Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo	i r a“
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje štev. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIV.
V Celovcu, 29. junija 1905.
Štev. 26.
IJOpr* Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu m 'Metodu po vseh slovenskih gorah in planinafi prav mnogo kresov.
Šy. Ciril in Metod.
Pred davnimi stoletji, ko so si Slovani še svobodni volili svoje lastne kneze in kralje, ko je bil Slovan na svoji zemlji še sam svoj gospodar, vladal je panonskim Slovanom knez Kocelj, a velikemu moravskemu kraljestvu kralj Svetopolk. Močni so bili tedaj Slovani, strah svojim sosedom, in že tedaj po slovanski zemlji hlepeči Nemci so se morali marsikaterikrat pobiti in razbiti vrniti s svojih roparskih pohodov med sicer mirne, ali svojo domovino ljubeče in braneče Slovane. Slovani so bflf tedaj še pogani. Častili so naravo in oboževali zemljo s svojo toploto vzdrževajoče solnce, Svetovida, Svaroga, blisk in grom, Peruna, vsevidnega in vsevednega Triglava, boginjo pomladi, Vesno, boginjo zime, Morano, in črta, boga vsega zlega. Nemci so sicer skušali sprijazniti Slovane s krščansko vero, ali žalibog so skušali oznanjevati sv. vero z ognjem in mečem, moreč in pobijajoč vse one, ki se niso hoteli odreči veri svojih pradedov. Požrešnemu Nemcu je bilo oznanjevanje krščanske vere le pretveza, cilj pa mu je bilo podjarmljenje Slovanov pod nemško oblast. Zato se ni čuditi, da so se Slovani z vsemi mogočnimi sredstvi upirali oznanjevanju krščanske vere med seboj, kajti vedeli so, da za miroljubnimi in res blagimi oznanjevalci vere prihajajo vedno blagd in krvi željne nemške tolpe, katerim ni bilo mar krščanske vere, temveč le posesti in lasti slovanske. Krščanska vera je zato štela v tistem času le malo pristašev med Slovani.
Nasprotno pa so vladale med Slovani in pa bizantinskim (carigrajskem) cesarstvom tedaj najboljše razmere. Slovani, ki so bili sicer najnevarnejši sovražniki bizantinskega cesarstva, so živeli v najlepši slogi s Carigradom, posebno pa vladar panonskih Slovanov, Kocelj. Le-ta je s posredovanjem cesarja Mihaela pozval v svoje dežele dva moža, ki naj bi poučila Slovane v krščanski veri, in ta dva moža sta bila sveta brata Ciril in Metod,
ki sta prižgala Slovanom luč sv. vere in obenem tudi postavila temelj slovanski oliki in omiki. Po zgledu grških pismen je sestavil Ciril slovansko azbuko (abecedo), prestavil sveto pismo v slovanski jezik in je tako prvi učil Slovane brati in pisati v njihovem lastnem jeziku. Kakor je bila tedaj v Carigradu, sploh v vzhodno - rimskem cesarstvu, božja služba v grškem jeziku, uredil je sv. Ciril pri Slovanih božjo službo v slovenskem jeziku.
Od ene strani do druge sta prepotovala sveta brata blagovestnika slovanske zemlje in poučevala narod v resnicah krščanske vere, in narod je trumoma zapuščal stare bogove ter se živo oprijel nove vere. Delo in trud sv. bratov Cirila in Metoda je kazal najlepše uspehe. Ali ti uspehi niso dali miru zavidnim Nemcem, katerim se je oznanjevanje krščanske vere med Slovani popolnoma ponesrečilo, in šli so ter zatožili sv. brata v Kirnu, češ, da ne učita prave vere. Papež ju je nato pozval v Rim, da se opravičita. In šla sta v Rim, med potjo oznanjujoč Slovanom krščansko vero, in opravičila sta se tako sijajno, da jima je papež potrdil njune knjige in dovolil, da Slovani obhajajo svoje bogoslužje v svojem jeziku. Iz Rima se je vrnil samo Metod med Slovane, kajti Ciril je umrl v Rimu. Metod, katerega je papež posvetil za škofa Slovanov, je še nadalje neumorno deloval med Slovani ter si s tem zopet nakopal zavist, jezo in sovraštvo nemških duhovnikov. Dalj časa je celo mofaì pretrpeti v ječi, kamor ga je spravila nemška zlobnost, ali vzlic temu se ni odrekel pravice, oznanjevati krščansko vero Slovanom v slovanski besedi, in končiv; -a je papeževa odločna beseda rešila iz nemške ječe. Svoje blagodejno delo je nadaljeval neumorno do svoje smrti.
Po smrti sv. bratov Cirila in Metoda so se razmere med Slovani žalibog hudo izpremenile. Razpadlo je mogočno moravsko kraljestvo, a panonske Slovane so podjarmili Madžari. Cehi so ostali svobodni in na jugu je Hrvatska obdržala svoje svobodne vladarje. Nemški vpliv je vedno bolj rastei, in izgubili so se sledovi dela sv. bratov Cirila in Metoda, na mesto slovanskega jezika pri božji službi se je po prizadevanju nemških duhovnikov uvedel latinski jezik. Le med sedanjimi Slovenci in Hrvati se je še vzdržal domači jezik pri službi božji. Vsled pritiska oglejskih patri-jarhov pa je tudi med Slovenci polagoma izginjala
slovanščina iz cerkve, a dandanes imajo edino le še Hrvatje v nekaterih škofijah pravico, da obhajajo bogoslužje v jeziku svojih pradedov.
Res, izginila je našemu narodu, to se pravi, odvzeli so mu pravico slovanskega bogoslužja, ali odvzeti pa ni mogel našemu narodu nihče onih sadov, ki jih je obrodilo plodouosno delo sv. bratov — narodne zavesti, katero sta vzbudila v Slovanih sv. brata, oznanjujoč v domačem jeziku besedo božjo in položivši temelj slovanski prosveti s knjigami, pisanimi v domačem, slovanskem jeziku. Res je, da so prišli slabi časi nad potomce onih, katerim sta bila učitelja in voditelja sv. brata Ciril in Metod, ali vzlic hudim bojem, vzlic vsemu zatiranju, vkljub potokom slovanske krvi, ki je iztekla po krivdi in prizadevanju sovražnikov Slovanstva, slovanski narodi niso izginili, izginil marsikateri narod, ki jih je kedaj zatiral. Kje so mogočni Goti in Longobardi, kje so Obri, ali Slovani smo ostali. Res je sicer, da so se skrčile naše vrste, res je, da so nas nenasitni Nemci izpodriniii iz naše lasti tuintam, ali ugonobiti nas niso mogli. Sicer ni več mogočnih slovanskih kraljestev, kakor so bila tedaj, a Slovan je ostal Slovan, in da je to, kar je, se ima v prvi vrsti zahvaliti blagovestnikoma slovanskima, sv. bratoma Cirilu in Metodu.
Naša sveta dolžnost je torej, da praznujemo slovesno spomin naših blagovestnikov, ki sta živela in trpela za naše pradede, za nas, njihove potomce, ter s sveto vero užgala v nas plamen prosvete že tedaj, ko so naši zatiralci kazali še svojo divjo čud v ropanju in požiganj^, Da dandanes ni mnog"' boljše, da se je to ropanje in požiganje obrnilo na drugo polje, ve vsakdo. In zato naj bi med nami zopet zavladal duh sv. bratov Cirila in Metoda, zato naj bi spoznal vsak Slovan, da je njegova rešitev le v bratski ljubezni, oni ljubezni, katero sta oznanjala sv. brata, oni ljubezni, s katero sta ljubila sv. brata svoj dom in rod, svoj jezik slovanski !
V spomin sv. bratoma blagovestnikoma naj torej zagorijo dne 4. p. m. mogočni kresovi po naših hribih in gorah in naj naznanjajo našim sosedom, da v Slovencih gori plamen ljubezni do slovenskega rodu in slovenskega jezika. Še lepši spomin na sv. brata Cirila in Metoda pa naj bi obhajali Slovenci s tem, da krepko podpiramo
Podlistek.
Tine in Barigeljc,
Preljubi, precartani Tine!
Ker upam, da so se od zadnjega potresa že pomirile in poravnale Tvojega rojstva kosti in so nohtje in lasje že okrevali po nevarni bolezni, kateri se pravi po domače in najbolj razumljivo — maček, ter gotovo stopaš z lahkimi koraki mimo lintverna, ki ne miga prav nič več z repom, v katerega je dobil skrnino, ker ga je v vodo pomočil, ampak pridno gleda Herkulesa, ki je moral biti gotovo največji sovražnik opojnih pijač, kajti drugače bi se gotovo ne mogel postaviti sem ter gledati, kako lintvernu vedno le voda teče iz gobca — tako si upam v teh vrsticah pokramljati s Teboj, saj vem, da mi boš kmalu odgovoril, ker kres je že pričel in tedaj se bo tudi Tebi črnilo stajalo.
Ce ga pa nimaš, bo pa že moja Franca poslala celo „flašou, da potem lahko spišeš celo knjigo.
Toda, kaj Ti naj pišem? O potresu! Mislim, da ne, ta beseda še gotovo prešine vse Tvoje kosti, in da bi Tvoje cartano zdravje trpelo vsled tega, tudi ne maram. Jaz se tudi potresa bojim, posebno kadar kakšnega nemčurčka vidim, me kar strese. Ko že ravno govorim o potresu, spominjam se dogodka, ki mi ga je pravila moja Franca iz dobe ljubljanskega potresa. Dekleta imajo pač lastnost, da se na vse strani trudijo, da bi bolj ugajale fantom, kajti^ pač nobena ne bi rada na stara leta samevala. Če tudi navidezno rečejo: I kaj
meni mož, če imam le šalco kofetka, sem pa zadovoljna, pa si vendar vsaka misli:	Da bi ga le
dobila, da bi mi vsaj kofetka domu prinesel. In tako posebno gledajo na to, da imajo lase lepo v redu, posebno se „štimajoM s tem, da imajo spredaj malo „skravžane“. Ker pa primernih priprav za to nima vsako dekle, posebno če mati nič ne sme vedeti o tem, uporabljajo za to zaponke, na katere navijajo črez noč lase, da so potem lepo skravžani. Take muhe rojile so tudi moji Franci po glavi. Po prigovarjanju svoje prijateljice, kako bo to lepo pri-stojalo b klobučku, navila je na noč, ko so že vsi šli spat, svoje lase spredaj na zaponke ter se tako vlegla, sladko sanjaje, kako se bode prihodnji dan, na velikonočni ponedeljek, postavila na veselici na Kozlerjevem vrtu. A iz teh sladkih sanj jo je zbudil potres. Pri občni zmešnjavi, ki je nastala vsled tega, ni prišla Franca do tega, da bi zaponke vzela proč, lasje pa so se tudi zapletli tako močno, da so se dale zaponke le težko odpraviti, in pri tem delu jo je tudi zasačila mati.
