skladi. o SOLE S PRAKTIČNIM POUKOM IN VAJENSKE SOLE so se financirale različno po gospodarskih panogah. o INDUSTRIJSKE SOLE so dobile od industrijskih podjetij 33 •/•, od družbenih skladov G '/>, od šolskih delavnic 56 •/», od dopolnilnih dejavnosti 3 <7» in od učencev in staršev 2 •/• svojih sredstev. o za izobraževanje kadrov v GRADBENIŠTVU so dali medobčinski družbeni skladi okoli 70 '/• In biro za gradbeništvo okoli 30 'It iz sredstev enega odstotka, ki ga gradbena podjetja lahko namenijo za strokovno Izobraževanje, in iz sredstev, dobljenih na osnovi pogodb z ljudskimi odbori, o Viri dohodkov izobraževalnih ustanov za vzgojo kadra v PROMETU so bili prispevki gospodarskih organizacij (57"/.), družbeni skladi (C °/o), lastna dejavnost (34'/») in šolnina (3 "/•). o Izobraževalne ustanove za kadre v TRGOVINI so dobile 54 •/• sredstev od družbenih skladov za šolstvo in 46 '/o od okrajnih zbornic, o Izobraževanje kadra v GOSTINSTVU so občinski ljudski odbori financirali s 50.5'/i in okrajne zbornice z -19,5'/o. o pri financiranju za šole Iz področja KMETIJSTVA so družbeni skladi za šolstvo prispevali 5(i •/», okrajne kmetijske zbornice 41 '/o. o Pri izobraževanju kadrov za OBUT so prispevali 53 <7» občinski družbeni skladi tiste občine, v kateri je center, ostala sredstva so se zbirala od G0 "/• deleža in dela proračunskega prispevka od obrtnih gospodarskih organizacij (30 Vo), od industrijskih podjetij, ki so šolala svoje vajence v obrtnih centrih (8 "It), od okrajnih proračunov (5 •/.) in od rezerv iz lanskega let.a (4 'It). o TEHNIŠKE in njim ustrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe (vključno učiteljišča In vzgojiteljske šole) so Gl •/» svojih sredstev dobile od okrajnih proračunov in medobčinskih skladov, 38®/» »d občinskih družbenih skladov in I °/o od gospodarsko zbornico. SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO LRS PREDLAGA DOLOČENE SPREMEMBE V LETU 1963 Nov način financiranja izobraževalnih ustanov preko družbenih skladov za šolstvo je imel določen uspeh pri osnovnem in visokem šolstvu, kjer je razčiščeno vprašanje ustanoviteljev in s tem v zvezi tudi jasno določena odgovornost financiranja. Ni pa še utrjen ta sistem financiranja pri vseh tistih izobraževalnih ustanovah, kjer so učenci z območja več politično teritorialnih enot ali pa se na isti ustanovi izobražujejo" učenci za več gospodarskih organizacij in podobno. Zato pri splošno izobraževalnih šolah ne kaže spreminjati dosedanjega sistema financiranja. To velja v glavnem tudi za tehniške in njim uktrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe. Ustanoviteljske pravice za gim-nažije in umetniške šole naj imajo tudi v bodoče tiste občine, kjer se šole nahajajo, medtem ko za tehniške in druge strokovne šole za gospodarstvo in javne službe (vključno z učiteljišči in vzgojiteljskimi šolami), naj prevzamejo ustanoviteljske pravice okrajni ljudski odbori. Za posebno šolstvo pripadejo ustanoviteljske pravice in dolžnosti občinskemu ljudskemu odboru, kjer se nahaja takšna šola, ki sprejema učence iz občin istega okraja, in okrajnemu ljudskemu odboru, če šola sprejema učence iz občin enega ali več okrajev. Predlog financiranja šol s praktičnim poukom in vajenskih šol nakazuje, naj se v letošnjem letu financirajo na isti način kakor v letu 1962. V primeru, ko so ustanovitelji teh šol gospodarske organizacije, naj jim tudi zagotove finančna sredstva za osnovno dejavnost iz svojih virov in upoštevajo pri tem sredstva, ki jih ustvarjajo šole z lastno dejavnostjo. Če je interes politično teritorialne enote, da poklicna šola izobražuje več kadra, kakor ga potrebuje gospodarska organizacija (ali več gospodarskih organizacij), prispeva ustrezna sredstva zainteresirani ljudski odbor. Ustanoviteljske pravice za vajenske šole in za šole s praktičnim poukom ima lahko ena ali več gospodarskih organizacij, za potrebe določenih panog gospodarstva za več občin ali za ves okraj pa lahko prevzame ustanoviteljsko pravico okrajna gospodarska zbornica, za potrebe za več okrajev ali celo več republik pa tudi republiška gospodarska zbornica. Ustanoviteljske pravice za šole za družbene službe naj imajo okrajni ljudski odbori. Predlog sekretariata za šolstvo LRS tako perspektivno nakazuje mehanizem zbiranja in razdelje- O vanja sredstev za izobraževalne ustanove. Rešitev naj bi bila v iskanju perspektivnih rešitev ter enotnih stališč. Da bi se izognili težavam, ki jih je bilo čutiti lani zaradi neurejenega sistema financiranja, priporoča sekretariat, da zainteresirani činitelji takoj ugotovijo medsebojne obveznosti za leto 1963 in -da sklenejo po nakazanih predlogih pogodbe. Med raznimi alternativami in možnostmi financiranja navajajo še primer, da prevzamejo ustanovitelji določene večje proračunske obveznosti in da predlagajo določene spremembe .v obstoječih zveznih predpisih, kakor je povečanje 1 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov, ki jih krijejo gospodarske organizacije v breme poslovnih stroškov, do največ dva odstotka in da naj se ljudskim republikam omogoči, da predpišejo obvezno vplačevanje dela tako povišanega odstotka v določene družbene sklade za šolstvo ali v druge določene namene. Taki ali podobni ukrepi bodo prav gotovo potrebni, kajti trenutno stanje financiranja izobraževalnih ustanov vsekakor ni zadovoljivo. JEZIKOVNA VADNICA ZA IV. RAZRED OSNOVNIH SOL: Izdala jo je založba Mladinska knjiga, napisala Marija Jalen s sodelovanjem Staneta Miheliča, ilustracije in oprema pa so delo Lidije Osterc. M % Iz knjige ČRNO NA BELEM Z — Potopis po zahodni Afriki I — Prevedel Miroslav Ravbar ♦ — Izšlo kot redna knjiga Pre-% šernove družbe za leto 1963 Letališče. Velikansko, popolnoma novo, sodobno. Mao, krepak, čvrst, z resnim obrazom in zadržanim posmehom, ki se mu poigrava edino okoli na pol zaprtih oči. Močni Cu En Laj na levi strani. Tistega na desni doslej še nisem videl ua slikah, ne poznam njegovega imena, a zdi se mi, da je tisti sekretar komunistične kitajske partije, ki si v vsakem govoru Izmisli nekaj novih dokazov, da Je Jugoslavija gnila in rcvizlonlstlčna država. Mogoče se mi je zato zazdelo, da je pogled, ki ga je uravnal čez snemavca v občinstvo, Jezon, protl-revizlonističen pogled, da z njim išče prav mene In da je, leo me je našel, začel spraševati, ali ni med občinstvom razen mene, prekletega, mogoče še kak hudičev Jugoslovanski parkelj, kaka rcvizlonlstlčna pošast, ki Jo prišla razbijat monolitno euot- iiost. Ne. Prevarll sem se. Ni iskal mene, še manj koga drugega. Naslednji trenutek je gledal vse nas tako mirno, kakor da bi bil poosebljenju čiste in malo zaspano zavesti. Kamera, ki se je nekoliko dalj zadrževala na njegovem obrazu, se je odločila iti dalje in nam zapovrstjo odkrivati po odgovornosti, funkciji in dostojanstvu skrivnostne obraze težkih, okroglih, resnih ljudi, z mislimi visoko nad vsakdanjimi malenkostmi. Vsakdo od njih — stavek zase, do grla zapet v .svetlomoder stalinski suknjič s štirimi žepi. Vsak žep pokrit. Snemavec je dobro storil, da je od njih prešel k celotni sliki letališča — malo zraka. Iljušin je v tem trenutku spretno pristal. Mao mu je prvi stopil naproti. Po stopnicah je že prihajal Sekou Toure, Stiskanje rok, smehljaji, protokol, himna, bleščeča častna četa s čeladami sovjetskega tipa. Nato odprte limuzine in mimohod po široki cesti, obrobljeni z obeh strani s popolnoma vedrimi, mladimi, razigranimi, discipliniranimi, neskončnimi množicami. Vsi ljudje so se smejali in ritmično mahali s kitajskimi In gvl-nejskiml zastavicami. Kamera se je vzdignila nad njihove glave in lovila hiše s tisto uniformirano nerodno minit« pozlačene navlake, s katere skrivnostjo »starejšega brata« so nekateri arhitekti obremenili novo kitajsko in vzhodnoevropsko gradbeništvo. Pot do rezidence je dolga, cesta prelepa, asfaltirana, široka, ravna in sončna, toda zdelo se je, da je sne-mavcu bilo preveč do tega, da bi nas prepričal o tistem, kar smo že sami vedeli, zato jc s ponavljanjem sek-vonc liotel potrditi vtis brezštevilno-stl ljudi, ki so prišli pozdravljat Sekou Toureja. »Kaj praviš?« me je vprašal Dialo, toda tedaj je Baluba začutil lahen In nežen dotik ženske roke. Zdrznil se Je. Dotik se je ponovil. Nič ml ni še rekel. Rezidenca. Govori v skupščini. Obisk tovarn težke industrije. Zopet navada, da se velikost nekega števila, recimo sto, ponazori s sio enica-nti, druga poleg druge v Isti vrsti. Morali smo iti z gosti skozi neštevilne tovarno, mimo neštevilnlh strojev. In nismo se smeli utruditi od vedno istih parol, diagramov, zastavic in slik Mao Ce Tunga in Sekou Tour&ja, ljudi na cesti in ljudi v tovarni, vseh v enakih, čistih, modrih platnenih oblekah brez madeža. Verjetno so jim rekli, naj se za obisk oblečejo v praznično obleko. Zato za stružnico v novi obleki bolje vzklikaš parole kakor delaš. In povsod smehljaji in smehljaji ter razigranost. Ta je vzne-mirljiveje prepričevala o tem, kar je snemavec hotel, kakor kar je storil motni, čeprav veličastni sijaj jeklenih strojev. Zazehal je. Dlalo me Je očitajoče pogledal. Dobro, sem pomislil, poskušal bom gledati z njegovimi zanesenimi očmi prokitajskega romantika. Stroji so ostali, kakršni so bih. Vendar no, ta stružnica ni bila več lndl-ferentna stružnica. Postala je prozorna. In ta prozornost Je dovoljevala, da zagledaš vsa tista desetletja boja proti kolonializmu, vse žrtve, ki jih je kitajsko ljudstvo dalo v krvi, znoju in čemerkoli in jih ne neha dajati, da bi se rešilo podedovane revščine. Podoba stružnice zaradi tega ni postala vznemirljivejša, vznemirljivejše pa je bilo spoznanje teh resnic o njej. Resnic, ki jih nisem poznal. In za katere mi ni bilo potrebno vživljanje v Dialoja in njegove asociacije. Bile so tudi moje. Kitajska jo zares dala zgled. Ne edinega. Ljudstvo te velikanske dežele je delavno In disciplinirano. NI samo to ljudstvo takšno. In gotovo ni edino, ki z velikimi napori in žrtvami gradi socializem. Srečen sem, ker tudi oni to delajo. In še bolj srečen, ker tega ne delajo sami na svetu. Baluba je zopet začutil dotik ženske roke. Zopet sem začutil, kako je ves v/drhtel. Kako ne bi? Mnogi so ml govorili, da Afričanlce jemljejo te stvari športno. Mož te žene je na potovanju. In Baluba je tujec, nocoj je tu, jutri odide. Zakaj se ne bi nekoliko pozabaval? Videl sem, kako jo po strani gleda v obraz; ona je zavzeta gledala film. Zares, vojaška parada je bila več kot veličastna. Množica pehote, za njo vse vrste vojske, in motorizacija — brez števila, in še več raketnega orožja, in potem reaktivci. In teh je bilo mnogo, obilica. Po paradi so prišli posnetki s sprejema v Pekingu. Nedavno dovršeno poslopje prezidija je odkrivalo svoje razkošje občinstvu na trgu revnega, ubogega, majhnega, neznatnega Jcm-borija: dragoceni stebri, stropi, in-krustirani z modro, zeleno in rožnato fajanso, pisana okna. kristalni lestenci. Vse v prevelikih dimenzijah. Mor--da bi se bilo zaradi tega težko ubraniti vtisu še neoplemenitenega okusa. Razjezim se nase, na svojo kritičnost. Poskušal bom, da ne bom več estetiziral. Ne počenjam tega prvikrat. Včasih moraš nastopiti tudi proti samemu sebi. Zato pomislim: Naj bo, od sedaj bom sledil samo spontanim reakcijam, cenzuriral bom vtise. Popolnoma prostovoljno. Začenjam. Pozor! To, kar so pokazali predsedniku Gvineje in nam, zares zbuja občudovanje. Konec koncev je narejen ta film tudi zato, da bi izvabil ta občutek. Naravno je, da so ljudje, ki ne vedo, nočejo vedeti ali niso imeli priložnosti zvedeti, v čem so razlike med administrativnim socializmom in med socializmom jugoslovanskih delavskih svetov in komun, naravno je tudi, da ljudje na tem trgu mislijo, kakor je mislil Dialo prej ali kakor bi hotel, da bi mogel misliti odslej. A ne more. Vsak hip me preiskuj« s pogledom. Ne zanima ga samo film. Zanima ga tudi moj izraz. Pravzaprav na mojem obrazu išče potrdilo za to, kar že sam čuti v svoji prepadenosti. Kajti dober okus je bolj spontan in splošen, kakor mislijo birokrati, ki se sklicujejo na nekako imaginarno splošnost, v imenu katere nam vsiljujejo svoj jasni in vsem razumljivi neokus. »Kaj misliš?« me je šepetaje vprašal. »Isto kot ti.« »Ni ti všeč to razkošje?« »Ali jo tebi všeč?« »Poskušam dognati, od kod njihovo nagnjenje do monstruoznostl,« »Dognal si.« »Misliš?« Ne verjame šo samemu sebi. Boji se sebe, svobode, krlvoverstva. Zato čez nekaj časa reče, kar je z drugimi besedami že mimogrede povedal: »Ljudje na tem kontinentu nimajo ne zanimanja ne časa za vaše evrazljske ideološke subtllnosti. Mi smo liolj zaostali kot vi.« »Socializem Je lahko umljiv. Teže je razumeti sebe, svoje pogoje in potrebe.« Na to je odgovoril z dolgim govo* rom. nje, ¡es se podjetje v letu 1962 tudi znašlo. Tomos je poleg osnovne proizvodnje (na osnovi malih motorjev z notranjim izgorevanjem) sklenil tudi pogodbo za proizvodnjo avtomobilov Citroen, Proizvodnja temelji na podlagi medsebojne kooperacije: Tomos se je zavezal izdelovati bodisi sam ali v kooperaciji z drugimi jugoslovanskimi podjetji velike serije posameznih delov avtomobila. Francosko podjetje pa bo za protivrednost dobavljalo avtomobilske dele, ki jih bo Tomos uporabljal pri končnem izdelku avtomobila. Obveznosti Tomosa so bile spričo realnih domačih možnosti mnogo preambi- Na koprskem področju je rasla vodni asortiman ne zagotavlja za- jen, konstrukcijsko in tehnološko ciozne in jih zaradi tega ni bilo , , , . , ... , . v i - - • w < • i ____D i_________—._____A ___v-v-i ftrtAOG lTnrvm i T 1 S. TO>TYI T ( kovinska industrija na različne nesljivejse rentabilnosti. načine. Najmočnejše podjetje To- V celotni planirani vrednosti mos v Kopru in Mehanotehnika industrijske proizvodnje v letu v Izoli sta rasli prvenstveno z in- 1962 v znesku 38 milijard 231 mi- vesticijskimi krediti splošnega in lijonov sodeluje kovinska indu- republiškega sklada. Podjetji La- strija s 13 milijardami 643 milijo- ma v Dekanih in Ladjedelnica v nov ali s 35%>. Ce pa upoštevamo Piranu v glavnem iz lokalnih in- še piransko »Ladjedelnico«, ki vesticijskih skladov, medtem ko statistično sicer šteje za posebno sta se podjetji Liv v Postojni in panogo, a se njena celotna pro- Aluminij v Komnu razvijali tako izvodnja razvija v največji meri rekoč iz lastnih sil, in sicer na ta iz predelave kovin, potem narase zastareli ter silijo kooperante na mogoče izpolniti. S tem je nastal zastarel sistem dela. izpad v proizvodnji avtomobilov in se povečal primanjkljaj do iz-© Standardi materialov niso ure- po]nitve proizvodnega plana. jeni niti po dimenzijah niti po Takšen položaj je povzročil, da se kakovosti. Tako n. pr. železarne =e podjetje, ki se je sicer gibalo ne morejo z nizkimi stroški proizvajati sorazmerno majhnih količin in zadovoljive kakovosti, kakor to terjajo predelovalci kovin. To seveda povzroča pomanjkanje kakovostnih materialov, podjetja Na okrajnem seminarju o aktualnih gospodarskih in eko-nomsko-političnih vprašanjih, ki ga je lani 12. in 13. novembra v Kopru organiziral okrajni odbor SZDL, je bil poseben kore-ferat posvečen tudi kovinski industriji. Koreferent tovariš Ivo Baškovič