„Glej, glej, punco, kaj ti že počenja, kako se že hoče lišpati, je pa tudi Bog kaznoval tvojo „ofert“, samo zaradi tebe nastal je potres.u
Franici so šle te besede k srcu in od tistega časa nič več noče nositi „skravžanih las“, pa je vendar vesela, ker je tudi tako dobila svojega Barigeljca.
Kakor se je že zadnjič dokazalo, moj preljubi Tine, ni bila moja glava tako trda, da bi se vsled tega lažje prevrtal predor skoz Karavanke na Kranjsko. To se je storilo s pomočjo smodnika, zaradi katerega sva lahko mirna, ker ga ne ti ne 1 jaz nisva znašla, in o katerem se je menda že
zlodej izrazil: „Močen ni, a hiter, hiter." Hotel je namreč imeti neko dušo in podal se je zaradi 'tega v stavo, da se vsede na luknjo napolnjeno s smodnikom, ki bi se imel izstreliti. Če ne odleti, je duša njegova, če pa, je pa trud zastonj. Zlodej si je mislil: kaj mi morejo, a v tem je tudi že poknilo in zagnalo ga je v bližnji gozd, da si je mazal potem osem dni svoje rogove.
Torej tisti smodnik je bil vzrok, da so tako hitro pokukali Korošci na Kranjsko in narobe, in nekega dne, ko so že dolgo časa vohali v Jesenicah, da se v Št. Jakobu „mešta dela“, „fancoti“ pečejo in „fodranja“ pripravlja, potegnil je hud veter, podrla se je stena in Kranjci ter Korošci podali so si roke. Tedaj je bil tudi poročevalec „Celovčanke“ zraven, ki pripoveduje, kako se je tedaj vpilo : Evviva, bajl, celo Hrvate našteva, a Slovencev ni slišal. „Sapa napeta," sem si mislil, to je že moralo potegniti sem z Gorenjskega od Triglava, da si je navlekel tale možicelj bržkone kakšen nahod, da mu je zamašilo takoj nos in ušesa ter zaprlo oči, da ni čutil, da so bili v večini Slovenci tudi zraven.
To mora biti čudna sapa, da bi le borovcem in smrekam ne škodovala, drugače bodo čurčeljni šele v treh letih zreli in to bo slaba letina in trgovina bo šla rakovo pot. Bog se nas usmili! Onemu poročevalcu pa svetujem, da naj si hitro naroči zimski kožuh, nazadnje še res dobi skrnino ali Valentinovo bolezen, kakor moj boter.
Ker nas niso tedaj spoznali vredne, da bi tudi mi Slovenci vtikali svoj nos zraven pri vrtanju Karavank, zbrali smo se rajši na Golici pri otvoritvi Kadilnikove koče, ker.Slovenci se ue damo
• ;-v
ono ustanovo, ki nosi ime sv. bratov blagovestnikov, našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. V de-janstveni ljubezni do roda in jezika naj se pokaže naše spoštovanje do sv. bratov, in tedaj bomo smeli reči, da še živi in dela v nas duh sv. Cirila in Metoda!
- Za slovenski učni jezik.
Interpelacija poslanca dr. Ploja in tovarišev na naudnega ministra.
Na javni deški in dekliški ljudski šoli v Velikovcu, v kateri je sedaj, ker pripada razun trga tudi vsa slovenska okolica šolskemu okolišču, 52 odstotkov šolskih otrok slovenske narodnosti, so se v pedagogičnem oziru že takointako neznosne razmere v zadnjem času še posebno poostrile, ker se hoče sedaj tudi zabraniti, da bi se pouk v krščanskem nauku v nižjih treh razredih — šola je petrazredna — za slovenske otroke vršil v slovenskem jeziku.
Pač ni treba pojasnjevati, da je potrebno, da se vrši pouk v veronauku pri otrocih, ki so pri vstopu v šolo zmožni le slovenskega jezika in se tekom prvih treh let nemščine le jako malo naučijo in jo kvečjemu le „lomijo“, ne vrši v nemškem, temveč v njihovem materinem jeziku, to je v slovenščini.
Kako naj prodrejo nauki vere v dušo in srce otroka, ako se vrši pouk v jeziku, katerega otrok sploh ne razume ali pa le nezadostno?
Preprosta pamet govori za pouk krščanskega nauka v materinščini.
Ravnanje krajnega šolskega sveta in ravno tako tudi okrajnega šolskega sveta je naravnost zasmeh zdrave pameti.
Pred kratkim namreč je prejel čast. g. Franc Lasser, veroučitelj v Velikovcu, sledeči odlok:
„C. kr. okrajni šolski svet Vam naroča po sejnem sklepu z dne 16. maja t. 1. o naznanilu krajnega šolskega sveta v Velikovcu vsled Vaše v konferenci učiteljskega osobja dne 1. aprila t. 1. podane izjave glede učnega jezika pri pouku vero-nauka na obeh šolah v Velikovcu, po določbah § 25. odst. 2, postave z dne 8. febr. 1869, dežel, zak. št. 10, in § 13e postave z dné 11. febr. 1873, dež. zak. št. 22, da morate pri pouku v krščanskem nauku na javni deški in dekliški šoli v Velikovcu izključno rabiti le za ta zavod predpisani učni jezik in da ni dovoljeno_^razdeljevati drugo-j e žičnih katekizmov.
Posebni pouk po § 40. postave z dné 17. j a n. 1 87 0, dež. zak. št. 13., ni dovoljen.
Obveščate se o tem, da se natančno tudi ravnate po tem.
C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik: KI e bel.
V tem odloku je zadržana, ker naravnost prepoveduje posebni pouk, neverjetna poostritev nazorov okr. šolskega sveta z dne 4. aprila 1886, št. 599, kjer se daje častitemu gospodu kanoniku in katehetu Ivanu Volaučniku v Velikovcu popolnoma na prosto voljo, poučevati slovenske šolske otroke na večkrat omenjeni ljudski šoli v kr-
ščanskem nauku v posebnih urah in sicer v slovenskem jeziku.
Sedaj se zabranjuje tudi to in okrajni šolski svet se je postavil na pedagogično nevzdržljivo, le iz nacijonalno-političnih ozirov izišlo stališče, da se morajo slovenski otroci poučevati v krščanskem nauku le v nemščini, in da je drugačen pouk tudi v posebnih urah nedovoljen.
Posebno značilno za postopanje šolske uprave pa je, da se je celo po gosp. katehetu Dobrovcu med otroke razdeljene slovenske katekizme konfisciralo!
Postopanje okrajnega šolskega sveta v Velikovcu je po vsem tem naperjeno očividno proti onim gospodom katehetom, kateri vredno in pravilno vršeč svojo od cerkve jim naloženo službo posebno kot učitelji krščanskega nauka na ljudskih šolah ne delajo samo tako, kakor jim velevajo njihove duhovniške dolžnosti, temveč tudi tako, kakor je po pravilni pedagogiki edino mogoče.
Gotovo je največje važnosti za učno upravo, da se postavijo razmere na večkrat imenovani ljudski šoli na zdrav temelj.
Zatorej vprašamo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje :
„1. Ali so Vaši ekscelenci znane te razmere na deški in dekliški ljudski šoli v Velikovcu?
2. Kaj namerava ukreniti Vaša ekscelenca, da se bodo otroci slovenske narodnosti na tej šoli poučevali v krščanskem nauku v slovenskem jeziku, torej na način, ki edini zagotavlja povoljen in uspešen pouk v tako važnem veronauku ?“
Dunaj, 19. junija 1905.
(Sledé podpisi.)
0 preuredbi zemljiškega kredita.
(Konec.)
Grabmayr je v pričetku predlagal, naj se da pravica hipotečnim bankam, da bi imele one same vknjiževati dolgove na določena posestva (ge-schlossene Giiter). Omeniti moramo, da se ta postava izključno namerava le za kmetska posestva, ne za mesta, ne za kraje, kjer ima kakor n. pr. ob jezeru tukaj, zemljišče vsled drugih okoliščin posebno vrednost. Pozneje je Grabmayr to misel opustil in predlagal dati tudi zadrugam isto pravico, s pogojem, da bo oblika posojila taka, ka-koršna je pri banki.
1. Posojila hipotečnih bank se namreč ne od-povedajo, če dolžnik obresti plačuje; če obresti ne plača, se mora sevé tudi tukaj pričeti dražba (licitacija), 2. se ta posojila amortizujejo, odplačujejo se z obrestmi vred, tako da dolg izgine v 50. ietih. V bodoče se bo bržkone določilo, da se bodo morala posojila naših posojilnic dajati tudi v taki obliki, in to se zelo lahko zgodi, posestnik se tako prisili, da mora dolg plačevati, in če zemljišče ne bo črez čisti donesek obremenjeno, se ne bo obotavljal proti amortizaciji. Dejstveno tudi posojil ne odpovedamo, saj ni bilo treba odpovedati, dokler so se redno plačevale obresti. A vendar je posojilnicam dana pravica, odpovedati posojilo, ker vložniki lahko v posojilnicah vsak čas denar vzdignejo.
Ce pa naj mi preidemo na druga, neodpoved-Ijiva posojila, bomo morali iskati, da smo zavarovani, neodpovedljivega denarja. Zdi se mi v bodočnosti potrebno, da se naše posojilnice razvijejo v tem zmislu, da ne bomo delali le z vlogami, marveč, da si poiščemo po taki poti, kakor hipotečne banke, neodpovedljivega denarja v vrednostnih listih (Pfandbriefe).
Ne vem, kaj bodo storile „Sparkasse“ — mestne hranilnice. Proti tem povdarja Grabmayr : „Hranilnice posojujejo denar, ki jim je izročen le za nekaj časa, one zastopajo le interese spekulativnega kapitala in smatrajo kot svojo nalogo, kolikor mogoče dobro obrestovati svoje vloge. Hipotečni zavodi si prizadevajo, znižati obrestno mero, mestne hranilnice pa jo drže kvišku.a
Kakor razvoj kaže, bodo se mestne hranilnice polagoma morale umakniti hipotečnim bankam in posojilnim društvom ; one se bodo tudi proti predlogu, o katerem govorimo, odločno branile. Žeje pisala „Oest.-ung. Sparkassenzeitung” dne 22. sept. 1900, da je Grabmayrjev predlog nevaren poskus in da je mestnim hranilnicam v prvi vrsti izročena pravica, dajati hipotečna posojila: „Ein Beleh-nungsmonopol zum Nachteile der Privatsparkassen ist ein bedenkliches Experiment auf socialwirt-schaftlichem Gebiete, so dafi anzunehmen ist, die Reichsregierung werde derartigen Propositionen Schwierigkeiten in den Weg legen. Den Sparkassen ist durch ein Reichsgesetz in erster Linie der Be-trieb des Hypo'ekardarlehensgeschafces gewahr-leistetu.
A to kar je bilo zajamčeno, je zajamčeno le po razmerah in brez dvojbe v drugih razmerah to jamstvo neha.
Kaj bomo tedaj storili. Tukaj se nam nudi jako važno vprašanje, tako važno, da danes ne moremo še reči, kaj nam bodočnost prinese, da moramo čakati, kaj bodo drugi posojilničarji rekli. A ko drugi govorijo, tudi mi ne smemo molčati in moramo misliti z drugimi vred na bodoči napredek.
Posojilnice si morajo iskati cenega, neodpovedljivega denarja; kako? Na tisti način, kot hipotečna banka; z vrednostnimi papirji, ki imajo na borzi svojo vrednost. Ali bodo takega denarja dobile? Posamne posojilnice ne, a kakor imamo zdaj že revizijske zveze, tako, dozdeva se mi, moramo si poti poiskati do gospodarskih zvez posojilnic.
Tudi kot gospodarska zveza ne bomo dobili denarja tako po ceni, kakor n. pr. hipotečna banka. Ali denarni trg računa z vsakim beličem. Naše posojilnične zveze bodo imele skupaj precej rezervnih fondov, in njihovo jamstvo je tako, da morajo veljati njihove vrednosti skoraj enako s hipotečnimi listi, če se n. pr. „Hypothekenpfandbriefu prodaja po kurzu 96, tako da se kapital obrestuje po 4T6, bomo mi jih morali prodajati po 95, kar bi kapital obrestovalo po 4'21, in ni dvomiti, da dobimo po tej poti denarja povsod v izobilju, akoravno ta pot, rekli bi skoro, že ni več primerna. Prodajanje vrednostnih papirjev po bankah, plačevanje kuponov, vse to dela stroškov, ki se jim morebiti moremo izogniti. Bolj ko bodo posojilnice rastle, bolj se bodo ljudje navadili nalagati svoj denar doma, in upati je, da se po tej poti da kedaj dobiti dosti denarja kot vlog po 4°/0. In če imamo med seboj denarnega posredovanja, ne bo se lahko kedaj zgodilo,
kar tako ugnati v kozji rog. Da je seveda Bari-geljc moral biti tudi zraven, je tako razumevno, kakor da ima vsaka klobasa dva konca ali pa da se tisti psiček, ki ima daljši rep, lažje pošegeče pod nosom, kakor tisti, ki ima kratkega. Franca me je lepo preskrbela z živežem in skuhala mi je tako dober kofetek, da sem se še tri dni sladko držal.
Ko sem potoval od postaje skozi Vrbo, udaril mi je v nos prijeten vonj po nemško-šulferajnskih klobasah, ki so se zadnjič delile med šolarje ; bilo jih je menda toliko, kakor po deževju gob in ostalo jih je še toliko, da so gradili celo plot z njimi. Ta prijetni duh, ki pa mojemu želodcu ni ugajal, požuril je moje korake in hodil sem tako hitro, da je moja suknja v Rožeku še okolu župnišča mahala, kjer sem dobil kapljico dobrega vinčka za korajžo, ko sem svoj nos pomolil že v Št. Jakobu skozi vrata „Narodnega doma“.
Da ne pozabim, dragi Tine, videl sem med potoma nekaj posebnega. Ko tako maham proti Št. Jakobu, česa ne zagledam v velikem klancu? Velik voz, okolu in okolu pa je bilo vrlih slovenskih fantov, ki so se upirali z vso močjo v voz, da bi ga spravili na ravno. In res, posrečilo se jim je in zavriskali so, da so se borovci priklanjali. In ko pridem do njih ter jih vprašam, kaj vendar tako težkega peljajo, odvrnejo mi vsi veseli: „Da, veš dragi Barigeljc, beraški klub pelje svojih 5000 beličev za šentjakobsko šolo.“
„Dobro, izvrstno,“ rekel sem, „želim le, da bi po vseh cestah na Slovenskem tiščali take vozove v Št. Jakob, potem bo živeža dovolj za pro-vzbudo našega naroda."
Kakor rečeno, v „Narodnem domu" sem se ustavil, kajti h „Korlnu“ me ne mika, saj bi pa tudi zaslužil, da bi me potem obsodili, da bi moral sedeti na špičasti ograji pri cesti pred županovo hišo, kar je menda za vse nemčurčke pripravljeno.
Po prijetni, a precej vroči hoji, pri kateri mi je kapalo od čela, da bi lahko gnalo mlinsko kolo, dospeli smo na vrh Golice, kjer smo se zbrali bratje iz sosedne Koroške in Kranjske, podali si roke v znamenje, da še živimo in se ne udarno. Zaoril je krepak: živio, daleč po planinah, da bi gotovo onemu poročevalcu „Celovčanke* dvakrat zamašilo ušesa.
Poslušal sem s posebnim zanimanjem gospoda kaplana iz Št. Jakoba, ki je kaj lepo govoril. A da so ga nazadnje dvignili, to se je meni za malo zdelo, ker bi naj to z menoj storili, da bi videl črez hrib k moji Franci, ali že kuha južino zame.
Le prekratek je bil čas, ločiti smo se morali. Ker je pa za hribolazce dolgočasno, če vedno solnce sije, se je nam izpolnila tudi v tem oziru želja. Začelo je liti kakor iz škafov, jaz sem s palico mahal, da bi ubranil dež, a ni šlo, bil sem moker kakor miš, še pri „štifletnih“ je teklo vun. Posebno pa mi je ugajalo, kako se je oni govornik, ki je zadnjič na mene napravil takšen govor, hitro pripeljal z Golice v Št. Jakob. Spodrsnilo mu je in šlo je, kakor bi bilo namazano, da se je kar kadilo za njim ter so ljudje rekli: „Glejte, glejte, lukamatija se že vozi." Jaz sem pa prepričan, da je to temu govorniku tako ugajalo, da gotovo spiše uvodni članek v „Miru“, če ga že ni.
Da se je na Golici mnogo razglednic pisalo, se razume. Dandanes je že navada, če se v gostilno
pride, da se ne praša, kaj se dobi za jesti ali piti, ampak v prvo, ali imajo kaj razglednic. Da to daje pošti mnogo dela, je gotovo, a to uradnikov še ne ovira toliko. A da so si nekateri Slovenci upali prilepiti tudi narodni kolek, prav zelenega, kakor kušar, na sprednjo stran razglednice, to je nekemu poštnemu uradniku, mogoče celo onemu iz Št. Jakoba, vzelo vso potrpežljivost in ni si mogel kaj, da ne bi z rdečim svinčnikom zapisal, da se plača kazni „15 h“. A kakor je marsikateri že prodal medvedovo kožo, prej da je medveda imel, tako se je tudi ta za blagor Slovencev preveč skrbni uradnik uračunil. Glavna pošta napravila je črez rdeči številki veliko ničlo in račun je bil poravnan. Tedaj vidiš Tine, da je včasih tudi ničla velikega pomena.
S tistim dnevom na Golici sem bil prav zadovoljen in povedal sem tudi vse svoji Franci, ki je rekla: Sedaj pa morava takoj iti v Ljubljano, da kupiva narodnega koleka, naj se že pokadi, kamor hoče, toliko sem že skupila za jajca in piščeta, da lu-kamatijo plačava, narodni kolek se pa mora razširjati, da se svetu pokaže, da še tudi na Koroškem Slovenci živimo.
Tako je sklenila Franca, jaz pa sem ji veselo pritrdil. Kako sva potovala, to mogoče dru-gokrat povem, če bo koga radovednost mučila, za danes mi že črnila primanjkuje in tudi pero že tako škriplje, da se mi kurja polt dela.
Rad bi ti še marsikaj pisal, posebno kako sem se zadnjič vozil s fik-fikom, a končati moram. Franca se že jezi, češ, pusti že enkrat tvoje čečkarije, kosilo je že pripravljeno, ričet s svinjskimi klojami. Ričet s svinjskimi klojami, moja najljubša
da bi rednemu plačevaicu obresti odpovedali glavnico. Ta točka je bolj teoretična, važnejša je druga: da si prizadevamo znižati obrestno mero. Da ne posnemamo mestnih hranilnic, ki iščejo le dobička.
Zdaj je pa jasno, da imajo naše posojilnice dvojen posel: skrbeti za potrebe osebnega kredita, to je bil do zdaj v prvi vrsti naš namen ; zdaj prihaja drugi, da postanemo tudi hipotečni zavodi približno taki, kakor so hipotečne banke. Izvršiti to misel se mi zdi na dvojen način mogoče : ali se mora ustvariti posojilnična centrala, ki deluje za svoje ude (društva) kakor nekak hipotečen zavod. S tem si pa moramo preskrbeti velik urad, ki nas bi stal denarja in bi stvar se podražila. Ali pa bi si morali doma v vsaki posojilnici delovanje razdeliti. Obrestovanje osebnega kredita in posojila, ki niso več pupilarno varna, morajo biti višja, kot obrestovanje pupilarno varnega denarja; dokler se vrši vse v eni vrsti in v enem jamčenju, ne bomo dobili denarja tako po ceni, kot ga želimo. Zato bo treba iskati poti, da se delovanje s pupi-larnimi hipotekami izvrsti iz splošnega delovanja, da se denarju, za ta promet vloženemu, zagotovi izredna varnost, in da se tako dobi denar po najnižji ceni. Za druga posojila pa bomo morali dajati več obresti, in lahko se tukaj jamstvo nekoliko prikrajša. Saj zdaj v naših društvih ne potrebujemo tistega jamstva z vsem premoženjem. Tukaj se je, rekel bi, šlo predaleč, od kmeta se je terjala garancija večja kot od države; dižava lahko naredi bankerot, v naših posojilnicah pa je kaj takega nemogoče.