je v obširnem koreferatu obravnaval celotno problematiko kovinske industrije, ki je na področju bivšega koprskega okraja izredno važna industrijska panoga. Na tem pod-ročju je tako rekoč najmlajša panoga, ki je v nekaj letih ob splošnih, republiških in lokalnih naložbah naglo zrasla v panogo, ki v celotni Industrijski proizvodnji že sodeluje z okrog 40 V tej panogi se izraža splošna problematika, kakršna velja za kovinsko industrijo v Jugoslaviji in Sloveniji. Razen tega pa se v mladi panogi tega področja izraža še specifična problematika, ki je postala precej težka zlasti v zadnjih dveh letih. Iz korefe-rata in razprave povzemamo o tej problematiki nekaj najvažnejših ugotovitev in tudi pobud za nadaljnji razvoj kovinske industrije. na meji rentabilnosti, znašlo v težkem položaju glede kritja osebnih dohodkov in vračila anuitet. Sicer pa že ves- čas od rednega poslovanja vrača anuitete iz amortizacije ter si je tako zmanj- način, da sta iz obrtno kovinskih obratov s pavšalnim obračunom zrasli v kovinski podjetji. Takemu načinu rasti v glavnem tudi ustrezata način in organizacija proizvodnje. V podjetjih, ki so zgrajena prvenstveno iz splošnih investicijskih skladov, so bili že vnaprej delež kovinske industrije v ce lotni vrednosti industrijske proizvodnje na 42 °/ol Na področju je 6 oziroma 7 podjetij kovinsko-predelovalne in. dustrije: Tomos Koper, Lama Dekani, TKG Šmarje nad Koprom, _ pa zaradi tega terjajo uvoz suro- gevalo možnosti za modernizacijo vin iz tujine. O Kapacitete v kovinski industriji so na splošno zelo ne-vsklajene. Pri investicijski izgradnji je vsako podjetje stremelo k tistim kapacitetam, ki jih je strojnega parka. Kljub težavam, s katerimi se bo moralo podjete boriti, pa je mogoče podjetje v naslednjih letih s smiselnim ukrepanjem postaviti na trdne noge. Med drugim pa je Mehanotehnika Izola, LIV Postoj- najbolje poznalo. Tako imamo potrebno zlasti naslednje: na, Aluminij Komen in Ladjedel- primere, ko imamo prevelike ka- postavljeni določeni pogoji sodob- niča Piran. Največji pomen ima pacitete v stiskalnicah in pre- 0 Podjetje se ne sme zapirati nejše serijske proizvodnje, med- kovinska predelovalna industrija majhne v avtomatih, serijskih vase ter planirati proizvodnje tem ko je v ostalih podjetjih ostal na obalnem področju. Prvenstve- strugalnih, rezkalnih in vrtalnih na možnost proizvodnje delov, ki način proizvodnje v glavnem še no v koprski komuni, kjer pred- strojih. V celi vrsti podjetij ima- jih zmore obdelati obrat mehan- obrtniško organiziran. Vendar pa stavlja proizvodnja kovinske in- mo nezikoriščene stiskalnice, po- ske obdelovalnice (ta je namreč je treba poudariti, da v zadnjem dustrije 82% celotne industrijske vsod pa je premalo avtomatskih ozko grlo podjetja), pač pa se mo- času samo tržišče (notranje in zu- proizvodnje. V izolski komuni strojev ter strojev za precizno po- ra usmeriti na možnosti proizvod- predstavlja kovinska industrija vršinsko obdelavo pa strojev za nje širokega grla. Razliko delov 28%) celotne industrijske proiz- serijsko izdelavo. Zaradi tega tudi je treba nabavljati pri kooperan- vodnje, v piranski komuni 51 °/o, nesmotrno izkoriščamo surovine, tih, in sicer v čim večjih serijah v postojnski 12% in v sežanski ko n. pr. le minimalno ali skoraj in čim manj izvedbah istega dela. nanje) tudi ta podjetja sili v večjo ali manjšo serijsko proizvodnjo. Sedanji položaj pa jih celo nujno potiska v ožjo specializacijo, ker jim sedanji široki prolz- komuni 15 %. ! íí- SO speci Kovinska industrija je panoga, v kateri je delitev dela izvedena v največji meri. A tudi panoga, ki ima največje možnosti za še nadaljnjo delitev dela. Ovire zapirajo v svoj lastni krog ter povečujejo proizvodne kapacitete ne oziraje se na to, da so takšne kapacitete drugje neizkoriščene. Tako potlej podjetja streme v nič ne zamenjujemo plastičnih To je gotovo najtežja naloga v mas za pločevino, pač pa skušamo takšnem stanju kooperacije, kot v največji meri izkoriščati sti- trenutno pri nas obstaja. Zaradi skalnice za pločevinaste odtiske. tega mora biti sistem obdelave _ , , , trajen in pristop in pogoji pri 0 Nestabilnost in nedoslednost v vsakem kooperantu drugačni. konstrukcijah, ki niso vsklaje- ne s kapacitetami, pa neupošteva- g] Sistematično stremeni k zni-nje tehnoloških pogojev in pogo- žanju nabavne cene osnovnih jev tržišča materialov. Cestokrat materialov, avtomatično presajamo tehnolo- splošnega značaja, ki zavirajo na- kombinatski sistem proizvodnje glejšo delitev dela, je mogoče de- ter monopolni položaj na tržišču, liti v dve skupini, v pojave, ki so © Izogniti se tudi ni mogoče »delovanju višje sile«, t. j. da vsa- splošno gospodarskega značaja, in pojave, ki so še posebno zna- , luv'"j'Lu vl:>je . , „ čilni za kovinsko industrijo. ko neodgovorno izvršeno nalogo a ^»"»^u u j opravičujemo z »višjo silo«, ko ške postopke licenčnih partnerjev, kar malone vedno terja tudi nabavo surovin iz tujine. Namesto tega bi. bilo treba poskrbeti za poenostavitev v kakovosti in dimenzijah materialov za izdelavo. ,. © Slabo organizacijsko stanje v podjetjih, ki povzroča nekvalitetno dobavo in finalnemu proiz- namreč nodietie ki i/ dobave ni vaialcu ne daje jamstva za pra- do proizvodnje. Ä,"1 vočasno dobavo. Tako finalni pro- 0 Utrditi notranjo organizacijo tako, da bodo kompetence jasno določene. To pa tudi organizacijsko izvesti ter doseči enotnost akcije vseh sektorjev. O Urediti standardizacijo materiala in se po tej standardizaciji kar najdosledneje tudi ravnati od konstrukcije preko nabave Znižati odstotek izmečka na normalno stopnjo za vse posamezne vrste izdelkov. d Tehnološke postopke tako urediti, da bodo nudili možnost za največjo izrabo materiala in strojev. Poleg povečanja kapacitet s pomočjo tehnologije in boljšega planiranja je potrebno poskušati doseči čim popolnejšo linijo v posameznih vrstah strojev. 9 Čimprej dati na trg novo konstrukcijo, ki bo razen nove oblike tudi manj zahtevna v tehnologiji in kvaliteti ter količini materiala in seveda tudi cenejša. E3 V notranjih odnosih doseči popolno enotnost pogledov vseh organizacij, ki tudi v problemih praktičnih izvedb ne smejo" imeti deljenih mnenj, ampak se morajo aktivno boriti za izvajanje sprejetih sklepov. Nadaljevati uvajanje avtomatizacije na vseh področjih, kjer se le-ta izkaže rentabilna. Ta uvajanja naj bodo po možnosti plačana v čimvečji meri iz skladov amortizacije, ki se sedaj uporabljajo za plačilo anuitet, le v nujnih primerih pa tudi iz investicijskih kreditov. [3 Sistematično vzgajati svoj lastni kader in dajati sposobnim članom kolektiva možnost razvoja. Vseh teh ukrepov ni mogoče sprovesti hitro in aktivistično, ampak z večletnim sistematičnim delom, primerno danim okolno-stim tržišča in možnosti ter sposobnosti kooperacijskih podjetij. jih, ne more biti več rentabilna, ker je konstrukcija zastarela, novejše konstrukcije pa podjetje zaradi zastarele strojne opreme ne zmore. Podjetje se trudi ter išče možnosti kooperacije in izdelave nekaterih novih izdelkov. Pri tem ima precejšnje težave in zatorej želi dodatne investicije za sodobno opremo. Dejanske možnosti za nadaljnji obstoj pa so v zamenjavi strojnega parka v celoti. Pri tem bo nujno nabaviti opremo za serijsko proizvodnjo specializiranega polizdelka za močnejšega proizvajalca. Organizacijska oblika pri tem ni bistvene važnosti. Ne kaže opustiti prostorov, Iti omogočajo z moderno opremo in dobro organizacijo serijsko proizvodnjo kovinskih izdelkov manjših dimenzij. Aluminij izvršilo, ne nosi posledic, ki doletijo finalista. ,y . , . . : . , _.. lokalistična stremljenja posamez- V prvi skupim je treba navesti nih organov ki si pač čim_ predvsem naslednje: večjo avtarkičnost podjetij na lo- © Previsoka profitna stopnja, s kalnem področju, da bi tako do- katero delajo podjetja. Celotni bili kar največ sredstev za po- sistem pri proizvodnji polizdelkov trebe tega področja. je usmerjen tako, da žele podjetja izvajalec često zaradi enega samega (malenkostnega) dela ne Precejšnjo vlogo pa igrajo tudi more dokončati izdelka. © Preveliko število in prevelik vpliv obrtniškega kadra v podjetjih s serijsko proizvodnjo ovira organizacijo proizvodnje. Zaradi tega in že s tem samim preprečuje delitev dela v samem podjetju, z druge strani pa sicer Podjetje je raslo nekako skladno s položajem na domačem trgu in s sorazmerno dobro mehanizacijo lahko konkurenčno uspevalo na domačem trgu. Precejšen asortiman proizvodnje dopušča mož- II. Med poglavitnimi pojavi in težavami, značilnimi za kovinsko že na polizdelku doseči visoko akumulacijo sredstev za splošne potrebe podjetja in za kritje obveznosti. © Zakonski predpisi akumulacije sredstev za kritje družbenih potreb sami ovirajo uspešnejši ^dustriio^o'naslednii-razvoj delitve dela, ker so namreč mdustriJ°. so naslednji. zakonska določila primerna za si- © Veliko število licenc, ki so jih stgm dokončne proizvodnje, torej podjetja dobila z raznih po- nesa" parka" in prilagaVanTe"tehno- sorazmerno še največ notranje re-od surovine do finalizacije. Tu je dročij z različnimi standardi ma- logije zunanjemu proizvajalcu, ki zerve, ki jo bo treba izkoristiti, treba predvsem navesti medfazni teriala in različnimi proizvodni- daje ton proizvodnji in višini pro- da bo mogla proizvodnja uspešno davek na promet ter davek na mi postopki, ki so prilagojeni da ne cene na zunanjem trgu. na mednarodni trg. Tudi bo treba promet finalnih izdelkov. Vsaka stopnji razvoja tovrstne mdustn- J J povečati kooperacijo z drugimi teh dajatev obremenjuje pohzde- je na področju matičnega podjet- © Boljšo delitev dela pogostoma pocjjetji predvsem s kovinsko lek, preden pride do finalista. Ce j a. Poleg tega izdelki na te ličen- preprečuje tudi neperspektiv- stro]co {er na ta način preiti na to obremenitev ocenimo na 5% ce hitro zastarevajo in so v tre- no gledanje in iskanje takojšnje vegj0 serijsko proizvodnjo ki bo (kar ni previsoko) in k temu do- nutku, ko je izdelek pri nas osvo- rentabilnosti.- asortimanu in ceni konkurenč- damo še 1 % davka na promet na pri kvalitetnejši proizvodnji po- nost trenutnih neuspehov pri povzroča neplansko izkoriščenost sameznih izdelkih, toda ostali iz-strojnega parka in povzroča pre- de]ld zmorej0 kriti komercialne močan vpliv subjektivnega fak- neuspehe drugih. Notranje se je torja napram avtomatizmu, ki je podjetie sorazmerno konsolidiraJo za serijsko proizvodnjo nujno po- v skladu s SV0j0 rastja v podjet- treben. jU pravilno stremijo k uvajanju © Prepočasno napredovanje av- čistejše serijske proizvodnje igrač, tomatizacije obstoječega stroj- V organizaciji te proizvodnje je ga središča, tehnološki postopek pa je takšen, da se ni moč izogniti hrupu. Izgradnja ladij samo za domače potrebe seveda ne more kriti kapacitet, zato se je tudi ladjedelnica usmerila v proizvodnjo za tujino. Izgradnja koprske luke obeta ladjedelnici tudi realne možnosti za remontna popravila večjih plovnih objektov. Ta dejavnost bi bila lahko rentabilna, vendar pa bi razvoj v tej smeri nujno terjal večji operativni prostor in novo mehanizacijo. Dodatna vlaganja v mehanizacijo pa zahteva tudi razširitev same proizvodnje večjih plovnih objektov. končni izdelek, znaša 6% obremenitev na vrednost kupljenega polizdelka, ki ga podjetje kupuje v velikih količinah. Vzemimo za primer. Tomos, ki ima v svoji kalkulaciji okoli 65 do 70% stroškov na materialu. Pri nabavi polizdelkov v znesku 3 milijarde znaša obremenitev samo na davku na promet 180 milijonov, kar predstavlja 18 do 20% plačilnega skia, da podjetja. A tudi obračunavanje amorti- kalkulacijo. O Prva dva elementa vplivata na višjo ceno bistveno poliz- Težje pogoje bo imelo podjetje z osvajanjem trga, ki je v okviru EGS (Evropske gospodarske skupnosti), zato bo treba vsaj v začetku iskati možnosti tudi izven tega področja. Najres-nejši konkurent je vsekakor Ja-"kot ponska, ki je z nizkimi cenami prodrla na vsa važnejša tržišča. Podjetje bo vsekakor moralo z večjo delitvijo dela in večjo proizvodnjo znižati lastno ceno. na na zunanjem tržišču. Perspektiva za povečanje proizvodnje je na domačem trgu predvsem v proizvodnji vijakov, medtem ko je povečanje proizvodnje igrač Podjetje, ki je prešlo na redno Podjetje je v preteklih letih re- pogojeno^ prodorom na zunanje proizvodnjo, je zapadlo v določe- ševalo problem ozkih grl z naba- trzisce, ne težave, ki se sicer pokažejo v vo manjkajočih delov iz uvoza. V večini podjetij, ki preidejo na letu 1962 pa je naš splošni deviz-redno proizvodnjo: prakticistično ni položaj vplival na znižanje ter premalo perspektivno rešu- razpoložljivih deviznih sredstev, jejo svojo dnevno problematiko potrebnih ne samo za uvoz koope-ter istočasno z rastjo podjetja ne rantskih delov, ampak tudi osnov-zacije je vezano na časovno in ne utrjujejo odnosov v organih uprav- nih proizvodnih materialov, na dejansko trošenje osnovnih Ijanja, tehnološko in organizacij- pločevine, specialnih jekel itd. sredstev kar onemogoča realno sko ne teko vzporedno z rastjo Podjetje tehnološko ni predvi- podobnih podjetij v tujini. Zaradi delo takšnega položaja in se je sorazmerno ugodnega položaja na spričo tega, ker naše železarne ne tržišču ni podjetje istočasno ure- proizvajajo vseh kvalitet in di-jalo vzporednih služb, ki so za menzij, dejansko znašlo glede su-delka ter postane tako kooperant takžno podjetje neogibne, a sek- rovin v hudi stiski, za proizvajalca končnega izdelka torjj med seboj niso biIi povezani V domači kooperaciji je pod-nerentabilen. jn njso reševali problematike, ki jetje naletelo na težke probleme. Q Neurejeno tržišče osnovnih su- je z rastjo podjetja vse bolj na- Ker je v preteklih letih kupovalo rovin povzroča da podjetja ne raščala. Celotna organizacija pod- manjkajoče dele pri licenčnem morejo postaviti solidnih planskih jetja in sistem dela nista bila že partnerju v tujini in ker so bile majhnih ladjedelnic za popravilo cen ki bi veljale za daljše obdob- v samem začetku postavljena na cene v tujini nižje, ni imelo pod- in izdelavo ribiških bark m ladij, ie to na povzroča da se podjetja osnovo čim manjših stroškov pro- jetje sistematično urejene službe Do svojega sedanjega razvoja je zaradi sigurnosti zalagajo s suro- izvodnje, pač pa so bila vsa pri- kooperacije. A tudi komercialno uspelo priti zaradi preusmeritve -tknami za dališe razdobje kot bi zadevanja usmerjena na tehnično ni bil s kooperanti položaj urejen na izdelavo železnih ladij, ld so osvajanje proizvodnje, in sicer na in ugoden, ker so bile cene doma- popolnoma izpodrinile lesene kon-čim večje osvajanje izdelka. Pod- čih kooperantov neprimerne,.. a strukcije. Ta preusmeritev se je jetje ie sicer uspešno rešilo mno- tudi dobavni roki nezanesljivi, go tehničnih problemov v proiz- Ce k vsemu temu še dodamo vodnji in kakovosti, a je, ko je neizvedeno organizacijo poslova- bilo nja, neurejen standard materiala, licenčnem Podjetje se je razvilo iz dveh Podjetje se je razvilo iz obrtne delavnice tako, da je kot pavša-list vlagalo ustvarjena sredstva za lastno graditev. Na ta način se je podjetje toliko že razvilo, da je sposobno