Le-to vprašanje se mora premišljevati, in upamo, da bomo slišali od raznih strani zrelih predlogov.
Že pred leti je pisal bivši avstrijski finančni minister Schaffle: „Mnogo posestev bi ne bilo prišlo na prodajo, ko bi postava bila branila neproduktivno zadolženje. Nezadolžena lastnina bi se bila lažje vzdržala tudi v nesrečah, v dobi hudega tekmovanja, v dobi slabe konjekture. Kapital bi ne mogel kmetijstva izsesavati, kmetski stan bi dobival popolno plačo svojega dela in popolni čisti donesek svojega posestva. Kmetsko ljudstvo bi imelo kaj denarja, napredek v gospodarstvu bi bil mogoč, mogli bi tekmovati in zboljšavati. Neproduktivni kmetski dolgovi nam delajo mnogo skrbi in doprinašajo družbi mnogo trpljenja, in vendar se temu zlu lahko opomore s postavami.41
Najpopred si oglejmo stanje hipotekarnih dolgov.
1867	1899
Nižja Avstrijska 271 milijonov 583 milijonov K
Zgornja Avstrijska	178	n	306
Solnograd	46	»	79
Štajarska	316	»	435
Koroška	99	j}	127
Kranjska	83	n	127
Češka	1026	n	2026
Moravska	347	75	645
Šlezija	77	n	191
Istra	61	55	141
Galicija	30	n	262
Bukovina	5	57	30
Tirolska	186	57	226
Predarelska	61	»	94
Jasno je, da so te številke v toliko manj pomenljive, kolikor je denar zdaj manj vreden, kot je
jed, Tine, zdaj pa ne gre več! Odložim pero ter ti podam v pozdrav roko črez hribe in doline ter ostanem do mrzlega groba
Tvoj udani
Dr, Barigeljc.
Razne stvari.
Abstinenti. Neki Američan je obiskal svojega strica, ki je bil več dni od njega oddaljen. Bila je nedelja in bogato kosilo je težilo mizo, toda mesto namiznega vina so pili samo čisto vodo. Gost je napravil opazko o tem, toda takoj so mu povedali, da so abstinenti in da se vzdrže vsake opojne pijače. Po kosilu je šel gospodar spat, sinovi in hčere so se pa poizgubiii vsak po svojih potih. Gospodinja je šla v kuhinjo, in ko je videla, da ni domačih nikogar v bližini, je poklicala gosta k sebi, vzela iz skritega kota omarinega steklenico Črešnjevca ter mu natočila, rekoč: „Pij, moj stari je tako strog abstinent, da mu ne smem nič pokazati, toda človek ima večkrat kako majhno bolezen, da se nekoliko pozdravi.44 Deset minut pozneje je poklical gospodar gosta k sebi v sobo, odprl zaboj napolnjen s pivnimi steklenicami, natočil penečega piva in dejal:	„Pij, čeprav smo absti-
nenti, toda pivo si vzdržimo, le stara ne sme nič vedeti o tem.44 Nekoliko pozneje je šel gost mimo hleva. Tam so ga poklicali sinovi farmerjevi v teman kot, potegnili steklenico iz slame z besedami: »Striček, pij, pravi burgundec je, toda starima dvema ne praviti, ker sta strašna abstinenta.44
bil nekdaj. A denar ni pravi cenitelj vrednosti raznih pridelkov: prvi natomi cenitelj je kruh, je zrnce (granum) in pšenično zrno je bilo prvi utež, s katerim so narodi tehtali drugo.
Kruh je torej nekako merilo vrednosti. Naš kruh pa danes ni več vreden kot je bil pred 40 leti in ne pridelavamo ga več. kakor se ga je pridelalo tedaj. Če pa je sicer denar izgubil vrednost, bi se bilo moralo, če naj kmet obstoji, podražiti tudi žito, ker pa žito ni dražje, napočila je kriza, ki prihaja od leta do leta hujša.
Oglejmo si krizo v hipotečnih dolgovih: Dolgovi so višji,kot bi smelibiti po čistem donesku; redni donesek ne zadošča več za plačevanje obresti. Nekaj časa se kmet še drži in daje upnikom, kar bi po pravici moralo biti njegovo.
Posestvo mora nesti 1. obresti in 2. delavno plačo, če obresti ne donaša več, dodaje kmet od svojega, dokler le to zadošča. In vidimo gospodarje, ki so leta in leta delali z največjim naporom, a ob koncu nimajo za starost in za bolezen niti beliča na strani, šla je njihova plača za neopravičene obresti. Pride pa čas, ko tudi dodatek plače ne zadostuje več in zdaj se dela dolg, dokler je še kdo volje kaj posoditi, nazadnje pride dražba in posestvo se je — razbremenilo, a potopila se je ena družina.
In kaj pomeni ta beseda družina? Le Play pravi, da je po krščanski veri uravnana družina vekomaj temelj srečnega družabnega reda. In kmetska rodbina je še posebnega pomena, ker se ne da takoj nadomestiti. V mestu je družina kaj drugega. Če eden obrtnik preneha biti samostojen, nastopita zanj dva druga, a na kmetih je druga, in posestvo, ki je začelo podirati družine, prihaja navadno v vedno slabše roke in končno se raztrga ali pripade močnemu gospodarju: lastno ognjišče pa je ugasnilo.
Koroške novice.
Umrl je v ponedeljek, dne 26. t. m., ob 2. uri zjutraj, nemško-nacijonalni koroški državni poslanec in predsednik koroške c. k. kmetijske družbe, g. Ant. Tscharre. Umrli je bil med našimi nasprotniki eden izmed najnevarnejših, ali vzlic temu mu moramo priznati, da je bil med vsemi najzmernejši. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen, in zato se mu je tudi posrečilo, da je zmagal pri državnozborskih volitvah v najbcU slovenskem delu dežele. Kot predsednik kmetijsk U družbe je skušal biti kolikor mogoče nepristranski, in odkritosrčno povemo, ravno od njega smo pričakovali, da bo kmetijska družba začela postopati popolnoma nepristransko enako s Slovenci kakor z Nemci prav po njegovem vplivu. Kakor rečeno, bil je, več po vplivu in pritisku nemško-nacijonalne stranke, nego po svojem prepričanju, naš najnevarnejši politični nasprotnik, ali po smrti neha politični boj, in zato naj počiva v miru !
Gonja proti „Miru4<. Kakor smo pred kratkim poročali, je svetniška zbornica c. kr. celovškega deželnega sodišča ugodila pritožbi gg. Maierhoferja in Vošpernika, ki sta bila soobtožena, da sta pisala oni tako zelo ^inkriminirani44 dopis iz Vrbe, in ju rešila preiskave. Ali zastopnika tožnikov, dr. Messiner v Celovcu in znani dr. Mrav-lagg v Mariboru, sta se pritožila na prizivno sodišče v Gradcu, češ, da moreta dokazati s 25 pričami, da sta Maierhofer in Vošpernik res „kleri-kalna agitatorja44 in da kot taka spadata kot soobtoženca na zatožno klop poleg našega urednika. Ali graško nadsodišče je potrdilo odločitev celovške svetniške zbornice in gospodje nasprotniki so odšli z dolgim nosom. Tako torej imamo črno na belem, da človek vendarle še ne spada na zatožno klop samo zato že, ako je Slovenec, kajti to se namreč razume pod „klerikalnim agitatorjem44 na Koroškem. Stvar s tem seveda še ni pri kraju, kajti prepričani smo, da se bo z nasprotne strani napelo vse sile, da bi se kolikor mogoče škodovalo našemu listu. Ravno tako pa smo tudi uverjeni, da bo tudi za Slovence na Koroškem še najti kaj pravice, in če si jo poiščemo tudi na naj višjem mestu.
Na dan sv. Cirila in Metoda, to je dne 5. julija, ki je obenem društveni, praznik Slovenskega delavskega društva v Celovcu44, obhajala se bo v cerkvi sv. Duha v Celovcu ob 1I21. uri zjutraj peta sv. maša, pri kateri bo pel pomnoženi pevski zbor delavskega društva. Vse celovške in okoliške Slovence opozarjamo na to ter jih prosimo, da se udeležč maše v čim največjem številu ter s tem pokažejo, da jim je praznik slovanskih blagovestnikov v resnici svet dan. Maša se je morala zato nastaviti na tako zgodnjo uro, ker je dan sicer delavnik in morajo po večini vsi udeležniki ob določeni uri na delo, kar naj pa ne bo nikomur zapreka, da ne bi prišel.
Zanimajo se za nas. Bili so časi, ko so naši Nemci popolnoma prezirali vse, kar se je
storilo in pisalo na naši strani, ker so na ta način hoteli nafarbati svet, da Slovencev ni več na Koroškem. Sedaj so pa vendarle spoznali, da tako ni več mogoče, in naši dobri prijatelji iz Frohlichove in Stolne ulice prav pridno prestavljajo „Mirova44 poročila in to pod lepim naslovom „S 1 o v e -nisches'4. V resnici radi priznamo, da smo tem našim dobrim prijateljem zelo hvaležni za njihov trud, kajti na ta način izvedo vsaj naši nasprotniki, da Slovenci na Koroškem še zdavno niso mrtvi. Ravno tako prijateljski bi pa tudi mi svetovali onim gospodom, da naj bi si vendar najeli človeka, ki bo znal pošteno slovenski, kajti sicer se ubogo občinstvo, ki je prisiljeno po „Fr. St.44 in „Bauernzeitung44 spoznavati naše delo, nikakor ne more prav spoznati. Zato naj nam bo dovoljeno, da nekoliko popravimo tupatam vsaj največje kozle, in slavni uredništvi naj jih blagovolite vzeti blagohotno na znanje. Za danes naj samo popravimo, da „slovenska šolska matica44 ni „slovenische Li-teraturgesellschaft44, temveč „paedagogische Ge-sellschaft44, ker izdaja le knjige pedagoške vsebine, knjige, katere bi tudi urednikom omenjenih listov in njihovemu slovenskemu sotrudniku prav toplo priporočali, kajti naučili bi se iz njih marsikaj, kar jim dosedaj še manjka. Tako torej le lepo naprej. Le pridno pišite o nas in prestavljajte iz našega lista, mi bomo že poskrbeli, da vam gradiva ne bo zmanjkalo.
Neki računar je izračuni), da Slovenci na Koroškem potrebujemo in še lahko preživimo 20 slovenskih zdravnikov (imamo samo enega) 15 odvetnikov (imamo samo 2), 9 notarjev (imamo samo 1), črez 100 duhovnikov, 50 višjih uradnikov pri sodnijah, železnicah, poštah in drugih uradih, ter črez 300 nižjih uradnikov pri teh uradih. Koliko lepih mest in koliko še dobrega kruha, ki nam ga odjedajo nasprotniki? Ko bi ta mesta zasedli Slovenci, bi se pri vseh uradih z ubogim kmetom govorilo lahko slovensko. Starši, ki imate nadarjene sinove, pošljite jih sedaj, ko je sredi julija čas za vzprejemne izpite, v višje šole, v gimnazije in realke. Pomislite, da bodete pozneje svojim otrokom odgovorni, zakaj da jim niste pripomogli do boljšega kruha, ko bi bili to lahko storili. Danes, ko vsak revež najde dosti podpore, da lahko študira, so izgovori, da so študije drage, prazni in ničevi.
Slovensko planinsko društvo je našim Nemcem hud trn v peti. Ker je nekaj nemških listov priobčilo ob priliki otvoritve Kadilnikove koče na Golici po par vrstic o delovanju našega planinskega društva in ti dopisi niso ravno bljuvali ognja in žvepla na slovensko društvo, se v »Fr. St.44 že nekdo jeze peni, da so oni sestavki zagledali beli dan v nemških listih, posebno pa še zato, ker se predbaciva Nemcem, da niso tako živahni pri delu, kakor pa Slovenci. No, seveda, če bi se mi Slovenci ravnali po svojih sosedih in njihovi znani „laj lòsen44, potem bi nas res že zdavnaj ne bilo, tako pa se bo slovensko trnje še prav krepko in globoko zabadalo v nemško peto.
Nemška navdušenost. Zadnje »Fr. St.44 se bridko pritožujejo, da njihovi naročniki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Pravijo, da so naročniki dolžni več tisoč kron. »Taka svota se pri pokrajinskem listu zelo pozna in povzročuje zadrege, ki bi mogle izostati, ako bi bilo več točnosti pri vpošiljanju naročnine44. — To je res, več tisoč kron niso mačje solze, ali čudno se nam zdi, da tako hvalisana »deutsche Treue44 ostaja celo svojo duševno hrano dolžna. Tu se vidi vsa tista na-cijonalna baharija, ki jo je Nemec tako poln, da mu gleda iz vseh lukenj na dan, v pravi luči. Ko se gre za plačevanje, takrat neha nemški nacijo-nalizem, če ga pa pridno zalivaš s kronicami, takrat ti pa zbuhti in znori, kakor koprive, če jih zalivaš z gnojnico. Več tisoč kron je lep denar, in prav radi verjamemo, da so »Fr. St.44 zaradi njih v ne mali zadregi, tembolj, ker to javno priznavajo. Cela stvar pa je obenem najboljše merilo nemško-nacijonalne požrtvovalnosti. Vsa čast takim zavednim naročnikom, ki so tako zelo navdušeni, da v svoji navdušenosti pozabijo plačati svoj dolg!
„Kiirntner Wochcnblatt“ v škripcih. Ko je na binkoštni ponedeljek nemška krščanska soci-jalna stranka imela v »Masslgartnu44 svoje zborovanje, je govoril na tem zborovanju tudi dunajski krščanski socijalec Kunschak. »Karnt. Wochen-blatt44 je v svojem poročilu o Kunschaku imenoval tega govornika »kupljenega44 krščanskega socijalca, in Kunschak je tožil. Uvedla se je predpreiskava in zastopniku tožnikovemu, g. dr. Brejcu, se je posrečilo najti v uredništvu „Wochenblattovem“ del rokopisa onega žaljivega članka in sicer ravno tisti del, v katerem se je imenoval Kunschak »kupljenega44. »Wochenblatt44 je v škripcih, iz katerih se ne bo zlepa izvil.
Društvo „Uèite]jski dom“ t Celovcu je
izdalo in založilo knjižico z naslovom »Slovenci, pomagajte zidati »Učiteljski dom« v Celovcu!14 Knjižica razpravlja o našem šolskem vprašanju in
povdarja, da je sedanjim slabim razmeram med nami koroškimi Slovenci poleg šolskih postav krivo v prvi vrsti sedanje protislovensko učiteljstvo. Nadalje razmotriva pisec vzroke žalostnemu pojavu, da se namreč skoraj vsi slovenski fantje, ki vstopijo v učiteljišče, v najkrajšem času ponemčurijo. Kot vzroke navaja življenje med zagrizenimi Nemci, potem pa slabo gmotno stanje naših dijakov, ki so prisiljeni iskati podpore pri Nemcih. Edino rešitev vidi pisec v zgradbi ^Učiteljskega doma", kjer bi se vzgojevali slovenski dijaki v slovensko-narodnem in verskem duhu, in povdarja, da morajo temu društvu pristopiti vsaj kot dobrotniki vsi koroški Slovenci. Vsaka najmanjša svotica se bo hvaležno sprejela. In tako bi kmalu zrastel v Celovcu „Učiteljski dom", ki bi bil zavetišče slovenskih pripravnikov in vzgojevališče slovenskih učiteljev. — Knjižica je pisana prav poljudno in vidi se iz nje, da pisec res čuti za narod. Sicer vladajo o ^Učiteljskem domu" različna mnenja na Koroškem, nekateri so zato, da bi se čim prej ustanovil, drugi pa zopet zato, da se rešijo prej nujnejša vprašanja, namreč šolsko vprašanje samo, in ne varamo se, ako trdimo, da so ti drugi v večini. Mi smo pač mnenja, da se bo do tedaj, ko bi zrastel »Učiteljski dom" od tal, tudi že v šolskem vprašanju dalo kaj izpremeniti. Vsekako pa knjižico toplo priporočamo in ji želimo najboljših uspehov.
„Ein sloreniseher Lekrerverein.44 Pod
tem naslovom je razpravljal „Karnt. Schulblatt" v številki z dne 15. t. m., za njim pa „Fr. St.“, o vzrokih, zakaj ni na Koroškem mogoče slovensko učiteljsko društvo. Prvi vzrok je ta, ker na Koroškem ni slovenskih učiteljev. Ono malo število učiteljev slovanske narodnosti zna ceniti vrednost nemškega jezika in prosvete za slovensko ljudstvo na Koroškem in podredijo svoje narodno prepričanje kot pametni ljudje svoji koristi in koristi svojega naroda." To se pravi, da se učitelji slovenske narodnosti zaradi uboge službice in vsled strahu pred kakim nadzornikom, kajti ti „verstehen keiuen Spass", dosledno skoraj vsi ponemčurijo! To torej prizna pisec omenjenega članka kar naravnost. No, sedaj naj pa pametno misleč človek izreče svojo sodbo o takih ljudeh. Nemci imajo za ljudi, ki iz osebnih ozirov izdajo svoje narodno prepričanje, prav prikladen izraz, namreč „elen-der Schuft", in kakor je videti iz omenjenega članka, priznava marsikdo na Koroškem, da mu ta „častni“ naslov prav dobro pristoja. — Nadalje pravi oni člankar, da je slovensko učiteljsko društvo na Koroškem zato nemogoče, ker bi moralo biti »klerikalno", klerikalizma pa tudi omikani (?) koroški Slovenec ne prenese niti betvice. Torej naše ponemčurjeno učiteljstvo, ki sicer noče niti čuti o Slovenstvu, se prišteva omikanim koroškim Slovencem! Pač morajo biti plitvi možgani tistih ljudi, ki naj kaj takega verjamejo! — Mi naj pristavimo samo toliko, da je slovensko učiteljsko društvo na Koroškem popolnoma mogoče, in da se bodo sčasoma tudi najzagrizenejši hajlovci med učiteljstvom pač morali privaditi temu dejstvu.
Ustrelil se je na Dunaju, kamor je bil prišel iz Gradca, polkovnik Reitz pl. Reitzenegg, poveljnik našega 7. pešpolka, ki ga dobro poznajo vsi, ki so služili pri našem domačem polku. Bil je že nekaj časa bolan na živcih. Pokopali so ga na Dunaju.
Tine in Barigeljc. Ker se je Barigeljc po dolgem zimskem spanju zopet zbudil in hoče ljudem tu in tam povedati kako kratkočasno, obrača se on do vseh tistih, ki vedo prav kaj veselega, kar se je v njih kraju zgodilo, da mu to na uredništvo „Mira“ pošljejo. Barigeljc sam ne more vsega storiti in nazadnje mu lahko sape zmanjka, zato pa potrebuje živeža. V svoji kovačnici bo potem vse lepo skoval ter prišlo bo to na svetlo ljudem za kratek čas. Barigeljcu je pisal tudi že Tine, da ga tudi srbi, da bi nekaj pisal, in se bo tudi on večkrat oglasil. Tedaj le pridno podpirajte Barigeljca, on se bo že potrudil, da bo vedno kaj novega povedal.
Spominjajte se šentjakobske šole!
S\S\S\S\S\S\SSS\S'I,\S\S\S\S\S\S\S\S\
Za nàrodno šolo t Št. Jakoba t Boža so
od 30. maja do 23. junija 1905 darovali: Neimenovan v Veliki vesi (Št. Jakob) 5 kron. Zbirka iz Srej (Št. Jakob, že III.) 11. Miklavž Mikula, p. d. Gril v Št. Jakobu (II.), 150. Jože Pušl, p. d. Štefan na Važenbergu, 5. Neimenovan iz Celovca (II). 10. Zbirka iz Kranja 20. Debeluh iz Spodnjega Roža 5. J. Maselj, gim. učit. v Novem mestu, 10. Dobiček ndominoigre“ iz Ljubljane 2 36. Zbirka pri sv. Križu na Spodnjem Koroškem 10'60. Z. Novak v Sinči-vasi 5. Š. Lešan (Št. Jakob) 100. Juro Krašovec v Celju 10. Daničarji na Dunaju 30. Posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini 200. Iz nabiralnika pri županu v Št. Jakobu (II.) 40. J. Svatoa,
župnik na Strmcu, 20 kron. Skupaj 633 kron 96 vinarjev. Najprisrčnejša hvala vsem darovalcem ! Živeli nasledniki!