preiti tudi na serijsko proizvodnjo nekaterih izdelkov.. V začetku leta 1962 je podjetje še priključilo bivše podjetje Velur-plasfciko iz Hruševja. V lanskem drugem polletju je Liv prebrodil težave (nastale zaradi priključitve Velurplastike) ter uspešno povezal obe dejavnosti, kovinsko in kemično. Podjetje zdaj proizvaja razne izdelke, predvsem naprave za notranji transport, učila, gradbeno okovje iz plastičnih mas itd. Podjetje se je že toliko razvilo, da nujno išče specializacijo za posamezne izdelke. Nujno je, da se odloči za nekaj serijskih izdelkov ter z njimi prodre tudi na zunanji trg. Podjetje se je razvilo iz obrtne delavnice s pavšalnim obračunom in še danes predstavlja dejansko obrtno ključavničarsko podjetje in livarno z obrtnim načinom dela. Kapacitete bi bile v drugih lokacijskih pogojih lahko vedno polno izkoriščene, toda prav lokacija otežkoča podjetju še nadalje takšen sistem dela. Podjetje je aktivno zaradi aktivnosti kadra in zaradi tega, ker je sposobno izdelovati razno moderno gradbeno opremo, kakršno čedalje bolj uporabljajo v tujini. Tudi v kakovosti je podjetje doseglo vidne uspehe. Toda kljub tem uspehom je pričakovati hudo konkurenco serijskih proizvajalcev. Dobre uspehe je Aluminij dosegel s serijsko proizvodnjo gostinskih naprav, česar nikakor ni podcenjevati v nadaljnjem razvoju. Serijska proizvodnja gostinskih naprav bo našla odjemalce doma, a tudi v tujini, zlasti na tržiščih vzhodnih držav. Težave pa bo treba pričakovati v proizvodnji elementov iz aluminijastih profilov, in sicer že zaradi tega, ker se osnovni proizvajalec profilov v Slovenski Bistrici usmerja na lastno serijsko finalno proizvodnjo. V tem primeru nastaja vprašanje, ali bo mogel Aluminij še dobivati dovolj pro-filnega osnovnega materiala. A tudi če bi ga dobil, bo drag. Potlej pa je vprašanje, ali bi s ceno še mogel konkurirati serijskim proizvajalcem. Individualna obrtniška proizvodnja bo verjetno sicer še kje potrebna že zaradi počasnega preusmerjanja arhitektov in gradbenikov na serijske izdelke. Toda tudi tu je treba pričakovati težke konkurenčne pogoje. V najkrajšem času bo treba najti izdelek za serijsko proizvodnjo ter se lotiti izdelave, bodisi samostojno, bodisi v kooperaciji. Položaj livarne pa je takšen, da se mora vezati na kooperacijo s kakim večjim industrijskim podjetjem s tem, da se bo borila za dobro kakovost in ugodne cene. to bilo potrebno. © Menjava predpisov o delitvi . _ „„„..__,__________________ . pokazala kot edina možna, je pa dohodka, različnost v obreme- g0 tehničnih problemov v proiz- Ce k vsemu temu še dodamo hkrati odprla niz problemov. Ena njevanju po posameznih panogah, voc]njj jn kakovosti, a je, ko je neizvedeno organizacijo poslova- izmed največjih ovir za razvoj pa ostali predpisi in elementi po- 0SV0jjj0 večjo proizvodnjo, bilo nja, neurejen standard materiala, je vsekakor mikrolokacija (na vzročajo preveliko nihanje cen, da seveda Prisiljeno meriti svoje sile zaostajanje v razvojnem delu ter tesnem prostoru). Proizvodnja bi mogla podjetja napraviti čvrsto na 7unanjem tržišču, kjer je kri- nesmotrno izkoriščanje kapacitet, večjih ladijskih objektov zahteva kalkulacijo. To velja tudi za pred- terjj za kakovost mnogo ostrejši ki predstavljajo ozko grlo, in po- sorazmerno veliko prostora, ki ga pise o carini in zapletenosti -ca- j_0t na domačem trgu in kjer v manjkanje sistema odgovornosti, pa sedanja ladjedelnica nima. Ra- konkurenci nastopa problem o vi- pridemo v trenutku, ko nastanejo zen tega je lokacija neugodna tu-šini priznane vrednosti v medna- na trgu sunkovite spremembe, v di zaslran tega, ker je v nepo-rodnem merilu. težak položaj, v kakršnem se jesredni bližini močnega turistične- rinskega poslovanja. © Vsi ti elementi ustvarjajo po-sebno tendenco, ko se podjetja Podjetje s sicer novimi prostori, a zastarelo mehanizacijo kapacitet, ki jih je v Jugoslaviji na splošno dovolj, če ne celo preveč. Takšne kapacitete je možno izkoriščati le kot kooperant za nekaj večjih podjetij, vendar pa je v tem oziru lokacija ponesrečena, ker je treba vse surovine ter izdelke prepeljavati na sorazmerno daljše relaolje. Osnovna proizvodnja ključavnic, za kar so te kapacitete služile v dosedanjih pogo- V zvezi s kovinsko industrijo je treba omeniti še obrtno podjetje kovinske stroke »Elmet« v Kopru. Podjetje se je lepo uveljavilo s proizvodnjo livarskih utenzilij. Praktično je to edino podjetje, ki proizvaja te izdelke v večji meri. Povečevanje te proizvodnje je osnova za nadaljnji razvoj. Samo podjetje se sicer skuša uveljaviti tudi še z drugo kovinsko dejavnostjo, vendar pa razvoj v smeri klasične splošne kovinske dejavnosti ne daje posebne perspektive. Razen tega pa je podjetje že prešlo mejo obrtne delavnice in se bo moralo za nadaljnji razvoj kadrovsko okrepiti, notranje kon-solidlratl ter proizvodnjo modernizirati, za kar pa bo potrebno izboljšati proizvodne pogoje. IZ OBSEŽNIH VLAGANJ ZA RAZVOJ TURIZMA V KOPRSKI OBČINI veiiico Ob odločnejši orientaciji vse-jugoslovanskega gospodarstva na razvoj turistične dejavnosti je spričo naravnih pogojev doletela prav posebna odgovornost ves novi primorski okraj. Nanj v tem kritičnem trenutku gleda vsa skupnost in pričakuje od njega kar največ dela v smislu govora predsednika Tita, da je treba razmeram in pogojem primerno razviti turizem, da bo v skladu s temi razmerami in pogoji donašal tudi ustrezen dohodek prepotreb-nih deviznih sredstev. Pri tem nam družba že tudi nudi sredstva za ureditev materialne baze, na kateri bomo naprej razvijali turistično dejavnost, ki mora tako kot v Švici ali Italiji postati prava industrija. Družba je dala za zgraditev novih ali dopolnitev obstoječih turistično gostinskih objektov za leto 1963 samo na področju bivšega koprskega okraja nad dve in četrt milijarde dinarjev investicijskih sredstev. Sprejem in prevzem teh velikih sredstev postavlja pred kolektive turistično gostinskih podjetij, prometnih organizacij in potovalnih uradov, pred našo trgovino in uslužnostne dejavnosti vrsto zahtevnih in odgovornih nalog, ki se jim nikakor ne moremo več izogniti. Zdaj smo kakor človek, ki pade v vodo, pa ne zna plakati: po sili se mora naučiti, če noče utoniti. Pri tem mora uporabiti vso svojo pamet in fizično moč — takšna naloga čaka zdaj nas vse. Ne smemo se slepiti, da leži vsa odgovornost samo na neposrednih investitorjih izgradnje materialne baze turističnega razvoja. Ce k temu razvoju ne bomo doprinašali vsi, če ne bomo vsi sodelovali v tem razvoju, potem nam vsi naravni pogoji in možnosti ne bodo pomagali na zeleno vejo. Naše vsestransko sodelovanje v delu turističnih organizacij in turistična vzgoja vseh občanov je eden izmed bistvenih pogojev za dosego postavljenih ciljev v razvoju turizma. Oglejmo si za danes letošnje investicije za razvoj turističnih objektov na področju koprske občine, v prihodnjih številkah pa bomo videli, kako stoje v tem pogledu stvari po ostalih komunah primorskega okraja. Turistične investicije za leto 1963 bi v koprski občini razdelili na pet objektov: izgradnjo turističnega centra v Žusterni (376 milijonov, din), povečanje anka-ranskega turističnega središča (221,339.000 din), razširitev Zvroč-ka ob izviru Rižane (17 milijonov din), zgraditev ribje restavracije ■na Titovem trgu v Kopru (45 milijonov din), in končno ureditev turističnega centra Lazaret za Debelim rtičem (22 milijonov din) — kar da skupaj 681,339.000 din. Ce si zdaj še ogledamo strukturo namenske uporabe odobrenih sredstev, potem zvemo, da bodo v Žusterni porabili za nove hotelske kapacitete s skupno 144 ležišči 140 milijonov din, za novo restavracijo s skupaj 800 sedeži (300 v notranjih prostorih, 500 pa na odprtem) 70 milijonov din, za izgradnjo kopališča s plavalnim bazenom olimpijskih izmer 80 mi- in mrzla voda, sanitarije s tu- lijonov din, za zunanjo ureditev, šem) 1,484.920 din pa za zunanjo cestni podhod do kopališča, par- ureditev. kirni prostor za motorna vozila Ribja restavracija v Kopru bo in komunalno ureditev pa 86 mi- popolnoma nov gostinski objekt s lijonov — skupaj 376 milijonov 150 sedeži v adaptiranem in pre- dinarjev. urejenem pritličju stare pretor- V Ankaranu bo šlo za poveča- ske palače na Titovem trgu in bo nje hotelskih kapacitet za 80 le- stala skupaj 45 milijonov dinar- žišč 62,174.000 din, za adaptacijo jev. kuhinje in razširitev restavracije Ostane še Lazaret kot popolno- za 302 sedeža 104,300,000 din, za ma novo turistično središče. Tam zunanjo ureditev 21,700.000 din in bo zgrajena restavracija s kuhi- za novo opremo še 33,165.000 din njo in 490 sedeži za 19,444.100 din, — skupaj 221,339.000 dinarjev. kopališče s prekrasno peščino za Pri izviru Rižane bodo porabili 797.750 din, za zunanjo ureditev 15,515.080 din za zgraditev vikend in komunalne naprave pa bo šlo hišic z vsem komiortom (20 le- še 1,758.150 din — skupaj torej 22 žišč, električna napeljava, topla milijonov dinarjev. rb ZAPLETENA PROMETNA VPRAŠANJA PRIMORSKE sSil i mmm- ■ »»¿¿hS mmtm Združitev goriškega in koprske- okraja in snovanje še nove v vsega okraja V enoto S sedežem V državnem pomenu, govori prav Camping v Luciji pri Portorožu bo med najlepšimi objekti te vrste na naši obali. 2e prihodnjo turistično sezono bo tcnnrn nat 1p r>nct™nn nr^H vrctn takn in šp hnli ulnsnn fn sprejel številno motorizirane goste od vsepovsod. Zal je zaradi nezanlteresiranosti prizadetih turističnih podjetij .tvopiu nas je postavna prea vrsio uko in se doij glasno za io. odpadla Izgradnja servisne postaje z bencinsko Črpalko, očemer l)o verjetno šo treba reči svoje ob priložnosti, ko vprašanj, med katerimi zavzema R. R. borno obravnavali delo, uspehe ln pomanjkljivosti v turističnem razvoju koprskega okraja posebno mesto promet. Koper je av°mobil°sk?0 cesto čez^Razdrto0 POJDITE Z NAMI NA OBISK V NOVO GORICO IN NA KRATEK OGLED NJENE BLIŽNJE PRETEKLOSTI ki je zaradi ovinka zamudna. Cez Kras, koder bi bila povezava najkrajša, vodijo zdaj samo povsem nemogoče vozovne ceste, kakor so jih po svojih skromnih potrebah ustvarili že davno minuli časi. Dosedanja prizadevanja, da bi dobili od Divače Čez Sežano in O Predstavljamo vam v ne- vc5kUl žrtvah, ki sta jih obe vojni bilo sredi rezkega bobnenja ln pobil- nekako prav na kraju, kjer Je danes Štanjel avtomobilsko cesto, so Q nnfp7ah m-plenn nnsp- terJa11 °a domačinov in drugih ljudi skavanja neprekinjenih eksplozij srce Nove Gorice. Večina prebival- ^ctoio ir J piGicpu pusc iz vseh vetrov> kl jlh je V0jna vihra osvetljeno in svetlo kot sredi najbolj cev Je morala tedaj zapustiti domači ostala brez uresničenja. V delu , . - „ -m- " „ •«•»»> «*» . je le rekonstrukcija odseka Diva- X stnmo KoPra ^ovo t*0"- prinesla v to kraje, ča—Sežana. © co, ki je ob velikih napo-Združitev goriškega in kopr- O rih naših ljudi zrasla po skega okraja terja nujno rešitev O končani osvobodilni vojni vprašanja ureditve zveze čez Kras! Q v eno najlepših mest naše Sama preureditev sedanje ceste ^ A • ne bi zadostovala. Potrebno bo u domovine seči po temeljitejši rekonstrukciji, ki bo odstranila nemogoče v liotu nad sotočjem Soče ln vi-ovinke in klance ter omogočila Pave leži na prelepi ravnini, kl jo neposredno avtobusno in avtomo- proti severu zapirajo visoki hribi, bilsko zvezo med Novo Gorico in čudovito cvetlično mesto Gorica. Koprom, kar bo V korist Obema spričo nesrečne razmejitve po zadnji deloma. Prav te dni so v Ljub- vojni je zahodna stran nekako ohro-Ijani delali programe za nadalj- mela, stagnlraia, medtem ko je na njo izgradnjo cest V Sloveniji in severovzhodu zraslo novo naselje vse kaže, da so se zavedali nujne modemih stanovanjskih hiš ter uprav-potrebe ceste čez Kras. Priti bi »lh poslovnih stavb m turistično go-morala na vrsto prej kot katera stlnskih objektov, gospodarskih pokoli druga. sloplj, prometno komunalnih naprav, Nič manj se ni pomaknilo še parkov' spomenikov, Sol, zdravstvenih bolj kot doslej v ospredje vpra- ustanov individualnih gradenj, šanje železniške povezave Kopra Nova Gorlca 30 taiio slcer en0 naJ" z zalednim železniškim omrežjem, mI^5ih Jugoslovanskih mest, (,tod.a s katerim bi dobila tudi Goriška zato 111111 med najlepšimi naselji po dostop do Kopra in pristanišča. sv°n urban!st!enl zamls11 ln Uvedbi. Rast pristanišča, ki bo imelo pri- Del Nove Gorice je zgrajen na raz-hodnje leto Že zmogljivost 500 do vallnah ln ruševinah že obstoječega 600 tisoč ton prometa, večanje naselja Solkana, kl Je del tega me-zmogljivosti industrije novega sta. Ta mestna četrt Je posebno med prvo svetovno vojno pretrpela vse sončnega dne. Pred umikom Avstrij Bitka ob Soči nad Gorico med I. svetovno vojno krov ln so kot vojni begunci bivali na Nižje Avstrijskem, odkoder so se šele po končani vojni vrnili na svoje domove — tokrat pod Italijansko okupacijo. Po četrtstoletnl fašistični tiraniji se Je razplamtela druga, še hujša svetovna vojna, v kateri so vasi in mesta postala žrtve vojnega besnenja podivjanih naclfašistlčnih tolp. Padlo Je mnogo žrtev na bojiščih in pod ruševinami nekdanjih lepih domov. Sol-kancl so množično sodelovali v revolucionarnem boju za svobodo in po svojih močeh do zadnjega ,vsi prispevali svoj delež za zmago svobodoljubnih sil nad.tiranijo in tujo okupacijo. Iz tega obdobja je tudi drugi posnetek, ki kaže zračni napad na severni kolodvor — sedanjo novogo-riško železrilško postajo. To je bilo zadnje dni pred koncem vojne, dne 11. aprila 1915. Postaja je bila hudo : rf poškodovana, uničene so bile tudi železniške naprave, razen tega pa zadetih tudi veliko stanovanjskih hiš v današnji Prvomajski dlici, kjer je pod ruševinami našlo smrt precejšnje število ljudi. Tretji (spodnji) posnetek pa kaže Tovariš Klanjščelt nam je na vpra- cev na nove obrambne položaje, kl so Sanje povedal, da je bil prvi posne- se raztezali preko Banjške planote, tek napravljen v začetku avgusta Skalnice in Sv. Gabrijela čez Panovec 1916 v veliki Italijanski ofenzivi na in spodnjo dolino Vipave na Kras, detajl novega mesta Gorice z moder- takrat avstrijsko Gorico. Neprekinjen čez Fajtl hrib do Doberdoba, so voj- no stanovanjsko zgradbo ob novi av- topovski ogenj z obeh strani bojnih ščaki črnožolte monarhije še minirali tobusni postaji. Domači in tuji obt- llnij Je več dni skupaj stresal ozrač- solkanski most, vendar pa niso mogli skovalci vedo povedati, da Je to res je. Ponoči je topovsko bobnenje in preprečiti Italijanom zavzetja Gorice, eno najlepših mest naše dežele. Le rezko eksplodiranje granat povzročalo Operjeni soldati so se takoj vkopali redkokdo pa ve, da stoji novo naselje na kraju, kjer je v četrt sto- svejega družinskega albuma poso- leoanJB muice jtvianjsceit je ime» i« nem poitopanscu in se uiraiu ceio v ierja človeška kri že dvakrat globoko dll za objavo dve zanimivi repro- let' 15110 Posebno doživetje, v katerem betonskih grobnicah, kl so jih spre- napojila to sveto zemljo. Zlasti jo je se je začudena radovednost mešala s menili v prave bunkerje. To je bilo namočila kri partizanskih borcev strahote ln posledice razbesnelih bitk in topovskega dvoboja, pa tudi v zadnji vojni je bila močno prizadeta zaradi pouličnih bojev in