Matej Ramn, župnik v Št. Jakobu v Rožu.
Št. Jakob t Rožu. Dar šentjanške posojilnice mi je došel s sledečo nakaznico:
„Zaračunjeno v sprejemni knjigi 17./3 905, št. 17. C. k. poštni in brzojavni urad v Svetuivasi okraj poštne direkcije v Gradcu.
Pooblastilo za izplačilo.
Poštni urad v Št. Jakobu v Rožu se vsled ukaza c. k. poštne in brzojavne direkcije v Gradcu z dne 26./5 905 št. 33773/VI. pooblašča, na zgoraj označeno (zgubljeno, založeno, uničeno), v dohodni
knjigi poštnega urada v..............dne . . . pod
št. . . . vpisano poštno nakaznico vplačani znesek 200'— kron (s črkami) dvesto kron na naslov župnika Matevž Ražun v Št. Jakobu v Rožu redno izplačati.
Datum : Svetnavas 3./6 1905.
Podpis poštnega uradnika, ki je to pooblastilo izdal :	K r a s s n i g.
Pečat oddajal, poštnega Pečat izplač. pošt. urada urada Svetnavas v Rožni Št. Jakob v Rožu dolini 3/6 1905.	20./6 1905.
Iz tega je razvidno, da je šentjanška posojilnica na pošti v Svetuivasi dne 17./3 905 oddala 200 kron za „Narodno šolo", da je denar v Svetni vasi v prejemno knjigo zapisan istega dne, da pa iz Svetnevesi ni prišel na nobeno drugo pošto. Dalje: da je poštna direkcija v Gradcu dne 26./5 905 naročila poštnemu uradu v Svetnivasi, naj izplača omenjeno svoto ; ta pa je šele 3./6 1905 izdal na poštni urad v Št. Jakobu izplačilno pooblastilo, katero pooblastilo je v Št. Jakob prišlo pa šele 20 /6 1905. — To so gola dejstva — podrobno
pojasnilo tako lepega......reda pri poštnem uradu
v Svetnivasi pa morebiti pride iz Spodnjega Roža.
ilf. Ražun, župnik.
Podrožčlca. V sredo, dné 21. t. m., je bil predor skozi Karavanke slovesno prebit. Na naši strani se je brala ob vhodu v predor sv. maša in potem so se odpeljali gostje v predor. V sredi predora, kjer se predor precej razširi, so se sešli udeleženci iz Koroškega z onimi iz Kranjskega ter potem skupaj odpeljali v Hrušico, kjer se je vršila nato skupna slovesnost. Izmed koroških udeležencev sta govorila zastopnik koroške deželne vlade, dvorni svètnik baron Mylius, in pa celovški župan Neuner. — Tako je torej predor.jlovesno otvorjen. Bog daj, da bi nova železnica prinesla našemu narodu one koristi, katerih se nadejamo od nje!
„Sudmarkine44 dobrote. Ker smo svoj čas poročali, kako sta dva c. k. uradnika iz Rožeka agitirala med kmeti za »sudmarko", se je sedaj oglasil nekdo v „Fr. Stimmen", kjer pripoveduje, da je dotični kmet, ki je mislil, da ima živino zavarovano, ako pristopi k „sudmarki“, dobil od „sudmarke“ 250 K podpore za ono junico, volička in svinjo, ki so mu poginili. Nam se pač čudno zdi, da je dotični kmet šele sedaj dobil ono podporo, kajti ako bi jo bil prej dobil, bi bili rožeški »sudmarkovci" že zdavnaj raztrobili to „dobroto“ po celem svetu. „Mir“ je o tej stvari prvikrat pisal gotovo že pred tremi meseci, in dotični kmet se mora pač zahvaliti le našemu listu, da je dobil onih 250 K od „sudmarke“, kajti če bi se ne bili mi podelali norca iz »sudmarkovske živinske zavarovalnice", bi oni kmet ne dobil niti beliča. Tako so pa mislili gospodje, da bi bilo le dobro, dati kmetu par grošev, češ, odslej bodo kmetje leteli k „sudmarki“ kakor čebele na med. Ali teh 250 K se je plačalo le enkrat. Da bi „sudmarka“ vsakemu članu, kateremu pogine živina, dala tako podporo, no, to si bo pač premislila, kajti v njenih blagajnah je tudi večkrat poštena suša. Radovedni smo le, koliko je moralo biti prosjačenja in pisarjenja, predno so rožeški „sudmarkovci“ iz-pumpali iz društvene blagajne onih 250 K. Sicer pa naj bo dopisnik v »Fr. St." prepričan, da teh 250 K ne bo niti enega poštenega slovenskega kmeta privleklo v „sudmarkovsko“ družbo, pa naj potem v svojih dopisih postavi še toliko križcev pred „sudmarko“.
Škofiče. „Koza tako dolgo koplje, da se na skalo vleže." Tako je šlo našemu gosp. pod-učitelju Jož. Ahacu. Delal je tako dolgo pohujšanje, da je bil res vendar enkrat kazenskim potom (strafweise) prestavljen. On pride v Št. Lenart pri sedmih studencih. Najbolj pripraven kraj zanj pa bi bil tam, kjer »ričet kuhajo". Tako so se res izpolnile njegove v preroškem duhu v »Vili. Z." pisane besede: „Entweder-oder“ — aliali. Bog dal, da bi dobili zdaj, ko je mesto učitelja zopet razpisano, slovenskega in vernega učitelja — še boljše pa učiteljico.
Logavas. Zadnji binkoštni torek so se vršile v logaveški občini občinske volitve. Vsi dosedanji udi občinskega odbora so bili na novo izvoljeni. Vsi so zavedni možje, zavedni Slovenci.
Veliki Strmec. (Balon) srednje velikosti je priletel visoko med oblaki sem črez vrbsko jezero ter je padel pod Strmcem na tla. Bil je prazen, à na vrhu je nosil — slovensko trobojnico. Bilo je to na binkoštni praznik. Radi bi izvedeli, odkod nam je prinesel rodoljubne pozdrave.
Beljak.	Tukajšnji pekovski pomočniki so
ustavili delo.	Zahtevajo več plače. Sporazum-
Ijenje med delodajalci in delavci je bilo dosedaj nemogoče, ker ni prave edinosti niti med enimi, niti med drugimi.
Brnca. (Prihod novega g. župnika.) Lepo je bil 22. junija 1.1. na Bruci sprejet novi župnik gosp. Fr. Katnik. Vas je bila v narodnih in cesarskih zastavah, topiči so grmeli, da je odmevalo od gorà. Šolarji, med njimi 40 belo oblečenih deklet, so mu šli nasproti. Ko so ga zagledali, so ga pozdravili z „živio“-klici. Deklica ga je pozdravila z lepimi slovenskimi besedami in mu izročila krasen šopek cvetlic. Pri slavoloku ga je čakala požarna bramba in vrli naši pevci-tamburaši, kateri so mu zapeli prekrasno pesem : »Bodi pozdravljen tisočkrat."' Na slavoloku je bil med drugimi napUi tudi ta: „Mi smo sedaj Vaši in Vi ste naši.* Na večer so napravili pevci-tamburaši podoknico. Blago naše slovensko ljudstvo, ki še ni zastrupljeno po liberalno - nemčurskem duhu, pač ve častiti svoje dušne pastirje.	BrnšJco dekle.
Iz glinjske okolice. V zadnjem »Miru* je bil nekdo tako »predrzen*, da je »napadel" (!! !) našo čitalnico. Bogu bodi potoženo, da je res tako, če ne še hujše, ker se glavni stebri za nič ne brigajo; a še več nedostatkov lahko naštejemo. Naše pevsko društvo »Drava" ima sicer zelo izvrstne in dobre pevce, kar mora vsakdo priznati, a vendar jih je nekaj med njimi, ki hočejo nemško petje ter se slovenske pesmi skoro, rekel bi lahko, sramujejo. — Naša »prostovoljna" požarna bramba spi že nekaj let sem spanje pravičnega, niti vaje se ne napravi in sploh ničesar, menda zavoljo tega, ker »havpmanov stelfertreter" in nekateri člani hočejo nemški »armadni" jezik. Bog ne daj, da bi kje začelo goreti, saj je menda itak vse zaru-javelo in strohnelo. Gospodine poveljnik, obenem tudi občinski tajnik »slovenske" občine, ali se ne bojite dajati odgovora v slučaju kake nesreče? In naša slovenska občina, kaj pa je s teboj??! Ali si res tako dična in mogočna »trdnjava", kakor se te od zunaj nazivlja? Ali ni tvoj uradni jezik nemški? Pa bi se morebiti izgovarjala, da je treba s c. kr. uradi izključno nemško uradovati! Nikakor ne; zakaj pa vendar slovensko uradujočo občino Sele, ki ni daleč od »trdnjave" Glinje, ne pohrustajo s kožo in kostmi? Celo z domačini se v blaženi nemščini uraduje! In kdo je tega kriv? In to hočejo biti zavedni Slovenci! Dà, dà, saj pravi narodni pregovor: »Ni vse zlato, kar se sveti."
Slovenji Plajberg. Pri občinskih volitvah, katere so se vršile za našo občino 20. t. m., smo Slovenci zmagali v dveh razredih in sicer v drugem in tretjem. Prvi razred je ostal nemški, ker tu volijo uradniki rudokopa. V drugem razredu je bilo II naših, 9 pa nasprotniških glasov, v tretjem razredu pa so bili naši izvoljeni z 28 ali 27 glasovi, dočim so nasprotniki dobili le po 11 glasov. Tako je prišla naša občina v slovenske roke. — Čudno se nam je zdelo, da je našega očeta župana zadnji shod, katerega je priredilo politično društvo, tako zelo razburil. Kakor smo ga slišali, je vpil po vasi, da se je njemu očitalo, češ, da je on napravil občini 1200 gld. dolga. No, g. oče župan, to ste se pač malo zmotili, kajti tega vam nihče nikoli ni očital, kvečjemu, ako mislite, da je v vas cel občinski odbor poosebljen. Dolg je naredil občinski odbor, ki je sklenil to in ono plačati, česar bi ne bilo treba, ali pa vsaj ne tako veliko. Da je dolg nastal, je krivo občinsko gospodarstvo, in gospodarili niste samo vi, temveč vsi tisti, ki so glasovali za take predloge. Pač pa ste lahko prepričani, da odslej ne bo občina več napravljala takih dolgov, temveč se bo odbor potrudil, da bo dolg čim prej izginil. Saj doklade so dovolj visoke, da bi se lahko gospodarilo brez dolga. Novi občinski odbor bo že gledal na to, da občina ne bo trpela nikake škode zato, ko je prišla v slovenske roke. Pripomnimo naj le še to, da po nedolžnem koga obdolžiti kakega prestopka ni prav lepo in tudi zdravo ne, kajti sodnija po navadi take ljudi vtakne za par dni v luknjo, ali pa jim obesi po nekaj kron globe. Tako mislimo, da se Jbomo razumeli !