bombardira- nja l£> ZlUKd, lUVdl» VdlCIlLUl ftlLlUJ- * upnike, ki imajo šček, upokojenec iz Solkana, nam Je grozoten bengaličen ogenj, ki je za tudi na nekdanjem goriškem mest- prav tve do Avto-moto iz SVojega družinskega albuma poso- tedanje mulce (Klanjšček je imel 14 nem pokopališču In se utrdili celo v letja nja lz zraka. Tovariš Valentin Klanj Obveščamo vse kakršno koli terjatve društva Škofije, da je Ie-to v likvidaciji in naprošamo vse, da prijavijo svoje zahteve Avto-moto društvu Ko- dukcljl posnetkov neznanih avtorjev, per do 31. januarja 19G3. Terjatve, do- Nanašata so na zgodovino Solkana in podzavestnim strahom pred ubljal-Itevane6 P° ** UP°" zgovorno pričata o vojnem pustoše- *kim železom. Vsa Soča s pobočjema AMZ SLOVENIJE nju ter grozotnih materialnih in člo- Skalnice ln golega Sabotina - vse Je Ondan se mi je strašno kolcalo, pa nisem vedel zakaj, dokler nisem prebral v Pavlih i nekakšen intervju, ki naj bi ga bil dal. Zdaj se sprašujem, če sem res že tako star in pozabljiv, ali pa tako živo sanjam in zraven trdno spim, da se določenih zadev sploh ne spominjam. Vsekakor se pa čisto zares ne spomnim, na kaj naj bi se sicer nanašalo tisto kolcanje. Vidite, tudi vozel sem si bil naredil na robec, da vam ja ne bi, dragi bralci in prijatelji, pozabil voščiti v novem letu zvrhan kup sreče in zdravja in vsega, kar si sami želite — pa svm prišel šele zdaj na vrsto, potem ko me je vse praznike vozel žulil po stegnu in mi ni dal niti pošteno zaspati. Zato pa zdaj: vse najboljše torej za vse tiste dni, kar jih je še ostalo do prihodnjega novega leta! Pri tem sebi želim le to, da bi naše sodelovanje v prihodnje bilo kar najboljše in da bi rodilo kar najbolj debele plodove! Ko sem se za praznike sprehajal po naših krajih, mi je marsikaj prišlo na ušesa. Kar vsega seveda ne morem odložiti v ta kot in je marsikaj, žal, romalo tudi v koš, ker se na neznanke v prispevkih ne morem opirati, kadar začno prizadeti mahati z določili zakona o tisku, vendar pa bom nekaj najbolj zanimivih ob začetku leta le nasul, da se bo še drugim malo kolcalo. Tako na primer tistim, ki so za novoletno noč obiskali kurnike in zajčje stajice in celo svinjak v Topolcu pri Ilirski Bistrici, po-davili in odnesli perjad in dolgo-■uhce, prašička pa morali pustiti, ker jim je začelo goreti pod petami. Zdaj pa menda vse skupaj malo črviči po trebuhu in bi verjetno zelo radi videli, da se jim ne bi bilo treba zaradi tega spoznati z drugačne vrste kletkami, kakor so bile tiste, v katere so lezli za novo leto. Potem se ljudje močno pritožujejo nad odsekom ceste mimo železniške postaje v Ilirski Bistrici. pravljena za ureditev starega portiča ali dosedanjega edinega plavalnega bazena" koprskih plavalcev, hkrati s tem pa tudi kakih deset ali dvanajst od skupaj sedemnajstih železnih cevi, ki so Treba ga je bilo tako drago pla- enkrat v življenju spraviš na led. bile pripravljene za postavitev čati, pa je zdržal manj kot dva Pa se mi zdi, da sem nekoč že ograje med cesto in. portičem. meseca in je že ves spet v samih sam predlagal, naj bi morali pro- žal so mi rekli, da tega materiala luknjah, čeprav so ga lepo in na silci za prireditve vsake vrste ob- tudi potapljači ne bi mogli najti, poskok asfaltirali in kar se da le- vezno ob tem predložiti tudi pro- ker je izginil v čisto drugih sme-po uredili. Za tiste solde pa bi gram prireditve, da bi vsaj bolj reh in po čisto drugih tako ali morala cesta vseeno malo dalj pametni zavarovali preveč naiv- drugače legalnih kanalih. Ta ugo-zdržati, čeprav ni ravno beton- ne občane z menoj na čelu pred tovitev me je vsaj deloma poto-ska. Je že tako, da cestarji pre- podobnimi razočaranji. lazila, ker vsaj material ni šel v več radi obračajo hrbet luknjam Pri zadnjih poplavah v Žuster- nič... na cesti, dokler so te še dovolj ni pri Kopru sem ugotovil, da je Prežvečite to do prihodnjič, ko majhne, da bi se jih dalo z majh nim trudom in stroški odpraviti. Ko sem mimo Podgrada motovilil pred Novim letom proti Kopru, sem zapazil plakat, ki je vabil mimoidoče na kulturno zabavno predstavo članov DPD Svobode iz Maribora prav na Novega l-eta dan v Starodu. Moč reklame ali kaj in me je ta predstava tako zamikala, da sem silvestroval in pričakal novo leto kar v Podgradu (še sreča, da mi ni bilo treba iti spat, ker ne bi vedel kam položiti starih kosti v tem turističnem kraju), naslednji dan pa sem jo mahnil v Starod. Znašel sem se med nekaj mladinci iz Račic in domačini, odštel stotaka za vstopnico in z drugimi vred pričakal prihod kulturno umetniške skupine iz Maribora. Točno ob napovedanem času je pripeljal avto enega edinega izvajalca umetnosti. Ta je hitro postavil na mesto gramofon in dva zvočnika in navil za začetek kar Avsenike, ob tem pa povedal nekaj neuspelih šal. Če bi bila vsaj Juca z menoj, da bi jo zaprosil, naj me malo po-žgečka, da bi se vsaj iz vljudnosti malo nasmejal prizadevnemu žalostnemu humoristu! Tako pa sem se lahko samo z drugimi nasedlimi vred jezil na plakate in sam nase in se po tihem zmer- hudourniška voda med drugo po- vam spet nadrobim kaj novega, vzročeno škodo odnesla tudi ves dO'tedaj pa lepo pozdravljeni! pesek in mivko, ki sta že bila pri- Vaš Vane m ¿¿liiK: Boji med slovensko-italljanskimi partizanskimi enotami in Nemci ter repur blikanskiml fašističnimi oddelki po kapitulaciji Italijo septembra 1913 NOV, ki so padli na tako Imenovani goriški fronti po 8. septembru leta 1943. Iz njihove krvi je vzklilo novo življenje za potomce teh junaških Jugoslovanov, katerih spomin je oveko-večen v prelepem spomeniku sredi Solkana. H koncu še to: za razvoj gospodarstva, komunalnih naprav in prometnih zvez ter objektov družbenega standarda je bilo v bivšem goriškem okraju investiranih v zadnjih petih letih nad IS milijard dinarjev — bogato seme in trden temelj za nadaljnjo rast ln razvoj tega področja in za nadaljnje izboljšanje življenja občanov vse zgornje Primorske. sili!" » jal, da sem pač bolj neumen ... in butast kot istrski muš ali oseidel Nove Gorice z novo avtobusno postajo ln najsodobne jšlml stanovanjskimi bloki stoji na kraju ________ lili««!!« . . kjer Jo bila po domače, ker ga lahko samozemlja v dobrega £otrt stoletja dvakrat globoko prepojenas človeško krvjo iinšlh ljudi in. vojakov lz vsoh delov sveta ČLOVEKOLJUBNA GESTA Na nujni telefonski klic transfuzijske postaje v Izoli dajalcem krvi skupine A sta se takoj odzvala Stane Besednjak in Gvido Vatovec, ki delata v Luki Koper, obrat Hladilnica Dekani. Njun odziv je hvale vreden že zaradi tega, ker sta dala svojo kri že v mesecu septembru. Kmalu potem, ko sta oddala kri, sta se tovariša vrnila na svoje delovno mesto nasmejana in ponosna, ker sta s svojo nesebičnostjo pomagala reševati življenje nekemu človeku, Amalija Straka Siran "10 v>'SLOVENškf jädrän« SíéV. 5 — 'Il 'Januarja '1963 JUBILEJ PARTIZANSKE MAMICE Marija Krlžka minulo nedeljo v svojem novem domu v Piranu Kaj? — porečejo tisti, ki poznalo Marijo Križko — 75 let da ima? Nemogoče! Pa je le res — 24. decembra lani jih je zaokrožila. Med kratkim . obiskom na njenem novem domu v Piranu v Grajski ulici 16 pa je morala to ponovno potrditi, ker človek skoraj ne more in ne more verjeti, da je sicer nagubana, vendar pa kot poper živa in šegavo odrezava Marija, polna življenjske sile in vedno hudomušno nasmejana pa pripravljena na šalo. dosegla že tako lep življenjski jubilej. Se posebej tega ne morejo verjeti tisti, ki Marijo tudi danes poznajo, ki vedo za, vse njeno udejstvo-vanje In sodelovanje v raznih filmih, snemanih v Piranu in okolici. Sama Marija pravi, da jo je njen humor in optimistični značaj reševal tudi v najtežjih časih, In bili so tudi res hudi vmes! Rojena je bila leta 1887 v družini Radež v Novem mestu, kjer Je tudi preživela mladost in se poročila s češkim brlvccm Križko, rodila sina Ja-roslava, postala vdova in se nato s sinom nekaj pred zadnjo vojno preselila v Ljubljano, kjer je na današnji Titovi cesti nasproti artilerijskih vojašnic imela modni salon. Vojna in italijanska fašistična okupacija je v hjej ubrnta na patriotičnih strunah močne akorde upornega kljubovanja sovražniku. Njena dclavnica in prostor za njo in še njena garsonjera v hiši so postali zatočišče močno ekspo-niranih kadrov revolucionarnega boja za osvoboditev, med drugimi Zdenke Kidrlčeve-Marjcte, Iva in Mire Svetine. Ker je bila hiša zaradi neposredne bližine italijanskih vojašnic razmeroma varno zatočišče, je Marija vso vojno skrivala v svojih prostorih številne aktiviste ter vojaške funkcionarje NOB, zlasti pripadnike varnost-no-obveščevalne službe. Sin .Taroslav je komaj šestnajstleten odšel že kmalu v začetku leta 1942 v partizane In v bojih nekje poleti tudi padel. Nesrečna Marija je sprva dobila živčni zlom, ko so ji prinesli kruto novico, nato pa je prisegla še hujše maščevanje fašističnim osvajalcem. Do konca vojne je aktivno sodelovala v Osvobodilni fronti, ne da bt kdajkoli vprašala za ime tistih številnih bork in borcev, ki jim je dajala varno zavetje in z njimi delila tesnobo nenehne nevarnosti In slednji kos črnega kruha. Tudi v svobodi pa je ostala še vedno skromna Marija, pripravljena vedno pomagali vsakomur ln vsem, le sama sebi ni znala. Zdaj je že pet let v Piranu in se preživlja s skromno invalidnino, sem in tja pa »vskoči« pri kakšnem filmu aH najde drug podoben postranski zaslužek. Vedno pa je vesela in dobre volje in še prav rada vidi stare partizanske borce in prijatelje iz hudih časov osvobodilnega boja. Se mnogo let sreče in zdravja in vsega dobrega ji želijo znanci in prijatelji od vsepovsod, kjer jo poznajo: srečno, Marija Križka! Podjetje za razdeljevanje električne energije ELEKTRO-KOPER, KOPER razpisuje po 48. členu temeljnega-zakona o graditvi Investicijskih objektov (Ur. list FLRJ št. 45/61) NATEČAJ O SPOSOBNOSTI IZVAJALCEV ia graditev Razdelilne transformatorske postaje Portorož (gradbena dela) Predvideni investicijski stroški znašajo 21,000.000 dinarjev Podlage za natečaj so na razpolago pri upravi podjetja [tok za 'dostavo ponudbe po tem natečaju je 16. januar 1063 ob 10 ČEBELARJI! V nedeljo, 13. januarja, bo ustanovni občni zbor Čebelarskega društva za slovensko obalno ozemlje. Občni zbor bo v sejni dvorani ObLO v Kopru. Začetek ob 9. uri. Priporočamo točnost! Iniciativni odbor SPREJMEM OTROKA V VARSTVO. Novak, Koper, Cankarjeva 31. MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE, Ljubljanska 27, Izola, za enako v Kopru. IŠČEM OPREMLJENO ALI PA PRAZNO SOBO v središču Kopra. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Takoj«. MENJAM 1-SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom in veliko teraso na Reki ža dvosobno, po možnosti trosobno v Izoli ali Kopru. Informacije v Izoli, Dvoriščna 12. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem Jeziku I Proti Izrezku tega oglasa prejmete darilol OBVESTILO obvešča in opozarja vsa gradbena podjetja, uprave komunalnih podjetij, komunalne servise ter Rižanski vodovod, da pred pričetkom zemeljskih del na območju, ki ga oskrbuje z električno energijo podjetje Elektro-Koper, obvestijo tehniški oddelek podjetja, da se preprečijo morebitne poškodbe na kablih visoke in nizke napetosti. Prav tako opozarjamo Gozdno upravo in ostale posestnike gozdov, da pred podiranjem dreves, ki so v bližini električnih vodov visoke m nizke napetosti, obvestijo tehniški oddelek podjetja. Vse stroške za odpravo morebitne škode na omrežju, za katero Je bilo ugotovljeno, da je nastala zaradi neupoštevanja tega opozorila, bo podjetje zaračunalo povzročitelju oziroma izvajalcu del. RAZPIS Upravni odbor Sklada za stanovanjsko izgradnjo občine Piran razpisuje na podlagi 91. člena pravil Sklada II. NATEČAJ za dovoljevanje posojil za popravila in novogradnjo Natečaja se lahko udeležijo gospodarske in družbene organizacije, lnšni S"eti ln osebe v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni Invalidi, ki uživajo pravice po predpisih o vojnih in mirovnih invalidih in po predpisih o udeležencih NOB, vsi pod pogojem, da je dosedanja obveznost do stanarine na dan vložene prošnje v ccloti poravnana. Posojila se bodo odobravala največ do 500,000 din za novogradnje ali za velika popravila. Prošnje morajo biti vložene najkasneje v roku 1 meseca po objavi natečaja na Skladu za stanovanjsko izgradnjo občine Piran, sedež Portorož. Prošnja mora biti vložena na obrazcu KBA-1, ki ga prosilec dobi na Skladu aH v Komunalni banki Piran. Prošnji je treba priložiti: a) če je prosilec gospodarska organizacija ali ustanova: 1. potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda banka, pri kateri ima gospodarska organizacija svoj žiro račun. 2. vinkulacijo zavarovalne police v korist Sklada, izda Jo Zavarovalnica Piran. 3. Sklep, delavskega sveta ali upravnega odbora o zadolžitvi. 4. predračun, ki ga sestavi strokovna oseba, ln ne sme presegati 500 tisoč dinarjev. 5. popis registracije podjetja. G, zemljiškoknjižni izpisek ¿a zgradbo, za katero se prosi posojilo. 7. potrdilo banke, da so plačane vse anuitete po posojilih in plačana stanarina za hišo, za katero se prosi posojilo. b) Ce je prosilec hišni svet: 1. potrdilo o kreditni sposobnosti, ki ga izda Sklad za stanovanjsko izgradnjo občine Piran v Portorožu. 2. vinkulacijo zavarovalne police, s katero je zavarovana stanovanjska hiša. 3. izjavo hišnega sveta, da se strinja s pogoji natečaja ter da bodo anuitete redno odplačane, 4. izjavo hišnega sveta, da se strinja z zvišanjem stanarine, kolikor še ugotovi, da dosedanja višina stanarine ne zadošča za odplačilo anuitete. 5. predračun, ki ga sestavi strokovna I oseba ln ne sme presegati 500 tisoč dinarjev. 6. zemljiškoknjižni izpisek za zgradbo, za katero se prosi posojilo. 7. potrdilo banke, da je vplačana stanarina in poravnane vse anuitete, c) Ostali prosilci: 1. administrativno prepoved na prejemke, potrjene od delodajalca. 2. vinkulacijo zavarovalne police, s katero je zavarovana stanovanjska hiša, 3. izjavo, da lahko Sklad izvrši' zastavne pravice na hišo ali stanovanje, kakor tudi na drugih nepremičninah, ki so last posojilojemalca vse dotlej, dokler ni posojilo v celoti odplačano. 4. predračun, ki ga sestavi strokovna oseba in ne sme presegati 500 tisoč dinarjev. 5. zemljiškoknjižni izpisek za zgradbo, za katero se prosi posojilo. 