Št. Tomaž. (Nesreča.) Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je ponesrečil pri streljanju hlapec pri Bauru, Janez Kompož. Ko je hotel »možnar" hitro s prahom nabiti, se je ta sprožil in njega k sreči le lahko po obrazu osmodil. Oči so zdrave. Ponesrečenca so takoj peljali v Celovec v bolnišnico.
Timenica. Na binkoštni torek opoldne nehalo je v Dušinah ženitno veselje in domači, med njimi nevesta, vlegli so se k počitku ter trdo za-
spali. Kmalu jih vzbudi še bedeče dekle. Gorel je skedenj in kmalu je bila v oguju še hiša in pri sosedu oboje. Le malo so mogli rešiti. Zgorela sta celo krčmarju Šribarju dva vola, tele in velika svinja s prasci, Modrijaku pa breja junica. Mo-drijaka so nezavestnega privlekli iz hiše, zadevši z nogami vanj. Prvi ni imel zavarovalnine plačane, a dobi vendar 1600 gld., ker ga zavarovalnica ni bila terjala. Govori se, da se je slišalo ječanje v ognju. Mislijo, da je kdo, morda berač, šel leč na skedenj, s smodko zažgal in popolnoma zgorel.
Prevalje. Letošnja procesija sv. Rešnjega Telesa je nadkrilila vse prejšnje. Udeležba je bila naravnost velikanska. Poseben kinč cele procesije so bili Leški rudarji, ki so se letos z godbo, uniformirani, pod vodstvom g. Gust. Prekopila udeležili te vzvišene cerkvene slavnosti v čast sv. Rešnjemu Telesu. Zastopan je bil korporativno tudi novi občinski urad, kakor tudi c. k. orožništvo in pred-stojništvo žel. postaje, in tudi drugi uradi. Vsi so se obnašali zgledno. Ne moremo pa taisto trditi o učitelju na prevaljski šestrazrednici, Pfefru, ki je celo slavnost popopral s tem, da je učencem, katere je g. katehet odločil, da molijo glasno v procesiji rožni venec, to kratkomalo prepovedal. Zahteval je, da se moli nemški rožni venec. Ker pa učenci molijo doma samo slovenski, nemški niso znali moliti ter so morali radi tega v sredi molitve utihniti. Ali ste hoteli s tem „slavnim“ činom pokazati, kako znate vzgojevati po versko-nravnih načelih!? Pač pomilovanja vredni starši, ki morajo prepuščati svoje otroke ljudem, ki zaničujejo njihove molitve.
Prevalje. Dekoracijo za znano binkoštno veselico je preskrbel neki Ditler (?), o katerem še sploh ne vem, kaj in odkod da je. Usiljeval je izposojene frankfurtarice povsod. Nekaj gimpelnov je vendar vjel. Radovedni smo, če jim bode škodo tudi tako radovoljno povrnil.
Spodnji Dravograd. Ako je kdo „Fr. St.“ z dne 14. t. m. čital, našel je tudi prestavo Miro- j vega dopisa iz Spodnjega Dravograda glede šul- i ferajnske veselice. Klaverno res mora biti okolu „štimc“, ker nimajo človeka, kateri bi bil zmožen napraviti pravilno prestavo slovenščine v nemščino. Evo par takih kozlov: „To si hočemo dobro zapomniti", štimce: „Auf das wollen wir uns gut erinnern“ ; „izneverjeni Slovenci1', štimce : ,,un-glàubige Slovenen"; „pogubonosnemu društvu", štimce: „verlorenen Vereine". Ako imajo gospodje okolu „štimc“ svojo vednost tudi od nemške šul-ferajnske šole, naj gredo ž njo vred rakom žvižgat, in so bralci tega lista res obžalovanja vredni. Sploh pa je cela prestava prav hinavsko popačena in zavita. Kaj takega morejo skovati le „pravico-Ijubni" Nemci.
Spodnji Dravograd. Živinski sejem, kateri je bil tukaj na 15. t. m., se je bolje obnesel, nego prejšnja dva. Cena je bila srednja. Promet je bil nekoliko bolj živahen, kakor pri prejšnjih sejmih, segalo se je precej tudi po volih. Sploh pa letos niso živinski sejmi tako živahni in se ne plačuje po taki ceni, kakor je to lani bilo.
Marijino Celje. Prav ima pesnik, ki poje: „A lepše kot je naša pesem, nikjer, nikjer še našel nisem!" Minulo soboto došli so sem na božjo pot pod vodstvom g. Fr. Polesnika, ki je procesijo vodil letos že 24. leto, vrli Djekšani. Milo je bilo čuti ganljive Marijine pesmi iz slovenskih grl; posebno so dopadle Dunajčanom, ki so Korošce obkolili in jih z radostjo poslušali. Splošna sodba je bila, da imajo izmed vseh narodnosti, katerih pesmi imamo priliko slišati, najlepše petje Slovenci. Da bi se svojega jezika le tudi doma ne sramovali!
Kupujte narodni kolek!
Iskrena prošnja.*
Letos je ravno dvajset let, odkar je bila naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda, od katere smo mi koroški Slovenci že toliko dobrot prejeli, ustanovljena. V proslavo družbene dvajsetletnice napravi naša „Nàrodna šola" na god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 5. julija 1905, v šolski telovadnici veliko slavnostno predstavo, h kateri p. n. slovenske rodoljube in rodo-Ijubkinje najdostojnejše vabimo. Ob enem iskreno prosimo, naj nam blagovolijo preblagi dobrotniki v ta namen poslati obilo darov v denarju. En del teh darov se bo porabil za slikanje nove šolske telovadnice, glavni del pa bomo poslali kot slavnostni dar družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Za vso naklonjenost se že naprej zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 23. rožnika 1905.
Vodstvo »Narodne šole“.
* Za zadnjo številko prepozno, ker se je moral list radi praznika en dan prej zaključiti.
Vabilo
k
slavnosti dvajsetletnice družbe sv. Cirila in Metoda
ki se priredi
v „Narodni šoli“
družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu pri Velikovcu
na god sv. Cirila in Metoda v sredo 5. julija 1905 oh 2. uri popoldne.
Spored:
1.	Naša slovanska blagovestnika, govori učenec Janez
Mihev.
2.	„Sv. Ciril in Metod", deklamuje učenka Franca Gril.
3.	Petje: „Sv. Ciril in Metod", poje III. in IV. razred.
4.	Igra: „M a t er i n blagoslov". Vprizorijo učenci III.
in IV. razreda. Vmes sviranje narodnih pesmi.
5.	Petje: »Očetnjava", pojo učenci lil. in IV. razreda.
6.	Deklamacije in petje: I. razreda: a) »V šoli" (Lim-
pouch Terezina); h) „Šolarček“ (JurčeČarf); »Najlepša stvar" (Štangl Micika); petje: »Eno rož’co ljubim" in „Psiček“.
II.	razreda:	a) »Na poti v šolo" (Cikulnik Marko,
Ravter Lipe, Taupe Micika) ; h) „Mali rodoljub", govoré vsi otroci II. razreda; petje: »Godba na dvorišču".
III.	razreda: a) »Zažgimo kresove" (Kobentar France) ; b) »Veseli pastir" (pojeta Jožef Schweiger in Ožbe Wutti); petje: »Veseli dom".
7.	Šaloigra: »Na trgu". Vprizori 14 deklet.
8.	Petje: »Venec nàrodnih pesmi", poje III. in IV.
razred.
K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo »Narodne šole«.
Društveno gibanje.
Beraški klub v Celovcu, ki se je ustanovil, da nabira podpore za šentjakobsko šolo, nazoanjuje, da ima že spet 1500 beličev skupaj. Ko jih bode spet 5000, jih ponesemo spet skupno v Rož.
Podljubelj. Dne 18. junija se je vršil redni mesečni shod slovenskega krščansko - socijalnega društva v Podljubelju. — Shod je bil v društveni sohi, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena. Vkljub deževnemu vremen?, in blatnim cestam so udje prišli na shod, kar je najboljši dokaz, da mlado društvo vrlo dobro napreduje. G. konzulent Janko Arnuš je izborno razlagal bistvo komunizma. Komunistiški pisatelji so navadno slikali neko deveto deželo, ki se cedi mleka in medu. Vsi so v tisti deželi srečni in zadovoljni. Ni revščine, ni bede, ni solz in jokanja! Veste zakaj? Ker so ljudje vse tako lepo razdelili, da človeka kar gane. Nobeden nima več denarja kot drugi. — Meščani se menjajo s kmeti. Namreč semtertja prihajajo na kmetije in tam delajo, da kmetu kar veselja srce skače. Vsi so bratje in sestre, vse je vseh, vsi imajo dosti in nobeden ne premalo. Dà, celo žene imajo skupno ! — Take čudne stvari so se pa res društvenikom tudi čudne zdele! Zmajevali so z glavami in vsak je bil do dna srca prepričan, da se to nikdar ne bo vresničilo, dokler bo Podljubelj stal. Kot drugi govornik je nastopil vč. g. stolni kaplan dr. Ehrlich. Razpravljal je o šolskem vprašanju. Suha dejstva, katera se ne dajo utajiti, prejasno pričajo vnebovpijočo krivico, ki se godi slovenskim otrokom na Koroškem! Ta dejstva že razburijo vsakega le količkaj treznega človeka. Govornik je razvil sledeče misli : „Šola naj poučuje in vzgaja!" Torej vzajemno razum in srce naj se izobražujeta. Kako naj se to zgodi? Seveda živa in pisana beseda je prvo sredstvo. A ne arabska in turška iu nemška, marveč taka, katero otrok razume! Torej na Koroškem slovenska beseda. Ker se to ne zgodi, smo Slovenci pri Nemcih vedno neumni bindišarji, ki zaostajamo povsod, tako da se niti nemški niti slovenski ne naučimo. Po zaključku shoda smo imeli priložnost slišati novo ustanovljeni pevski zbor. To je bilo naravnost presenečenje. Par mesecev je, odkar se je petje začelo, zdaj pa pojejo kot škrjančki. Vsa čast g. Arnušu, tega ni bilo pričakovati. Fantom pa zakličemo : le tako naprej ! Dokler imamo brihtne in sposobne mladeniče med seboj, ne bomo obupali nad Korotanom.