6. dokaz, da je tretja gradbena faza končana, kolikor se prosi po tem natečaju, se bodo odobravala z obrestno mero: a) gospodarskim organizacijam 5 '/• b) hišnim svetom in individualcem 3 "/o c) družbenim organizacijam 4 "/• č) članom ZB 2'/o, in 30 let. Najdaljša odplačilna doba je 30 let. Prosilci, ki nudijo krajšo odplačilno dobo in višjo obrestno mero, imajo prednost. Sredstev za odobravanje posojil za popravila je 20,000,000 dinarjev, za novogradnjo 10,000.000 dinarjev. O Izidu natečaja bo upravni odbor Sklada obvestil vse prosilce pismeno. UPRAVNI ODBOR Sklada za stanovanjsko Izgradnjo občine Piran, sedež Portorož ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Danica Debernardi iz Nove vasi — dcklico, Giana Bruna Bablč iz Boni-nov — dečka, Darinka Kombol iz Novega grada — deklico, Sonja Penko iz Kopra — dečka, Djana Goja iz Padne — deklico, Lidija Rakar iz Str-peda — deklico, Milka Mečulj iz Pirana — dečka, Marija Hlaj iz Kopra — deklico, Marija Blažej iz Pirana — dečlca, Marija Cerkvenik lz Kopra — deklico, Hermlna Grdlna iz Kopra — dečka, Marija Savič iz Bonlnov — RAZPIS »Rižanski vodovod« Koper sprejme v delovno ramerje takoj ali po dogovoru GRADBENEGA TEHNIKA z najmanj dveletno prakso na gradbišču ali GRADBENEGA DELOVODJO z najmanj desetletno prakso. Ponudbe z opisom pridobljene strokovnosti in prakse naslovite na »Rižanski vodovod« Koper. — Družinsko stanovanje bo na razpolago. — Razpis velja do zasedbe. RAZPIS Gostinsko podjetje »Galeb« Koper razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednja šolska izobrazba z najmanj petletno prakso v gostinstvu. — Nastop službe takoj. — Podjetje ne razpolaga s stanovanjem, — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite do 20. januarja 1963. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala novo serijo popularnih romanov ZANE GREYA: © KRALJICA PAŠNIKOV © AMERIKANEC NOPHAIE ® POBEGLA REKA Trije zanimivi pustolovski romani o junakih Divjega zahoda ter o borbah in drznih podvigih prvih pionirjev, ki so ¡prodirali na ameriški Zahod. Knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 RAZPIS Po 10., 43., 44. In 46. členu zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 47/59) in 46. členu pravil Stanovanjskega sklada občine Postojna razpisuje Stanovanjski sklad občine Postojna po sklepu 8. redne seje upravnega odbora Sklada z dne 22. decembra 1962 I. NATEČAJ za prodajo stanovanj in trgovskih lokalov v »Trgovsko-stanovanjski stavbi« na Titovem trgu v Postojni. Po tem natečaju daje Sklad posojila v višini 65,000.000 dinarjev za nakup naslednjih prostorov: a) 10 trosobnih stanovanj po apro-ksimativnem znesku 5,500.000 dinarjev; b) 10 dvosohnih stanovanj po apro-kslmatlvnem znesku 3,500.000 dinarjev; c) Delikatesa po aproksimativnem znesku,33,000.000 dinarjev; d) Trgovski lokal po aproksimativnem znesku 15,000,000 dinarjev. Končna vrednost stanovanj in poslovnih prostorov bo določena ob ko-lavdaciji objekta. Opis: TROSOBNO STANOVANJE: površina 91,50 m5, spalnica I 13,26 m', spalnica II 10,14 m!, z vgrajenima omarama, dnevna soba 16,49 m«, bivalna kuhinja 16,06 m", s kombiniranim štedilnikom ter bojlerjem in delovno mizico, kopalnica z bojlerjem in WC, hodnik z vgrajeno omaro. DVOSOBNO STANOVANJE: površine 55,50 m', spalnica 11,7G m: z vgrajeno omaro, dnevna soba z jedilnim kotom 14,28 m', kuhinja s kombiniranim štedilnikom, bojlerjem in delovno mizo 5,40 m", sanitarije skupaj 3,94 m! z bojlerjem, hodnik. Skupno: Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo. Vsako Ima v kleti posebno shrambo, skupno prostore pralnice in sušilnice. DELIKATESA: Skupna površina pritličja 229 in:, medetaža 201 m:. klet 205 m'. Opremljena je z garderobami, sanitarijami, hladilnimi napravami, malo kuhinjo za pripravo toplih obrokov. Povezava med kuhinjo in kletjo je s tovornim dvigalom. TRGOVSKI LOKAL: Skupna površina pritličja 10.9 inJ, modetaže 93 m1, klet 83 m1. Opremljen je z garderobo ln sanitarijami ter ločeno pisarno. Posojila se bodo odobravala pravnim osebam pod naslednjimi poboji: a) najdaljši rok vračila Je 10 let; b) najnižja obrestna mera je 2 •/>; c) najnižja lastna udeležba za stanovanje je 50 •/., plačljiva takoj, oziroma najkasneje do 30. marca 1963; d) najnižja lastna udeležba za prostore dellkatese in trgovine Je 60 '/t, plačljiva takoj oziroma najkasneje do 30. marca 19G3. 1. Stanovanja In lokali bodo vse-ljlvl v I. tromesečju leta 1064. 2. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 26. januar 10G3. 3. Prošnjo morajo prosilci vložiti v zapečateni kuverti, opremljeni z vidno oznako »I. natečaj za posojilo«, pri Stanovanjskem skladu občine Postojna, Postojna — Ljubljanska c. 9. 4. O izidu natečaja ho vsak udeleženec obveščen s pismeno odločbo najkasneje do 15. februarja 1963. ' 'T 4 E)EB.ffi![M¿EXJR10S; izoi« 26. december Sežana oh 10. Italijanski državljan Paolo Petelin iz Mavhin.j pri Trstu je vozli z osebnim avtomobilom iz Sežane proti Fernetičem. Ko je med vožnjo Iskal po žepih prepustnico, je zavozil s ceste, zadel v smernik in bližnje drevo. Utrpel Je lažje telesne poškodbe, na vozilu pa je pri tem nastalo za približno 300.000 din škode. 29. december Blok Fernetiči ob 6,20. Voznik tovornjaka s prikolico Helmuth Garber Iz Avstrije je vozil v Italijo tovor papirja. Čeravno je vozil počasi in previdno, je na poledeneli cesti vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prevrnilo. Gmotna škoda: okoli 100 tisoč dinarjev. Iiačiče. Okrog šestih zjutraj so pri Kačičih trčili trije avtobusi in en tovornjak. Proti Kopru je vozil Slav-hikov avtobus, Zaradi poledenele ceste ga je zaneslo vstran, kjer je obtičal. V tistem hipu' je privozil s Kozine tovornjak. Ko je voznik opazil nesrečo avtobusa, je začel zavirati in tako je tudi njega zaneslo s cestišča. Za nJim sta privozila še dva avtobusa. Zaradi zaviranja ju je zaneslo s ceste in sta se zaletela v že stoječi vozili. Na srečo ni bilo >telesnih poškodb, gmotno škodo na vseh vozilih pa so ocenili na približno milijon dinarjev. Državni blok Lipica ob 10,30. Voznica osebnega avtomobila Daniela Hočevar iz Trsta je zaradi poledenele ceste trčila v obcestni kamen. Dobila je težje telesne poškodbe. Odpeljali so jo v tržaško bolnišnico. Na vozilu je bilo za okoli 100 tisoč dinarjev gmotne škode. Zaselek Čepki pri Rižani ob 13,45. Voznik osebnega avtomobila Josip Ci-bej s Kozine je hotel prehiteti tovornjak, ker pa tovornjaka ni mogel prehiteti, je zavrl. Na spolzki cesti ga je zasukalo. Treščil je v tovornjak. Nastala je gmotna škoda, ki so jo ocenili na približno 150.000 dinarjev. Mali Otok ob 15,50. Voznik osebnega avtomobila Dominik Pintar iz 21e-bjča pri Ribnici je hotel prehiteti tovornjak. Zaradi poledenele ceste ln neprimerne hitrosti ga je zaneslo s ceste v drevo. Sopotnica je dobila pri tem pretres možganov. Na vozilu je nastalo za okoli 1 milijon dinarjev gmotne škode. LETO 1063 1. januar Koper ob 3,07. S parkirnega prostora pred hotelom Triglav je padel skupaj z avtomobilom v morje Giu-liano Colauttl lz Trebč pri Trstu. Avto je padel v 4 metre globoko vodo. Voznik se je v avtomobilu zadušil. 2. januar Divača ob 5,15. Iz neznanih vzrokov je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil Franc Gržetič iz Podgorja. Voznik in njegov sopotnik Danilo Pečar iz Kopra sta dobila lažje telesne poškodbe. 3. januar Dekani ob 13. Zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ceste se je z osebnim avtomobilom prevrnil v 30 metrov globok prepad Ivan Ivančlč lz Zusterne pri Kopru, Gmotna škoda na avtomobilu je znašala okoli 100 tisoč dinarjev. G. januar Seča pri Sečovljah ob 20. Voznik osebnega avtomobila Giovanni Tava-gr.acco lz Udln je trčil v obcestno drevo. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je nenadoma spustila zračnica na zadnjem kolesu. Voznik je bil tudi vinjen. Na vozilu je nastalo za približno 30 tisoč dinarjev škode, 7, Januar Bilje pri Gorici ob 0,45, Motorista Franca Kokalja je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v zid. Pri tem se je teže telesno poškodoval in so ga morali odpeljati v šempetrsko bolnišnico. Gmotna škoda je minimalna. dečka, Danica Flego iz Sv. Ivana — deklico, Marija Vodopijn iz Kopra — dečka, Ana Grando iz Kršet — deklico, Brigita Seplč iz Fontane — deklico, Marija Renko iz Slivja — deklico, Zora Rabak iz Livad — dečka, Ncla Golojka iz Kozare — deklico, Lidija Bonln iz KampoIInn — dečka, Ivana Frank iz Loncana — deklico, Anica Ncdizavec iz Ankarana — deklico, Marija Bonaca iz Mateličev — dečka, Marija Gladovič lz Sežane — dečka, Zmagoslava Peric iz Pirana — deklico, Antonija Valenčič iz Kovčle — deklico, Andrelna Stare iz Kopra — deklico, Marija Krbavčič lz Fontane — dečka, Katarina Fresl lz Kopra — dečka, Amelija Turlna lz Brto-nlgle — dečka, Ondlna Glavlna iz Škofije — dečka, Ana Marija lileva iz Mallje — dečka, Jelena Kocjan iz Izole — dečko. Gema Fičur iz Izole — dečka, Natalija Plccottini lz Izole — deklico, Renata Bržan iz Boršta — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Marija Terčlč iz Ustij. — deklico, Alojzija Cernigoj iz Ajdovščine — dečka, Marija Gornik lz Grahovega — dečka, Antonija Milovanovlč lz I-Irenovic — deklico, Lucija Bratina lz Prcdmeje — deklico, Antonija Slvec iz Korošč — deklico, Ana Rudolf lz Nanosa — deklico, Ivanka Maljavac iz Novokračin — dečka, Marija Gec lz Brestovice — dečka, Palmira Ko-mel iz Nove Gorice — dečka, Ivanka Rutar lz Cadrfia — dečka, Marija Ko-drlč iz Brij — dečka, Mihaela Mar-lcovčič lz Cerknice — dečka. Marija Cermelj iz Budanj — dcklico, Jožefa Vodopivcc lz Zalošč — deklico, Ana Kobal iz Postojne — deklico, Ema Ušaj Iz Oseka — dečka, Olga Korit-nlk iz Oiošč — deklico, Marija Kra-pež iz Otliee — dvojčka (dečka), Ivanka Kralj iz Dornberka — deklico, Cirila Velikonja iz Vipavskega križa (Cesta) — deklico, Marija 2ivec iz Skopega — dečka, Marta Stopar iz Dolenja — dečka, Cecilija Skrlj iz. Skofelj — deklico, Angela Pipan iz Kobje glave — dečka, Jožefa Cehovin iz Pot.oč — dečka, Antonija Martin-čič iz Dolnjega jezera — dečka. Frančiška Vuga iz Dobrovega —• deklico, Ana Košuta iz Volčje drage — dečka, Frančiška Stegel iz Orehka — deklico, Ida Susič iz Stare ¡5ore — dečka, Ana Koren iz Ajdovščine — deklico, Terezija Kraševec iz Selc — dečka, Ivanka Gregorlč iz Ajdovščine — deklico, Pavla Velikonja lz Vipavskega križa (Cesta) — dečka, Julija Petrov-čič iz Cerknice — dečka, Klelija Gab-rič iz Podgorja — dečka, Pavla Kobal iz Koprive — dečka, Gabrijela Purgar iz Kamnika — dečka, Bernarda Praček iz Budan.i — dečka, Štefanija Podlesnik iz Ilirske Bistrice — dečka, Florija Kodelja lz Loža — deklico, Marta Mržek iz Hrušcvice — deklico, Jožefa Česen iz Gradišča — dečka, Cvetka Colja iz Gornjega Ce- reva — deklico, Marija Grlj iz Kute-ževega — dečka, Danijela 2nidarš|{ iz Cerknice — dečka, Leopolda Ter-čelj lz Grlvč — dcklico, Danica Zgo-nec lz Cerknice — dečka, Pavla Blr-sa lz Brij — dečka, Margerita Konje-dic iz Plav — dečka. Frančiška Curk Iz Budanj — deklico, Ana Pajek lz ■Nove Gorice — deklico, Helena Suta-novac iz Ilirske Bistrice — deklico. POROKE V Kopru so se poročili: Roža Gor-jan, uslužbenka iz Kopra, in Franc Mihelič, uslužbenec iz Kopra; Neven-ka Korclc, uslužbenka iz Portoroža in Boris Strkalj, strojni tehnik i i Portoroža; Marija Lovrenc, uslužbenka iz Kopra, in Tomlslav Mitrovlč, uslužbenec iz Sp. Skoilj; Renata Per-šolja, zobotebnlk iz Kopra, in Dušan Kušar, strojni tehnik iz Maribora; Fjoreta Grlžančlč, delavka iz Kopra, ln Danilo Bcnčič, delavec lz Kopra; Roza Koblar, delavka iz Sp. Škofij, in Peter Peterka, elektromonter tz Sp. Škofij; Iva Jerič, pletilja Iz Pirana, ln Ivica Sabalič, brivec lz Pa-ga; Jožefa Leban, kuharica iz Kopra, in Cvjetan Jovič, zidar iz Kopra. V Postojni so se poročili: Milena Galošič. gospodinja iz Malega Lošinja, ln Ivan Kavčič, podoficir iz Pivke; Marija Maslo, delavka Iz Prestranka, in Emil Kaluža, orodjar iz Narina. V Ilirski Bistrici so se poročili: Roža Fabec, gospodinja iz Zabič, ln Ze-non Perovič, čevljar iz PodgraJ; Albina Konestabo, prodajalka iz Ilirske Bistrice, in Lucljan Gratton, pleskar iz Nove Gorice; Štefanija Kovačlč, kuharica iz Slovenskih Konjic, in Anton Lampe, traktorist iz Bača. SMRTI V koprski občini so umrli: Helena Klobas iz Skocjana, stara 91 let; Vladimir Purger iz Bertokov, star 67 let; Anton Uras iz Nožeda, star 60 let. V postojnski občini so umrli: Marija Tomažič roj. Kranjc iz Rakltni-ka, stara 61 let; Jožefa Urbas roj. Albreht iz Orehka, stara 73 let: Iva Bia-slzzo roj. Cančula iz Orehka, stara 74 let. V illrskobistriški občini je umrla: Ana Baričlč iz PodgraJ, stara 85 let. KOPER: 11., 12. in 13. januarja ame- riški barvni CS film ALAMO (II. del), 14, in 15. januarja ameriški vi-sta-vislon film NAJLJUBŠI UČE- NEC, 16. in 17. januarja italijansko- francoski barvni film BELE SENCE. IZOLA: 11, januarja ameriški film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU, 12. in 13. januarja italijansko-francoski film KARTAGINA V PLA- MENU, 14. in 15. januarja itali.ian- sko-francoskl barvni film BELE SENCE, 16. ln 17, januar I a ameriški vista-vision film NAJLJUBŠI UČENEC. ŠKOFIJE: 12. januarja italiianski film VSE V ROKU SLU2BE, 13. januarja ameriški film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU, 15. januarja Italijansko-francoski barvni film KARTAGINA V PLAMENU, 17. januarja ameriški barvni CS film ANASTAZIJA. SMAR.JE: 12. januarja jugoslovanski barvni CS film DE2ELA PETIH KONTINENTOV, 13. januarja italijanski film VSE V ROKU SLU2BE, IS, januarja italijansko-francoski barvni film KARTAGINA V PLAMENU. SEŽANA: 11. januarja italijanski vista-vision film MORA7..IST, 12. in 13. Januarja francoski CS film KA-PETAN, 15. in 16. januarja španski CS film VRAGOLJAN IZ TORNES<\ 17. januarja Italijanski film NE POZABI ME. POSTOJNA: 11. januarja francoski barvni CS film BABET GRE V VOJSKO, 12. in 13. januarja francoski CS film DIVJAD JE SPUSCE-'n K5- januarja sovjetski film DRZNA PODTIKANJA, 17. januarja jugoslovanski barvni film REKA SMRTI. PRESTRANEK: 13, januarja jugoslovanski film DAN 14 PIVKA: 12 m 13. januarja ameriški barvni CS film HREPENENJE ZA fii™ 'anual'ja italijanski film ČLOVEK V KRATKIH HLA-C AH. RAZPIS Obrtna delavnica »Elektro-radio» v Piranu razpisuje prosto delovno mesto RADIO TV-MEHANIKA Plača po dogovoru na osnovi pravilnika o delitvi dohodka. Nastop službe takoj. NEDELJA, 13. januarja: trn 2 rnn'ZS05^0 V J>eaelJsko ju- ,5a reportaža: Primorski študenti v Ljubljani — 9,15 Poio zbori iz učiteljišča v Tolminu _ 9 30 Zabavni zvoki - 13,30 Sosedni kraji Xi^Ät ~ H'00, GIasba P° željah -15,10 Zabavna glasba, vmes reklame - 15,15 Dollnce beneške. ll-Klame PONEDELIJEKJ H jaimarJa: mozaik1'"6 ¿V"6« - 14'30 Zafavni £klame~ vi ™Zravna glasba, vmes reKiamc — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 15. januarja: H nn Lfr z orkestri in ansambli -14,00 Paleta zabavnih popevk — 1430 ¿a mlade poslušalce in mlade izvajalce - 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15,30 Igrajo »Veseli planšar- SREDA, 16. januarja: 13,40 »sumaelijo rodni kraju. . .