Gozdanje. Marijina družba, naše veselje, naša tolažba! Kako željno čakamo na tvoje mesečne shode, kako sladko je, srkati tvoje lepe nauke, kako rajsko je, med angeli biti pri mizi Gospodovi, in prepevati z njimi pesmi Marijine. Stokrat so nam prerokovali padec in konec, pa nebeška kraljica je močnejša, kot smešni srd sveta. K nam prvim družicam, bilo nas je devetnajst, — mučenic javnega mnenja, — ste kmalu se pridružile še dve, in na binkoštni ponedeljek zopet dva-
najst! Nas je triintrideset! Dosegle smo sveto število zveličarjevih let! In korajžne smo in mržnja in krohot in krik nasprotnikov je pena nam in lanski sneg. »Bogoljuba" beremo in ga naročujemo po dve in dve. In lepo igro „Sv. Neža* bomo kmalu vprizorile in tako lepo in tako ljubko, da duhovni naš voditelj za zmirom pri nas ostal bo.
Akad. teh. društvo „Tabor“ v Gradcu priredi v sredo, dne 28. rožnika, v gostilni Berger (Grabenstrasse) svojim starešinam odhodnico.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Fr. D u 1 a r.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Dober porok za to, da bo bik dober za pleme, so njegovi stari, predniki ali roditelji. Kadar torej izbirate plemenskega junca, gledati morate, daje dobrega rodò, to je, da izvira od takih prednikov, ki so dobri za užitke, ki so popolnoma zdravi, ki so plodoviti in ki prenašajo svojo telesnost in svoje vrline z gotovostjo na mladiče. Na-vse to moram posebno opozoriti naše živinorejce, ker oni gledajo večinoma na bikovo telesnost, a na to se premalo ozirajo, kakšnega rodò je isti.
Ako imate torej na razpolaganje dva, glede vnanjosti enako lepa bika, tedaj se odločite za onega, čegar predniki so bili prav dobri za užitke, in za prenašanje svojih vrlin na mladiče, a ne za tistega, katerega roditelji vam niso znani.
Nikakor pa še ni dosti, da izhaja bik od dobrih prednikov. On mora imeti vrhu tega še to posebnost, da prenaša svojo telesnost, svoje vrline in svoje lastnosti prav gotovo ^ na svoje mladiče. To je naprej težko spoznati. Če pa bik ne prenosi svojih vrlin na potomstvo in če mu isto tudi glede telesnosti ni slično, tedaj ga je najbolje od daljne plemenitve odstraniti, saj vendar ni za to sposoben.
Znano je, da prenašajo biki čistokrvnih pasem svoje vrline in svojo telesnost z večjo gotovostjo na mladiče, kakor pa oni mešane krvi. Zato je bik čistokrvne in utrjene pasme mnogo boljši za pleme, kakor oni, ki je nastal po križanju (mešanju). Sicer je pa lahko tudi bik mešane krvi zelo izvrsten za plemenitev, ali o njem ni znano, bode li prenašal svoje vrline na potomstvo ali ne. Ce imate pri rokah dva bika, ki sta enako lepe telesnosti in ki nista še plodila, katerih eden je čistokrven, a drugi mešane krvi, takrat se kar nič ne obotavljajte in odločite čistokrvnega za pleme.
Do zdaj smo slišali, da bodi plemenski bik lepe vnanjosti, dober za užitke in naj prenaša svoje vrline na mladiče. Vse to pa še ni dosti, treba je tudi, da je rodoviten. Junec je tem večje vrednosti za pleme, čim bolj je rodoviten in čim lepša, težja in njemu enaka teleta zarodi.
Premlad, kakor tudi prestar bik ubreji le redko, ker pri mladem ni še plemenske moči, a pri starem se je ista že izgubila. Bik srednje starosti t. j. od 2. do 4. leta je najbolj ploden. Ce hočete, da vam ostanejo plemenjaki rodovitni, ne puščajte jih na krave po večkrat na dan, kakor je nekod navada. V tem oziru mi je tudi omeniti, da se rodovitnost pomanjša, če stoji junec vedno v hlevu privezan, zatorej ga puščajte večkrat na svež zrak, na pašo ali pa v ograjen prostor. Vse to se zdi mogoče temu ali drugemu živinorejcu malenkostno, ali v resnici je to za obranjenje bikove rodovitnosti od precejšnje važnosti.
(Dalje sledi.)
Prva in najvefija slovenska trgovina z železnino
„M e r k u r“
P. Majdič
Celje
priporoča vse stavbinske po-trebščine, okove, štedilnike, kovane in vlite ograje v razne svrhe, vodovodne cevi, sesalke in vodovodne naprave sploh.
Bogata zaloga najboljših poljedeljskih strojev — posebno pa za sedaj priporoča : pero-nospera brizgalnice, žve-pljalnc mehove, kose z znamko sv. Cirila in Metoda, srpe in brusne kamne.
Novosti: vlečne grablje, s katerimi lahko ena oseba toliko naredi kakor šest ljudi z navadnimi malimi grabljami.
Nepremočljive plahte za vozove in komate so v zalogi.
! Železnina!
Razno orodje, krmilniki, ploče za ognjišča, šine za kolesa, osi, verige, coklje-zavornice, žreblje, cveki iz žice, vijaki, kuhinjska posoda itd. se dobiva za vsako prav primerno ceno v trgovini
Peter Merlin v Celovcu, pri zlati krogli.
r
T
Svoji k svojim
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po naj nižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE“ v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Šta-jarske in Koroške.
^	—	_____________J
Apno
1. vrste, 100 odstotno, v velikih kosih, se dobiva pri podpisanih na vagone ali vozove, voznine prosto do gradbenega prostora, po najnižjih cenah ob vsakem času.
Ant. Schmanzer, Ign. Teyrowsky,
Annabrùcke.	Galicija.
Železniška postaja Grabštanj.
1	J Žganje. J \
Dobro, ceno žganje j priporoča tvornica rženega žganja q
v Blatu pri Pliberku.
2	Cene: 30, 35, 40 krajcarjev za liter,
5HBO>—OHgOB8aoeQB8BPBSiOWOBa»
Stroji za košnjo
trave, detelje in Sita.
Obračalniki
in
grablje za seno
s konjskim
___	obratom.
Stiskalnice za seno in slamo z ročnim obratom, stroje za robkanje turščice, mlatilne stroje, viteije, vetrnike, trijerje, pluge, valce, brane, stroje za pripravljanje krme, stroje za posnemanje mleka, sesalne separatorje itd.
izdeluje kot speci j sili te te s poroštvom v najnovejši, najizvrstnejši izdelbi
Pii. May far tli & Comp.
tvorniee poljedelskih strojev
na Dunaju, II./l, Taborstrasse it. 71. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Iščejo se zastopniki in preprodajalci, "tmg
Vsake vrste
podobarska in pozlatarska dela
zn cerkve, kapele, samostane itd. prevzame in fino ter trpežno izdeluje
Janez Golež,
podobar in pozlatar v Celovcu, Šentvidska cesta 12.
Dolina pri Pokrčah.
Prvi cerkveni shod je v nedeljo, dne 2. julija t. 1.
Mizarskega pomočnika,
ki ima veselje do orgljarskega dela, takoj sprejme Franjo Grafenauer, orgljarski mojster na Brdu, p. Šmohor. Biti mora trezen in zanesljiv ter življenja na deželi vajen. Oglasi pismeno.
Dobri in pridni
itjr hlapci *lg2SŠ
se takoj sprejmejo na posestvu ,,Stefanskof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom ,,HerkuIes“ za ročno obrat.
II i< I x*a v I i<*i 143	Iiiive
za velik pritisek in velike uspehe.
Milne zn ssMlje In grozdje. Zbiralniki.
Povsem urejene mestarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni lupilniki in rezalniki. Samodelujoče patentovane nosne in vozne brizgalnlce za vino-gPi grade, sadje, drevesa, hmelj, grenkuljico ..Sj pbonia”. Pluge za vinograde Ig
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
Pk. Majfartk & Comp.
tovarne poljedelskih, strojev, livarne in parne kovarne.
Dunaj, II./l, Taborstrasse št. 71.
Odlikovani z nad 550 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. "SSk
Prve vrste tovarna finih švicarskih vezenj
išče dame, z občnim znanstvom, za prodajo svojih festonov in vložkov, bluz, žepnih robcev itd. po vzorcih, proti visoki proviziji.
Cene v avstrijski veljavi. Blago v poštnine in carine prosto. Prijave pod Za O. 1127 na naslov Rudolf Mosse, St. («allen, Švica (Schneiz).



NOHOpO.»
fT'
mm'
ort\ofic>
AflTIDO/
DOBI SE V VSEH LEKARNAH
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica na Djekšah
priredi svoj letni občni zbor na Djekšah v Kramerjev! gostilni, dne 30. junija. Dnevni red: 1. Potrditev letnega računa za 1.1904. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Odbor. \

Kopališče in vodno zdravilišče v
Kamniku na Kranjskem. S
jžgp Postaja c. kr. državne železnice.
Popolno zdravljenje z vodo, solnčno, ogljenokisle in električne kopeli, zdravljenje s suhim, vročim zrakom, masaža in zdravstvena telovadba. Dijetno zdravljenje.
Načrti zastonj. — Seslja od 20. maja do septembra.
Zdravniški vodja: Dr. Rudolf Wackenreiter.
r

s
Zahtevajte prt nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen“.
Ono je	zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Dobiva se povsod!
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi
dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT“ in varstveno znamko „iELEN“.
J
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.