« m pesm ter plesi iz srbi e _ 14,30 Za oddih m razvedrilo igrajo in M lUer. Ji"a de Palma se" ven Champions, 2. Milič in Harry Herman - 15,15 Zabavna glasba vmes okÎèt.me ~ 15,30 P°Je Ljubljanski ČETRTEK, 17, januarja: 13 40 Dvajset minut z' orkestrom Rav MpLriii 14.00 Glasba po željah - H 30 Melodije za prijetno popoldne — 10 15 Zabavna glasba, vmes reklame -15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 18. januarja: e40 F°leJboJ Slovfnske filharmoni-le — 14,06 Zabavni mozaik — 14,30 Straussovi valčki - 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15,30 Domače aktualnosti - .15,40 Glasbena medigra! SOBOTA, 19. januarja: -hmEh6,1" rltmi od tu 1» tam Mali koncert zabavne glasbe - 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame - .15,30 Nekaj koračnic iSiJl godba LM Slovenije, KOraCnic zal2la BOLNICA IZOLA: Alolz Celeč; EMONA OBRAT. KOPER: Gabriel Tr- eek; HOTEL GALEB KOPER: Erminlja Lota, Jožica Golja, Rado Valič-HSn,EIi,-,TRIGLAV «OPER: Branko Fllipčič, Albina Lavrinčlč, .Bernard 2orž; KMETIJSKA ZADRUGA KOPER: Emil Babič, Slavica Bevc, Marjan Binkar, Andrej Cerkvenik, Klavdi-jo Gunjač, Lilijana Koren, Esperio Kotrle, Celestin Kozlovič. Vinko Medved, Anton Mikac, Herman Mo-koie, Marjeta Piščanc, Karlo Prijon, Peter Purger, Pavla Roje, Ivan Sak-sida, Jože Stare, Vlrgilija Tuljak Vera Vidic. Majda Vrh; LAMA DEKANI: Ferucio Savron-MEHANOTEHNIKA IZOLA: Slivo Bembič, Vida Blažlna, Valentin Dokler; NARODNA BANKA KOPER: Stanko Sluga: PEKARNA IZOLA: Franc Biščak, Giana Humar, Frane Robek; POKLICNA GASILSKA ČETA KOPER; Jože Caharija, Danilo Race; POSTA KOPER: Irena Kovačlč; PRIMORSKI TISK KOPER: Marij Bertok, Zmaga Zerbo, Nevlo Kora-dln; Radio koper: Bogdan Tome; slavnik koper: Danica BatagelJ, Benjanim Marušlč; UKD IZOLA: Božko Zečevič-VODNA SKUPNOST KOPER: Alojz Vidmar: ZAČIMBA PORTOROŽ: Alojz Jnrič, Josip Oplanič, Amelija Prodan, Marija Vilič, Silva Zupane; ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV: Mirko Gajlč, Liljan Tuljak. GRADIŠ KOPER: Alojz Grgič, Ibraga Jakupovič, Ivan Jambrovič, Franc Perčič: KZ KOPER: Marija Apolonio, Slavka Apolomo, Josip Babič, Genovefa Be-govič. Mara Eegovlč, Jermano Bembič, Jana Benčič,.Jože Benčič, Stanislav Berlot, Sabina Bucaj, Miro Ca_h, Roman Cergol, Marjan Cunja, Jože Cuš, Viktorija Flego, Štefan Franca, Vladimir . Furlanič, Karel Fortuns, Anton Gornjec, Vincenc Grli, Otmar Grlmšlč, Dlnka Grižan-čič Milan Hrvatln, Angel Jakomin, Oalijan Jakomin, Albert Jerebica Grozdan Jerman, Marjan Jug Frič Kmctec, Albin Kocjančlč, Anton Kocjanclč, Jožef Kocjančlč. Josipa Korelic, Ivan Košanc, Marlo Kozlovič, Marija Mezgec, Jožef Novel, Dušan Obad, Viktor Obad, Klavdij Ojo, Karlo Palčič, Dušan Pavlič, Anton Perlč, Ana Piciga, Avgust Piciga, Jože Primožič, Marjan Pu-cer, Anton Ratoša. Husein Rekič, Miralan Rekič, Viktor Rlhter 2arko Rodela, Ambrož Sever, Štefanija Sirk, Marjan Stare, Franc gori Elio sukljan, Andrej Tedeško, Josip Turk, Angel Vatovec, Božidar Vali,Ve.c,\ JoZe Vatovec, Aleksander Ukotič, Dušan Vergan, Jordan Ver-sa, Ivan Zlatkovič, Katarina For-tuna; LADJEDELNICA PIRAN: Vinko Pe-trič, Ivan Seljak, Zofija Stanič, Jože Antonič: MEHANOTEHNIKA IZOLA: Justina Ambrozlč, Aldo Antonac. Nilo Can-dido, Lidija Herkov, Elizabeta Ko-kot, Romana Laganiš, Bruna Mljač, Jožica Novak, Marija Stipančlč, Slavka Trpin-MALA OPREMA IZOLA: Rudolf Boži, s'avko Ratej; RADIO KOPER; Gabrijela Jovan" SEČOVLJE: Ivan Bukovšek; STAVBENIK IZOLA: Vladimir Ar-M»«" Četo je vič, Štefan Do-madentU Ivan Novak, Bojan Sosič. Muko Tomašič, Džuro Vukelja, Ostoja Vukovič; SCKS KOPER: Jože Boži' VTii,H ISOPER; Gracijcla Ganduslo, Livia Krmac; —^ OSTALI: Marjan Dovč in Klavdio \ Pazanin, ESS KOPF.R: Vera Boži, Sn^TIS KOPER: Stanko Fabjan. . HOTEL METROPOL PIRAN: Marlo Stainer. KZ LUCIJA—P0RT0R02: Josip Lon- car, Viktor Robek, KOMANDA VOJNOG OTSJEKA PU-LA-PIRAN: Slavko Jenča, Beha-nM^ Nalbantič, Radko Trlfunovič. ObLO PIRAN: Gabrijela Bratanič, Alojz Ivanlč, Dora Kobal, Marija Piotič^ Marija Rak, Zvonimir Ska-pin. Drago Skreblin, Zalka Soba, Šakelšek. Viljem Zore, OKRAJNO SODIŠČE PIRAN: dr: Stane Strah. OSNOVNA SOLA PIRAN: Dušan Kavsek. PRIMORSKI TISK KOPER: Ivan Ter-novsek. Vida Čuk, Drago Trunkl, Drago Radišič, ' SPLOSNA PLOVBA PIRAN: Rudoli Cvetko, Miha Mars. SMS PIRAN: Lidija Jug, Kristin« Stelcer, Lidija Vidmar. STAVBENIK IZOLA: Josip pal. PO REGISTRACIJI TEKEM CELJE— DELAMARIS IN DELAMARIS—RUDAR V KORIST NASPROTNIKOV DEL AM ARIS A nievo V o Spet se ne bomo dria.ll nasveta »Poleta«, naj vse skupaj pozabimo in spet smo se namenili »zavajati« pristaše Delamarlsa z navajanjem podatkov, ki naj osvetlijo dogodke v zvezi z izgubljenimi Štirimi tekmami. Upravni odbor Delamarlsa je prejel 4. januarja obvestilo tekmovalne komisije Nogometne zveze Slovenije, da so tekmi Celje—Delamaris (2:4) in Delamaris—Rudar (1:0) registrirali z rezultatom 3:0 p. f. v korist nasprotnikov Delamarlsa. Iz kratke obrazložitve jo razvidno, da Je po mnenju Tekmovalne komisije pritožba Dela-marisa ncutemljena, ker Je bil igralec Janus nepravilno registriran. Upravni odbor nelamarisa se je takoj za tem sestal, v celoti zavrnil motivacijo Tekmovalne komisije ln se takoj pritožil pri predsedniku Nogometne zveze Slovenijo zaradi zaščite zakonitosti. Registracija teh dveh spornih tekem je še enkrat pokazala skrajno pristranost republiškega foruma pri obravnavanju spornih tekem Delamarlsa. Čeprav se je posebna delegacija Delamarlsa pri generalnem sekretarju Nogometne zveze Jugoslavije Co-slču točno pozanimata za postopek v zvezi z registracijo teh dveh tekem in dobila odgovor, da 70 odstotkov dejstev govori njim v prid, in le 30 odstotkov v prid nasprotnikov (da sploh ne omenjamo moralnega momenta, to Je 7.raag na igrišču!), so 511 naši »objektivni« republiški iorumi gladko mimo vsega. Naj s tem v zvezi navedemo le nekaj dejstev. Celjska nogometna podzveza bi morala takoj po objavi registracije Janusa v uradnem listu Nogometne zveze Jugoslavije »Futbal«, zahtevati popravek te objave. Tega Celjska nogometna podzveza ni napravila v roku dveh mesecev in republiški forum je zvest svoji klubaškl politiki to seveda »spregledal«. Ze samo to dejstvo bi namreč zadostovalo, da bi tekmi registrirali z doseženimi rezultati! Razen tega so pritožbeni roki v zvezi z registracijo Janusa iztekli 3. novembra in je torej Delamaris odigral tekmi s Celjem in Rudarjem v dobri veri, da je zadeva rešena, saj je imel odločbo v rokah. Zaščita zakonitosti, ki so jo pozneje iskali, pa ni pritožbeni postopek, kar Je jasno povedal delegaciji Delamarisa generalni sekretar NZJ Cosič. Ker ni bilo več možnosti pritožb, je Delamaris torej regularno nastopil v tekmah proti Celju in Rudarju. Toda Tekmovalna komisija nI upoštevala tega momenta ln spet po svoje prikrojila pravili, tako da je dobil zadoščenje tisti, ki je tekmo na TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 13. DO 20. JANUARJA 1963 Nedelja, 13. januarja 10,30 ZGODBA O LASSIE Ponedeljek. 14. januarja 18,20 SUPER AVTO — lutkovna oddaja za otroke 18,50 TRI TISOČ MILJ PO SREDOZEMLJU II. — filmska reportaža 19,30 TV OBZORNIK Sreda, 16. januarja 18,15 PIONIRSKI TV STUDIO 19,30 TV OBZORNIK Četrtek, 17. januarja 15,30 TV OBZORNIK 20,30 AKTUALNI RAZGOVORI: Položaj manjšin v naši skupnosti Petek, 18. januarja 18,00 KUHARSKI NASVETI: Večerja v hribih 18,30 NASE 2IVLJENJE V ŠTEVILKAH II 19,00 BOJ ZA OBSTANEK V MORJU — kratki film 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA Sobota, 19. januarja 19,30 TV OBZORNIK SERIJSKA ODDAJA POZDRAVI IZ JLA . Y\ . • • = <*3 • .. fi ....... .... mm. . ..YY Y.YY-'YY^isY« m* m fe fo Ij: iiV k: -• _ ; ggBí S Ä IÍ -.i .-V y-Y-Y Igrišču izgubil, ne pa tisti, ki jo je dobil! Stvari so torej povsem jasne In pritožba bi tokrat morala uspeti, razen če . .. Seveda vmes je spet »če« in žalostno je, da moramo ta nesrečni »če« teden za tednom komentirati, no da bi dobili primerno zadoščenje. Ponovno poudarjamo, da v zgodovini slovenskega nogometa ne poznamo primera, da bi nepravilno registriran igralec odigral vse tekme prvenstva, ne da bi vmes posegel foriun. Cc se to dogaja kje drugod, potem se to da na nek način tolmačiti, toda da se to dogaja pri nas, kjer smo menda povsem na jasnem glede socialističnih načel v športu, je skrajno neodpust-ljlvo. Spet bomo zastavili javno vprašanje republiškim nogometnim forumom, celjski podzvezi in Kladivarju. Ce ste že smatrali, da jo registracija nepravilna, zakaj niste pravočasno opozorili Delamarlsa? Zakaj sto dopustili, da so izolski delavci po končanem delu v tovarnah odhajali na naporne treninge, zbirali denar za vožnje in s skrajnimi napori zmagovali na tujih igriščih, potem pa ste jim kot brezčutni birokrati pobrali točke? Ali je prvenstvena dolžnost republiškega foruma, da birokratsko čepi nad akti in »deli pravico«, ali pa da usmerja klube, jih pravočasno opozarja na pomanjkljivosti, skrbi za njihovo funkcionalnost, preprečuje zakulisne špekulacije in sploh da skrbi za vse tisto, kar bi lahko škodovalo resnični športni borbi na igrišču? Nogometna podzveza koprskega okraja je že v avgustu (!) opozorila republiški forum in celjsko podvzevo na registracijo Janusa, pa ni dobila nobenega odgovora, ne pozitivnega, ne negativnega. Seveda, treba Je bilo počakati, da Janus odigra tekme, da 1)1 v primeru, če bi Delamaris zmagal, lahko prišli nasprotniki do točk. Kla-dlvar še do danes iz špekulativnih namenov nI izdal izplsnlce Janusu, pa Nogometna zveza Slovenije tega ni obsodila, vsilj javno nc!. Nogometna zveza tudi ni takoj rešila zadeve s pritožbami, 'ampak je čakala na nova pravila, ki so za Kladivarja ugodnejša. Spet sijajen dokaz »objektivnosti« republiškega foruma. Čakati ugodnejših momentov za tistega, ki je telcmo na Igrišču izgubil! Nogometna zveza Slovenije, celjski Kladivar ln celjska podzveza so dobro vedeli in vedo še danes, da je pri vsej stvari najmanj kriv klub Delamaris in da bi lahko vso zadevo že v kali preprečili, če bi jo hoteli preprečiti. Tega pa niso storili, ker jih niso vodili športni motivi, ampak klubaštvo. Delamaris pa je tisti, ki mora zdaj plačevati vso »ceho«. Naglico, s katero so odvzeli točke Delamarisu, Je res treba pohvaliti. Ce bi bili le povsod tako nagli! Ce bi bili recimo tako nagli pri Kladivarju, kateremu so sicer nekje zapretili, da bodo preiskali zadevo glede kršenja amaterskih pravil, vendar do danes ni o tej preiskavi no duha ne sluha. O O O Seveda s Kladlvarjem je treba ravnati z rokavicami, ker sodi med vodilne slovenske klube. PA ČEPRAV IMA UPRAVNI ODBOR DELAMARISA V ROKAH DOKUMENT, IZ KATEREGA JE RAZVIDNO, DA JE UPRAVA KLADIVARJA ZAHTEVALA OD DELAMARISA DENAR ZA JANUSA. Žalostno je, da se bo moral igralec Delamarisa zdaj poslužltl rednega sodišča zaradi lažnih izjav vodilnih celjskih nogometnih funkcionarjev, čeprav menimo, da bi moral republiški forum avtoritativno reševati spore med klubi, gladiti nesoglasja. ne pa, da jih z enostranskimi sklepi še podžiga. Ta enostranost, ki Jo najbolj zamerimo republiškemu forumu, je prišla do veljave tudi pri NK Gorica. Pri tem ne mislimo samo na enostranski sklep o izgubljeni tekmi z Ljubljano, za katerega ni NOBENEGA PRAVNEGA OPRAVIČILA, dvomimo tu«, da moralni razlogi, ki jih navajajo, povsem ustrezajo resnici. Kako naj verjamemo trditvam, da ni Ljubljana nič kriva, ko pa ni v republiškem fo- rumu nikogar, ki bi na primer obsodil ravnanje LJubljane v zvezi 7. izdajo izplsnlce bivšemu igralcu Gorice, Kako naj verjamemo klubu, ki neupravičeno noče dati izpisnice igralcu, ki 1)1 rad igral v domačem goriškem klubu ln kako naj verjamemo forumu, ki takih stvari javno ne obsodi? Siccr pa bi lahko takih primerov našteli še več in dvojni kriteriji do »velikih« ln »malih« klubov pri republiškem forumu niso redki. Delamaris bo zdaj počakal na razvoj dogodkov v zvezi z zaščito zakonitosti in v zvezi s kršenjem amaterizma celjskega Kladivarja. Ce se bo tudi v teh primerih delalo »pod mizo«, bodo celotno gradivo predložili predsedniku Zveze športov Slovenije tovarišu Zemljariču ter prosili za posredovanje politične forume. Končno, če repuhlišlci nogometni forum ne bo priznal svojih napak in popravil storjeno krivico, bo posebna delegacija Delamarisa na rednem občnem zboru Nogometne zveze Slovenije javno izrekla nezaupnico temu forumu, -č ■MHT Čeprav je na Primorskem smučarski šport najbolj razvit okoli Idealnih smučišč Črnega vrha (Idrija) in Livka (Tolmin, bivša občina Kobarid), tudi Postojnčani ne zaostajajo v tem športu in včasih presenetljivo uspešno posežejo v boj za i^rva mesta v tekmovanju za smučarske naslove na Primorskem. Razveseljivo je, da tudi v tej športni panogi, čeprav jo lahko gojijo le kratek čas v letu, ne zanemarjajo vzgoje naraščaja. Na sliki: tečaj mladih y postojnskih smučarjev na Nanosu V sredo, 26. decembra minulega leta, so okrog 21.30 ognjeni zublji nenadoma razsvetili nebo nad Koprom. Sredi mesta je iz doslej še neznanih vzrokov izbruhnili požar, ki je nevarno ogrožal del enega izmed najbolj strnjenih mestnih predelov. Ko so prihiteli na požarišče poklicni koprski gasilci, so plameni zajeli prostore Embalažnega servisa in skladišča podjetja Stil v Kettejevi ulici. Koprskim gasilcem so takoj prihiteli na pomoč gasilci iz Pirana, Izole, Hrvatinov, Dekanov in Euj, ki so pod vodstvom komandirja poklicne gasilske čete Koper Cirila Hledeta po nekajurnem napornem gašenju požar zadušili. Ker pa je bila nevarnost, da bi veter, ki je nosil iskre preko hotela Triglav proti morju, prenesel požar tudi na sosednje poslopje bolnišnice in bližnje hiše, so na pomoč prihiteli tudi gasilci iz Trsta, ki so domačim gasilcem pomagali požar dokončno streti. Nadvse požrtvovalni zdravstveni delavci koprske bolnišnice so s pomočjo številnih občanov začeli takoj v začetku požara, ki je ogrožal tudi bolnišnico, z evakuacijo otrok iz otroškega oddelka in žena iz ginekološko-porodniškega oddelka. Bolnike so prenesli v sosedni hotel Triglav, ki jim je dal na razpolago vse prostore in strežno osebje, in v ankaransko bolnišnico. K sreči tisto noč ni pihala burja; ta bi lahko povzročila znatno večjo škodo na bližnjih hišah, ki bi bile zaradi starosti in lesenih ter pollesenih streh kaj lahek plen ognja. Kolika je škoda, za sedaj še ni moč ugotoviti. Približno jo cenijo na okrog 19 milijonov dinarjev. Ob tem požaru pa ponovno oživlja vprašanje, kako organizirati požarno varnost v Kopru? Nesporno je, da je Koper mesto z ozkimi ulicami, kamor je dostop do večstoletnih hiš z gasilskimi avtomobili marsikje nemogoč. Dalje, v mestu je premalo hi-drantov in še v njih je premajhen pritisk vode. Gasilske enote so tehnično pomanjkljivo oprem- ljene, saj Koper, ki že ima nekaj stolpnic, ne premore gasilskega avtomobila z Magirusovo lestvijo in nima avtocistern. Razen tega je premalo poklicnih gasilcev, da bi ob podobnih primerih, kot je bil ta, z večjim uspehom preprečili divjanje ognja. Vprašanje pa je tudi, čemu se dovoljuje v središču Kopra lokacija skladišč lesa in drugih hitro vnetljivih predmetov, kajti njihova lokacija mora biti izven strnjenega naselja, nikakor pa ne ob bolnišnici. Vse priznanje za uspešno intervencijo ob tem požaru je treba' javno izreči gasilcem iz Kopra, Buj, Pirana, Izole, Dekanov, Hrvatinov in Postojne, tržaškim in miljskim gasilcem, pripadnikom Ljudske milice in njihovemu komandantu polkovniku Pavlu Korelcu, zdravstvenemu osebju koprske bolnišnice, kolektivu hotela Triglav in vsem občanom, ki so nesebično pomagali gasilskim enotam pri gašenju požara in pri evakuaciji pacientov iz bolnišnice. V noči od 28. na 27./decembor 1962 je zgorelo skladišče pohištva in lesa, v cerkvi, ki so jo zaprli Benečani leta 1790, v prvem letu po francoski revoluciji. Od nekdanje cerkve je ostalo golo obzidje, brez strehe in brez uporabne notranjosti. Čeprav se je do noči med 26. ln 27. decembrom burja polegla, bi brez pomoči gasilcev iz sedmih krajev in Iz Trsta zgorela do tal ne le nekdanja cerkev, temveč obenem z njo največja koprska stavba, v kateri je nameščen začasno po-rodniško-ginekološlti in otroški oddelek bolnišnice. Potem ko se Je posrečilo evakuirati 41 bolnic in porodnic in 37 bolnih otrok in novorojenčkov brez najmanjše nezgode, in ker se je posrečilo omejiti in pogasiti razbesnell požar, naj napišemo v Imenu upravnega odbora bolnišnice naslednje: Stab, ki Je vodil reševanje in gašenje s polkovnikom Pavlom Korelcem na čelu, Je bil dorasel kritični situaciji in je uskladil napore zdravstvenih delavcev in številnih poklicanih poklicnih ln prostovoljno pridruženih reševalcev. Brez trdnega vodstva bi kaj lahko nastale nesreče med množico, ki se Je zbrala sredi noči v tesnih ulicah okrog ognja in ki je v želji, da bi pomagala pri reševanju otrok in porodnic, zatrpala edini izhod lz stoletne stavbe. K sreči so bili vsi bolniki koprskega internega oddelka, med njimi 20 ne-pokretnih, preseljeni v Ankaran do 25. 12. 1962, dan poprej, kot je izbruhniti požar. Evakuacija v hotel Triglav in najtežjih bolnikov na kirurglčni oddelek v Izoli Je potekla kot dobro vodena težko prizadetih otrok ni utrpel najmanjše škode. Med znanimi ln ne-^ znanimi Koprčani, ki so dokazali v usodni noči žive simpatije do bolnikov in do bolnišnico, naj bo posebej omenjeno vodstvo in osebje hotela Triglav, ki je odprlo na stežaj vsa vrata in priskočilo požrtvovalno na pomoč. Gasilci iz Kopra, Izole, Pirana, Postojne, Buj, Hrvatinov in Dekanov so pogasili požar z dragoceno pomočjo odlično opremljenih gasllcey lz Trsta. Zgodilo se je, prvič po vojni, da so prestopili tržaški gasilci državno mejo in brez* minute obotavljanja izvršili svojo poklicno dolžnost kakor za svojo in še bolje. Predsednik koprske občine ing. Gaberc jim je v isti noči izrekel priznanje za spodbuden pri- mer solidarnosti, ki ne pozna pregraj ne meja. Rešitev življenj in zdravja in obvarovanje zaščitene stavbe je vzbudilo odobravanje dobronamernih ljudi brez izjeme. Upravičeno je upanje, da bodo opravljali zdravstveni delavci svoje stare dolžnosti v preurejeni bolnišnici z močno oporo v javnem mnenju in po srečno pogašenem požaru še bolje ln bolj uspešno, kot so ga doslej. B. S. EAZPIS PODJETJE »LUKA KOPER« V KOPRU i sprejme v delovno razmerje več SKLADIŠČNIKOV (srednja strokovna izobrazba s prakso ali kvalificirani trgovski delavec s prakso) ŠTEVCEV (srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso) ADMINISTRATORJEV SKLADIŠČ (srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso) DELAVCEV Osebni dohodek po pravilniku o, delitvi, osebnih, dohodkov podjetja.' Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:-. . ' PODJETJE »LUKA KOPER« V KOPRU V KOPRU NA VANGANELSKI CESTI SO ZGRADILI ¡w f V3 J&ä !' V - NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO o S| i Vojaki Feručq Hrvatln, Ivan Cermeij ln Aldo Andrejasič pozdravljajo svoje domače, prijatelje in znance in želijo vsem veliko sreče v letu 1963 Slovenski fantje, ki služijo vojaški rok, čestitajo vsem domačim, prijateljem in znancem ter jim žele mnogo uspehov v novem letu. Iz Prištine: Herman Go-dina, Franc Rotenhajzer, Stane Novak, Ludvik Urbas, Karlo Pi-stotnik, Karlo Gašperšič, Srečko Race, Renat? Svetina, Bruno Bo-žec, Franc Gabrovšek, Nande Pfeifer, Janez Fric, Jože Gnido-vec, Franc Campa, Franc Skok, Alojz Orehovar, Anton Ogrinc, Stane Kolenc, Alojz Smrekar, Maks Šušteršič,' Stane Novak, Franc Zorin, Ivan Znidaršič. Iz Beograda: Alojz Tor-jan, Anton Konestabo, Danilo Bevčič, Stojan Bubnič. Iz Banja Luke: Peter Pe-trič, Franc Likar, Danilo Krasna, Silvo Kovač. Iz Kruševca: Lado Ban-delj, Vojko Bolčič, Ivan Cesnik, Erminij Hrvatin, Angel Lovrečič, Herbert Pečnik, Oreste Rupena, Aleš Tomšič. Iz O s i j e k a : Feručo Hrvatin, Ivan Cesnik, Erminij Hrvatin, Ivan Cermeij, Aldo Andrejasič, Iz Zagreba: Lado Smrdelj in Branko Valenčič, Cez soboto ln nedeljo je bilo v Kopru namizno teniško prvenstvo koprskega okraja. Udeležba je bila kar zadovoljiva, saj se je pomerilo nad 70 tekmovalcev in tekmovalk iz Kopra, Divače, Postojne, Škofij in Pirana. Kot je bilo pričakovati, so vsa prva mesta zasedli igralci in igralke koprskega Partizana. Med posamezniki je zmagal Mahne, ki je v finalu premagal mnogo obetajočega Ježa s 3:1. Zelo je presenetil 13-letni Grom, ki je zasedel peto mesto in pustil za seboj več Izkušenejšlh tekmovalcev. V ekipnem tekmovanju je zmagal koprski Partizan v postavi Mahne, Jež in Kavrečič, ki Je v finalu premagal dlvaškega Partizana (Rijavcc, Seple ln Kartal) s 5:0, Najbolj zanimivo srečanje je bilo med ekipo postojnske gozdarske šole in Partizanom lz Škofij, ki se prav lepo razvija. Po' triurnih borbah so zmagali Postojnčani s 5:4. Zal pa so se Postojnčani v tem dvoboju precej izčrpali, izgubili z. Divačo z 1:5 in si s tem pokvarili boljšo uvrstitev. V ženski konkurenci je bila najboljša 'Salamunova iz Kopra, ki je premagala 12-letno Bagatelovo iz Škofij z 2:1. Nastopilo je 11 tekmovalk, med katerimi sta razen Baga-telove pokazali največ talenta Vale-tova iz Kopra in Bevčeva iz Pirana. V finalu moških dvojic sta Mahne in Kavrečič premagala Ježa in Ven-turinija z 2:1. Na splošno lahko rečemo, da se kvaliteta koprskih igralcev ni bistveno popravila, predvsem zaradi tega, ker nimajo možnosti za sistematičen trening. Lahko pa ugotovimo napredek v smeri množičnosti, zlasti na podeželju. Koprčani so te dni z zanimanjem ogledovali prve cenene vrstne hiše, ki so bile v kratkem času zgrajene ob Vanganelski cesti, nasproti tovarne Tomos. Pobudnik za gradnjo ličnih dvo in trisobnih pritličnih enodružinskih stanovanj je Stanovanjski sklad občine Koper, ki je v maju 1962 razpisal natečaj za .polmontažno gradnjo praktičnih in cenenih individualnih hiš, ki bodo zgrajene na parcelah s podnormalno nosilnostjo tal. Načelno zasnovo je dal univ. prof. inž. arh. Edo Mi-hevc, gradnjo prvih 12 dvosobnih in 4 trisobnih stanovanj pa je v rekordnem času izvedlo gradbeno industrijsko podjetje Gradiš iz Ljubljane. Projektivni biro tega podjetja je v izdelavo hiš vnesel nove elemente, ki so zelo racionalni in funkcionalnost takih stanovanj kaže, da se bo zanje marsikdo ogrel. Zato je predvidena gradnja še nadaljnjih 140 tri in dvosobnih stanovanj ter garsonjer, v katerih se bo naselilo približno 700 občanov. -Osnovni tip stanovanja je dvosoben, vendar je ena izmed pozi- ll O \7 tivnih lastnosti izbranega sistema gradnje tudi ta, da omogoča ■mnoge izvedenke, ki pripomorejo do pestrejše izbire. Tako je možno z istimi elementi zgraditi tudi trisobno stanovanje, garsonjero in celo komfortno večsobno stanovanje,-pa tudi cenene garaže. Pri gradnji teh polmontažnih hiš, ki so v stilu koprskega ambienta, je uporabljen prednapeti beton. Dvosobno stanovanje z vgrajeno opremo meri 43,65 m2 in ima kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, predsobo ter kopalnico z WC. Neto cena na kvadratni meter takšnega stanovanja je 65.132 dinarjev. Trisobno stanovanje s 53,48 m2 velja za kvadratni meter 62.242 dinarjev, garsonjera z vsemi pritiklinami v izmeri 26,50 m2 pa 82.242 dinarjev. Vsa ta stanovanja imajo tudi prostore za kurivo in pokrite terase. Vgrajeno opremo sestavljajo električni štedilnik, štedilnik na drva, pomivalna in delovna mizica, omara za obleke in perilo ter garderobna stena med jedilnim kotom ter predsobo. Kako ekonomična je takšna gradnja stanovanjskih hiš, kaže dokončna ekonomska mesečna najemnina, ki je za dvosobno stanovanje 3942 dinarjev, za trisobno 4584 dinarjev, za garsonjero 2950 dinarjev in za garažo 1900 dinarjev! Da bi praktično prikazali funkcionalnost teh polmontažnih hiš, so v dneh od 3. do 7. januarja nekatera stanovanja tudi opremili z izdelki ljubljanskega podjetja Lesnina ter domačih trgovskih podjetij Imex, Soča in Mavrica. Med podjetji in ustanovami je zanimanje za te polmontažne hiše precejšnje, saj stane dvosobno stanovanje 3,256.640 dinarjev, trisobno 3,795.536, a garsonjera 2,475.500 dinarjev. Zato bo Stanovanjski sklad občine Koper v kratkem razp^al nov natečaj za nadaljnjo gradnjo. «¿k mamis« &V* • u * Pim s^išSK» '.-"v* ■ :•• '■■'. WtmMitm .¡sv fcr" ¿M .... ■ . V->Y' V:,'»;" " • :.•■ X.-V.^V' ' ' v .'": - v-:'YY Y*"^ w * y" r Novo stanovanjsko vrstno hišico ob Vanganelski ccsti v Kopru RAZPIS »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« Zveza borcev NOB je poslala vsem telesnovzgojnim organizacijam, šolam, enotam JLA in drugim razpis za letošnji Pohod ob žici okupirane Ljubljane. Ta naša tradicionalna politično športna manifestacija bo letos 12. maja, prijave pa morajo poslati udeleženci do 4. maja. Letos bo obsegal »Pohod ob žici okupirane LJubljane« manifestatlvni pohod za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi, nadalje tekmovalni pohod za moške na 2S km dolgi progi, tekmovalni pohod za ženske na 15 km dolgi progi ln štafetnl tek 5X1000 m za moške ekipe srednjih in vajenskih šol. Koprski okraj bo tUdI tokrat poslal številne ekipe in ne dvomimo, da nas bodo prav tako častno zastopale, kot v prejšnjih letih, kar velja zlasti za Tolmin, S pripravami pa bo seveda treba pohiteti. Predvsem je važno, da bodo tekmovalci dobro kondlcijsko pripravljeni. V ta namen naj bi spomladi skrbno organizirali občinske in društvene teke čez drn in strn ter po možnosti neko večjo prireditev v okrajnem merilu. Nedvomno bosta imela v pripravah pomembno vlogo tudi oba atletska kluba koprskega okraja v Kopru ln v Novi Gorici, '■/: '•: ¿»hVVWÄJ s m S ž A N K A KÖPER — 11. JANUARJA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. 3 Švedi bodo zgradili v piranski občini nekako švedsko vas, Postavili bodo zidane turistične objekte, ki jih bodo sami financirali in polnili šest mesecev na . leto. Razen tega se mnogo. Švedov zanima za gradnjo lastnih letoviških vil. Ker je tujcem gradnja takšnih objektov pri nas zdaj dovoljena, ni za uresničenje takšne akcije nobenih ovir več. Bržkone bodo začeli s prvimi gradbenimi akcijami že v prihodnjem letu. Piran bo tako postal švedsko turistično središče. . Vedno nasmejan tn dobre volje, £11 in dobrega zdravja, Je 3. Januarja slavil SO-letnieo zna»! koprski meščan italijanskega rodu Domenico Delcon-te, kovač po poklicu, ki še danes pri dobri moči vihti tudi najtežje kovaško kladivo. Ob Visokem jubileju mu čestitajo Jn želijo še mnogo lepega prijatelji in znanci Pred pričetkom druge svetovne vojne je bil Portorož znan tudi kot zdravilišče, kjer so si bolniki skoraj iz vse Evrope zdravili revma-tizem. Zdraviliške naprave so dočakale konec vojne v dokaj bednem stanju. Bilo je potrebno precej časa, da je bilo mogoče postaviti nov reprezentativen objekt, ki velja zdaj za enega izmed najbolj modernih v Evropi. Pred kratkim so ga svečano odprli. Uprava zdravili- TOMOS SERVIS V KOPRU ZAMENJUJE KOLIBRIJE Mnogi lastniki Tomosovih »Kolibrijev« se obračajo ha tovarno, da bi ' jim zamenjala-stari motor z novim ali pa v najkrajšem času opravila generalno popravilo starega. Da bi ustregla tem željam, je To-mosova servisna delavnica v Kopru organizirala posebno ekipo mehanikov, ki na željo stranke zamenja star motor s popolnoma novim ali pa ga popravi. Za zamenjane motorje — nove aH generalno popravljene — priznava tovarna Tomos garancijo', ki velja za razdobje šestih mesecev po prevzemu. J. šča se pripravlja za veliko propagandno akcijo doma in v inozemstvu. Nekaj Avstrijcev, ki so bili med prvimi bolniki, so se o portoroški termalni kopeli pohvalno izrazili. Dejali so, da je zdravilišče bolje in moderne je opremljeno kakor podobna zdravilišča v Italiji in Švici. '.v; Na pobudo republiške ustavne komisije in okrajnega sindikalnega sveta je bilo minulo soboto tudi v Kopru posvetovanje o predosnutku ustave. Posvetovanja se Je udeležilo okrog 120 predstavnikov gospodarskih ln političnih organizacij ter oblastvenih forumov z območja novega koprskega okraja. Razgovor je tekel o predosnutku ustave ln o pripravi statutov gospodarskih organizacij. Posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik odbora za splošna ln upravna vprašanja pri IS LRS, podpredsednik Izvršnega sveta dr. Jože Vilfan, ln član republiške ustavne komisije dr. Branko Premrov. Predstavniki gospodarskih organizacij so v razpravi izmenjali nekaj misli o poteh nadaljnje gospodarske in politične smeri neposrednih proizvajalcev glede na odn6se do komune. Na sliki so od leve na desno predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper Marijan Rožič, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan in dr. Branko Premrov Neprecenljivo darilo Pred kratkijn se je tragično končala nepremišljena mlade-niška radovednost. Blizu Novega Sada sta. splezala na 65 metrov visok nosilec električnega daljnovoda dva dečka. 19-letnl Janoš Cubanda je pri tem Izgubil življenje, 20-letnemu Robertu Straubu pa grozi nevarnost, da izgubi vid. O tej nesreči so pisali skoraj vsi jugoslovanski časopisi. Enega izmed bralcev je ta nesreča tako pretresla, da je poslal občinskemu ljudskemu odboru v Novem Sadu pismo, v katerem ; pravi: »Dragi tovariši, pretresla me Je nesreča, ki je zadela dva mladinca . . . Kakor sem bral v časopisih, grozi Robertu Straubu slepota . . . Rad bi mu pomagal. Pripravljen sem, da mu. darujem eno svoje oko, da bi se njegovo mlado življenje ne končalo v temi . ..« Pod tem kratkim pismom je bil čitljivo napisan naslov: Ivan Lekšan, Postojna, Kolodvorska cesta 25. Uradnik, ki je prejel to pismo,. ga je v svojih rokah dolgo preobračal, Ni mogel verjeti svojim očem. Globoka člo-večanska gesta neznanega državljana iz Postojne Je postala kmalu ena izmed glavnih tem razgovorov vseh ur>inlkov na občinskem ljudskem odboru v Novem Sadu. Hkrati z obču- NEKDO PA LE SKRBI Vrhovni sodnik ZDA ThtfftiAs C. Clark je imel z novinarji prijeten razgovor o vzgoji otrok. Po njegovem mnenju je skrb za .otroke v današnji Ameriki prepuščena šoli, ulici in — godišču za mladoletnike. dovanjem takšne pripravljenosti se je samo po sebi vsiljevalo vprašanje — kdo je človek, ki. želi darovati svoje oko, da bi pomagal neznanemu mladeniču? To je bil Ivan Lekšan, tridesetletni lovski čuvaj iz Postojne. Za to se- Ivan Lekšan nI odločil na vrat na nos. Ko je prebral članek o tej nesreči, se je napotil domov. Zaprl se je v sobo in jel v samoti razmišljati, Pretresla ga je-nesreča Roberta Strauba. Imeti dvajset let in. biti slep ... V duhu.se mu je prikazala podoba strica. Ta stric je bil slep od rane mladosti. Potikal se je kakor berač in umrl v največji bedi na otepu tuje slame. Iz razmišljanja ga je pretrgal materin glas. Ivan je odšel lz svoje sobe in jI vse povedal, »Temu fantu bt rad pomagal, mama. Dal mu bom eno oko!« Mati ga je iznenadeno pogledala, potem pa mu rekla: »Tvoja glava, tvoj svet!« Ivan je dobro razumel te besede, Pomenile so privolitev. Takoj Je sedel za mizo in napisal pismo. Ivan Lekšan se je rodil leta 1932 v Bukovju pri Postojni. Bil je deveti otrok in je zato že zgodaj občutil bedo in težo tujčeve pete. Lepega avgustovskega dne leta 1943 je v kratkih hlačah in svojimi enajstimi leti odšel v partizane, Čeravno še otrok, je dobil puško ln se nI več let ločil od nje. V neki bitki je bil hudo ranjen v želodec. Rana se je bila zacelila, vendar se mu je spet začela oglašati. Z; vojne se Je vrnil Ivan z več odlikovanji. »Temu nesrečnemu fantu iz Novega Sada bi rad pomagal,« pravi Ivan Lekšan. Za mene bi bilo največje veselje, če bi mu lahko pomagal . , .« . Pred kratkim je mimo Venere letela ameriška vesoljska^ sonda in z oddaljenosti 80 milijonov km posredovala na Zemljo izredno važne Podatke; Ameriški znan- . '■ ". i . '• • "' ' J-.' -. MEHANIČNO SRCE DELA 24 UR Švedskim znanstvenikom je uspelo izdelati mehanično srce, ki lahko dela neprekinjeno in brezhibno 24 ur. Ta priprava more začasno nadomestiti delo srca, zato z njo pomagajo tistim bolnikom, katerih srce potrebuje malce počitka, ali tistim, ki so preživeli hud srčni napad. Mehanično srce vzdržuje normalni pritisk in krvotok, vrh tega pa preprečuje tudi krvavitve. PREVEČ SPOMENIKOV Nikita Hruščov se je pred kratkim obregnil ob sovjetsko navado, da za vsakim voglom postavijo kakšen spomenik. »Za te spomenike, ki so največkrat iz bakra ali brona, moramo surovine kupovati v tujini. Plačevati jih moramo z zlatom,« Državljanom je razen tega Nikita Hruščov priporočal, naj bodo bolj skromni pri uporabi bakra za okrasne svetilke, za razne ograje in dekoracije. stveniki te podatke sedaj skrbno .proučujejo in jih bodo objavili čez približno mesec dni. Za sedaj so povedali le to, da je sonda ugotovila, da je na Veneri izredno visoka- temperatura in 'da je na njej veliko aktivnih vulkanov. Na Zemljo je tudi posredovala podatke, nad katerimi so znanstveniki ostrmeli. Od sonca namreč vleče veter, ki drvi po vesolju s hitrostjo 650 km na uro. Ali je to ■ dokaz, da je v vesolju res nekakšen eter, kot so mislili grški modrijani, ali pa je to le dokaz več za trditev, češ da ima tudi svetloba svojo maso. Kdo ve? NASELJA BREZ DIMNIKOV V zadnjih letih so postavili 'v okolici Pirana, Portoroža in Strunjana cela naselja, ki nimajo dimnikov. To so po večini počitniški domovi, ki so naseljeni več ali manj le v času turistične sezone, torej takrat, ko bi bilo povsem odveč, da bi kurili v pečeh. V zadnjih treh mesecih je bilo v koprski lukl več ladij, ki so izkrcavale južno sadje. Izkrcavanje je moralo biti neprekinjeno, da bi se ta pokvarljivi tovor Izkrcal pravočasno ln da bi ladja lahko v predvidenem roku zapustila pristanišče. Toda pristaniški delavci niso mogli sami opraviti tega posla, ker so bile tu še druge ladje, ki jim je bilo treba izkrcali tovor. Uprava luke je rešila problem, Ponudila je dijakom- koprskih šol, da pomagajo pri raztovarjanju in prejemajo za to nagrado. Zdaj lahko od časa do časa vidimo dijake gimnazije, ekonomske srednje šole in učiteljišča, kako raztovarjajo in spravljajo v pristaniška skladišča banane ln drugo južno sadje, Delo opravljajo v prostem času. Zaboji banan so težki 12 kg, za -> ...ii,...., L. lj Hotel Palače v Portorožu, kakor ga vidijo kopalci in čolnarji z morja 15 21 26 HO 33 m 44 48 22 •15 23 40 18 34 24 19 16 35 35 31 -16 49 10 28 41 25) 37 47 12 20 Î5 42 13 43 38 vsak preneseni kilogram pa prejmejo 1.50 dinarja. Te dni je 40 dijakov v nekaj več kot 16 urah zaslužilo 78.000.— dinarjev. Denar prejme uprava šole in ga bodo porabili za izlete in ekskurzije. , M. J. u i ZGODILO1. SE JE NA ŠKOTSKEM John McKinley je prišel na kolodvor in vprašal, koliko bi stala povratna karta do Edinburgha za njegovega pokojnega strica. Uslužbenec ga je debelo pogledal. McKinley mu je pojasnil, da tuhta, ali se mu bolj splača peljati strica v Edinburgh ali pa plačati sorodnikom vozne karte, da bi na njegovem posestvu pokropili strica. Tako je odpeljal strica v Edinburgh, ga tam pokazal sorodnikom in se z njim spet odpeljal domov, kjer ga je pokopal. MOTORNO VOZILO NA 17 PREBIVALCEV Stari koprski okraj se je glede motorizacije uvrstil nad republiško povprečje. Na ozemlju starega koprskega okraja'je sedaj nekaj več kot 6500 motornih vozil (mopedi niso všteti), kar predstavlja 1 motorno vozilo na 17 prebivalcev. Vodoravno: 1. sredina, 3. življenju nujno potrebna organska snov, 15. .glavno mesto Venezuele, 16. glasbeni pojem (manjše spremembe v tempu), 17. rimski bog ljubezni, 18. kemična prvina iz skupine redkih zemelj, 20. pevski zbor, 21. romanski spolnik, 22. kemični znak za iridij, 24. z vodo napolnjeno žrelo ugaslega ognjenika, 25. pristaniško mesto v severozahodni Belgiji, 26. jajce uši, 28. vladarska insignija, 30. balet francoskega skladatelja L. Delibesa, 31. država na severozahodu ZDA (glavno mesto Augusta), 33. strešno okence, 34. barva igralnih kart, 37. avtomobilska oznaka sombor-skega okraja, 38. kemični znak za kripton, 39. okrajšava za akademski naslov, 40. tržaški pisatelj (roman »Alamut«), 42. skrajšan naziv za utežno enoto, 44. vrtna cvetlica, 46. popularen šport, 48. peti sklon, 49. nalepka z napisom. Navpično: 1. milanska operna hiša, 2. del telesa, 3. naziv za Hercegovca, 4. žensko ime, 5. začetnici našega največjega dramatika (»Za narodov blagor«), 6. moška ose^ ba iz indijskega epa »Mahab-harata«, 7. aktiven vulkan na japonskem otoku Hondo, visok 2535 metrov, 8. sanitetni material, 9. mesto na spodnjem Jeniseju, 10. glas, zvok, 11. kemični znak za srebro, 12. starodavno mesto v Argolidi, središče mikenske kulture, 13. pravoslavna verska podoba, 14. zgornji del stopala, 19. predlog, 23. italijanska prestolnica, 25. bacil, ki povzroča kapavico, 26. glavna reka In-dije, 27. predstojniki fakultet, 29. zver iz rodu mačk, 30. znamenit švedski prirodoslovec, ki je določil nazive rastlin in živali (Karel), 31. sodobni angleški kipar modemih oblik (Henry), 32. duri, 33. ime irskega pisatelja O'Flahertyja, 35. močna orientalska pijača iz riža, 36, ozek konec polotoka, 38. vinska shramba, 40. denar-na obveznica, 41. departma v jugozahodni Franciji, 43. vzdevek, naziv, 45. različna soglas-nika, 47. oziralni zaimek. , RAJE V ZAPOR, KAKOR DA BI TRPEL ZOBOBOL »Zaklal sem človeka. Zabodel sem ga trikrat, potem pa. vrgel v reko.« Tako je izjavil na policiji- 17-let-ni Italijan .Bruno Pianta in pokazal komisarju roke, ki so bile vse okrvavljene. Napravili so rekonstrukcijo umora na mestu, ki ga je pokazal Bruno. Brž ko so se vrnili v zapor, pa se je mladenič skesal in dejal, da je- pravzaprav zaklal indijskega prašička iz očetove gojilnice. »Imel sem strašanski zo-bobol, ki mi že štirinajst dni ne da živeti. Ker sem imel premalo denarja, da bi odšel k zdravniku, sem si izmislil način, kako bi prišel v zapor, kjer bi mi lahko pozdravili zobe brezplačno.« PAPIGE Mile Pavlin: NAJHUJE JE BITI SAM (1.800 din) Françoise Sagan: IMATE RADI BRAHMSA .. . (920 din) Vasja Ocvirk: V NOVO ZIMO (1.100 din) Branko Hofman: STRAH (1.700 din) Peter Freuchen: KNJIGA O SEDMIH MORJIH (3.600 din) Milan Lipovec: LJUDJE OB CESTI (1.200 din) Dušanka Popovié-Dorofejeva: NOČNE PTICE (1.640 din) Siegfried Schaarschmidt: PRIPOVEDKE SULTANOVE (1.240, 1.420, 1,620 din) Joseph Kessel: LEV (1.200, 1,400, 1.650 din) Hans Fallada: VSAKDO UMIRA SAM (2.050, 2.320 din) Jože Javoršek: -OBSEDENA TEHTNICA (1.500, 1.750 din) Marie Majerovâ: ČUDEŽNA URICA IN NEZADOVOLJNI ZAJČEK (580 din) Damir Felgel: OB OBRATU STOLETJA (680 din) France Plbernlk: BREGOVI ULICE (600 din) France Bevk: BREZ KRINKE (820 din) Gabriel Chevallier: CLOCHEMERLE (1.900, 2.200 din) Vasja Ocvirk: SONCU NI VERJETI (840 din) MIlan Guček: POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI (880 din) Prešeren-MaleS: SONETNI VENEC (2.600, 3.400 din) LADJA NA OBZORJU, izbor (1.300, 1.450. 1.650 din) Vlado Firm: USKOSKA NEVESTA (520 din) Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU (680 din) Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE (1.200, 1.400 din) Victor Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE (2.080 din) Janez Ovsec: SAMOTNA JUTRA '610 din) France Bevk: MRAK ZA REŠETKAMI (300 din) Bogomir Magajna: NA BREGOVIH SRCA (450 din) Leonid Solovjev: PRIGODE IIOD2E NASREDINA (640 din) Ugo Foscolo: GOMILE (140 din) Ivan Cankar: HISA MARIJE POMOČNICE (210 din) ZBORNIK 1956 (2S0 din) Alojz Gradnik: PRIMORSKI SONETI (180 din) Vinko Rapotec: PRAKSA ITALIJE (70 din) NUDI POTROŠNIKOM V SVOJIH POSLOVALNICAH • V KOPRU, IZOLI, PORTOROŽU, PIRANU, SEŽANI, PO- • STOJNI IN ILIRSKI BISTRICI PISARNIŠKI IN ŠOLSKI o MATERIAL, VSE- VRSTE KNJIG LASTNE IN DRUGIH • SLOVENSKIH ZALOŽB, V SPECIALIZIRANI KNJIGARNI o V KOPRU PA SE ŠIROKO IZBIRO INOZEMSKIH KNJIG • TER IZDAJ RAZNIH JUGOSLOVANSKIH ZAL02B Lev Sejnin: 21 Strogo zaupno VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Stvar se je jela zapletati, ker nista ne Abdurahman ne Sulej-man še nikdar videla Pavlova ali Kornilova. Obe priči so morali odpeljati iz Ankare v Carigrad, kjer se je z njima okoli zgradbe sovjetskega konzulata sprehajal agent Gestapa. Nekajkrat jima je pokazal Pavlova in Kornilova, ko sta odhajala Iz zgradbe. Dali so jima fotografije Pavlova in Kornilova. Potem so začeli pripravljati bodoče izjave obeh prič. Obadva sta se z muko učila svoje lekcije in grešila v podrobnostih. Takšna kakršna sta bila, bi bilo nevarno puščati na javno sodno razpravo, ki bi moral biti višek vse insce-nacijc. Minevali so dnevi, toda stvar se je razvijala po polževo. Berlin je že začel izgubljati živce — na frontah se je položaj vedno bolj slabšal, zdaj pa se je bilo treba ukvarjati še s temi zabitimi in jeguljastimi Turki. Berlinski opolnomočenec je naposled sklenil, da bo za to stvar angažiral gospoda Petronesca, ki je bil prav tedaj v Carigradu. Ko je gospod Petronescu za to zvedel, so mu klecnila kolena. Minil ga je njegov večni optimizem. Naj gresta z vragom! Zaradi Abdurahrriana in Sulejmana lahko izgubi ves svoj ugled, ki si ga je pridobil s tolikšno muko v nekaj desetletjih! Abdurahman in Su-lejman sta bila zabita kot vola in videti je bilo, kot da postajata tudi iz dneva v dan vse bolj zarukana. Tako ga je nekega dne Su-lejman meni nič tebi nič vprašal: »Kaj pa če Rusi rečejo, da me niso nikoli poznali? Saj lahko rečejo nekaj takega, kajneda?« »Seveda lahko rečejo,« je odgovoril Petronescu, ne da bi razumel smisel vprašanja, »tako bodo tudi rekli, saj je tako tudi bilo, vi to dobro veste... Naj govore. Kaj pa sc vas to tiče?« »Toda potem bodo videli, da ne govoriva po resnici. Lahko naju obsodijo zaradi lažnega pričevanja,« je dokončal svojo misel Šolejman. Gospod Petronescu se je komaj premagal, da se ni nasmehnil. Tale cepec se boji, da bi ga utegnili obsoditi zaradi lažnega pričevanja in sploh ne pomisli na to, da ga čakajo vešala, če bo sodišče verjelo njegovemu pričevanju. Moj bog, s takšnim cepcem je moral delati, s takšnim bedakom je moral pripravljati svetovno senzacijo! Ne, na vsak način se je treba izkobacati iz tele luknje. Lepega dne je sinila gospodu Petronescu imenitna misel: na sodnem procesu bo moral Sulejmanu in Abdurahmanu pomagati sposoben advokat. Najti bo treba zanesljivega advokata, ki bo umel proces spretno voditi. Med agenti nemške obveščevalne službe so staknili nekega Zahirja Zajo Karačaja. Svoj čas se je šolal v Nemčiji in so ga že v študentovskih letih pridobili za gestapo. Sedaj je živel v Ankari in bil brez zaposlitve. Opravljal je le tretjerazredna dela. Ker ni imel lastne odvetniške pisarne, ni veljal za advokata. Znal je nemško in francosko, bil je prebrisan in namazan z vsemi »žavbami«. Uporabljali so ga kot drobnega vohunčiča in posrednika za vsemogoče umazane posle. Razen tega je tudi precej dobro ponarejal podpise. Gospod Petronescu je sporočil svoj načrt opolnomočencu. Le-ta se je povezal z Berlinom in dobil odobritev. Zahirja Zajo Karačaja so kmalu imenovali za advokata. Dali so mu sredstva, da je lahko odprl odvetniško pisarno, sprejeli so ga tudi v odvetniško zbornico. Kasneje, že med sodnim procesom, se je izkazalo, da jc bilo to izvedeno sila površno: denar za odvetniško pisarno so prenesli na račun Karačaja naravnost s tekočega računa nemške družbe, ki je bila znana kot podružnica gestapa. Toda kdo je tedaj mislil, da bodo Rusi izbezali na dan to podrobnost? Do sodne obravnave je teklo vse zelo uspešno. Karačaj je imenitno razumel svojo nalogo, nabavil si je svileno advokatsko kuto in skrbno preučeval instrukcije, ki jih je dobival iz Berlina. Ko je bilo že vse pripravljeno, je dobil gospod Petronescu nenadoma ukaz, naj takoj odpotuje iz Carigrada v Sofijo. Za »atentat« ni bil več potreben. V Sofiji ga je čakala nova in zelo resna naloga. In tako je prišel v Sofijo. Tam se bodo žc kako znašli tudi brez njega, tukaj pa ga potrebujejo z dušo in telesom. Tako je razmišljal gospod Pctroncscu, ko je izstopil iz vagona in na peronu kadil cigarcto. Pred njim je bila Sofija, nova odgovorna naloga in sila nevarna naloga, potem pa, razume se, nove nagrade in kar je najvažnejše: denar, denar, denar... Poklical je taksi in se odpeljal v enega izmed mestnih hotelov. Zvečer se je srečal »romunski trgovec« z lastnikom nemškega kina, starejšim človekom, neugotovljive narodnosti. Zasedela sta sc v tesni pisarnici zraven blagajne in se dolgo pogovarjala. Razgo-varjala sta se kot stara znanca. Čeravno se nista videla že tri leta, je njun razgovor takoj stekel. Petronescu mu je zaupal, da je prišel v Sofijo zaradi »ruskih prijateljev«, da mora vzpostaviti stare zveze, ker se »doma pritpžujejo zaradi težav pri delu«. Gospod Popandopulo — lastnik kinematografa — ga je previdno vprašal, za kakšno nalogo gre. »Ce je treba kakšnega likvidirati,« je dejal, »imam primeren eksemplar. Pripravljen je na vse. Ce bi se kaj zataknilo, ga tako in tako ni škoda.« »Ne, ne gre za to,« je rekel Petronescu, »stvar je delikatna, lahko bi rekel znanstvena. ,Doma' se zanimajo za nekega ruskega izumitelja, pravzaprav ne toliko za njega kakor za njegov izum,« Potegnil je iz cigarete ln se zasanjal: »Izplačalo bi se ga ujeti živega... Vročega. Se spominjate, tako kot leta 1915...« Popandopulo se je veselo zahihital. Kako bi se ne spominjal. Ko sta bila s Petronescom še mlada vohuna, ju je nemška obveščevalna služba poslala v Batum, kjer sta ugrabila mladega konstruktorja podmornic. Inženirju sta nasula v vino klornega hidrat3 in ga potem spečega prenesla preko turške meje. »Se spominjate, kako se ga je tisti mladenič nalokal in se je zbudil šele v Turčiji?... Bilo je res hudirjevo smešno! In kako smo šele inscenirali njegovo utopitev! Se spominjate? Na plaži smo pustili njegove hlače, denarnico, pas... In kako si je od veselja mel roke kapetan Kraschke!... Tudi on je bil tedaj še mlad...« »Kako bi se Kraschkc ne radoval,« se je namrdnil Petronescu. »Midva sva šla v žerjavico po kostanj, on pa se je tedaj zabaval v Carigradu z dekleti in dobil zaradi najinega uspeha križec, nagrado in napredovanje. Midva pa sva se morala obrisati pod nosom ... Sedaj je tam, v Rusiji, nekje v bližini Smolenska. Tik pred vojno se mu je pripetila v Moskvi precejšnja neprijetnost, zdaj P* so z njim spet zadovoljni... Na spreten način jc tedaj prišel do nagrade, ki je pravzaprav pripadala nama ...« »Da, da,« je vzdihnil Popandopulo. »To je bil višek. ZapomnU sem si to krivico.« »Kaj bi se še traplla s spomini,« ga je nanagloma prekinil Petronescu, ld jc čutil, da se razgovor oddaljuje od prave teme. »Pr*> idiva na stvar. Torej.. .e