Dopisi. Iz Žalca. (Slovensko katoliško delavsko druStvo) v Žalcu je imelo dne 8. maja t. 1. svoj IV. občni zbor. V naše veselje se je zbralo nepričakovano mnogo ljudstva od blizu in daleč. PriSlo je več Celjanov in Teharjanov, več Št. Paveljčanov, Grižanov, Gotovljanov in še mnogo drugih gostov. Koliko pa je bilo Žalčanov na tem imenitnem shodu? Mislili si boste, gospod urednik, da gotovo vsi, a žal da ni tako. Bilo jih je tako malo, da bi jih lahko na prstih jedne roke preštel. Sramota za tukajšne zavednejše tržane! Isti, ki pravi, «proč s socijal-demokracijo,» pa se na dan tako imenitnega shoda vozi lepo brezbrižno mimo zborovanja, se pač ne more imenovati goreč delavski prijatelj. Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nas v tako obilnem številu obiskali, obžalujemo pa malomarnost tukajšnjih tržanov. Le tako naprej, in socijaldemokracija bo kmalu preplavila našo prekrasno savinjsko dolino! Zborovanje otvori g. predsedik J. Meh, pozdravi navzoče in odda potem predsednistvo g. A. GorSeku. Iz poročila tajnikovega in blagajnikovega smo spoznali, da naše društvo ni bilo zadnje po svojem delovanju in da je vselej častno nastopalo. Zadnji čas pa se je začelo naše društvo še bolj oživljati, in sprožila se je tudi misel, pobirati darove za društveno zastavo, da bo druStvo potem lažje zbiralo svoje člane in prijatelje pod praporom «pravice.« Potrkali smo že na nekatera dobromila srca in hvala Bogu, ne brez uspeha. Ker bi radi, da bi bilo blagoslovljenje naše zastave še to leto, obračamo se do vseh prijateljev delavskega stanu z nado in prepričanjem, da nam ne bodo odrekli majhnega prispevka. Za govornika sta bila naznanjena drž. posl. dr. J. Krek in kapelan J. Kržišnik. Ker je bil dr. Krek zadržan, povzel je takoj besedo kapelan Kržišnik, nam povedal na kratko o delovanju držav. zbora in potem razpravljal socijalno vprašanje. Prepričevalno in temeljito nam je dokazal, da ni rešitve socijalnega vprašanja razven v sveti katoliški cerkvi. Prav smešno je bilo, ko je hotel nato ugovarjati g. Kržišniku neki Kajtna iz Griž. Pa sam prav ni vedel, kaj hoče reči, in kakor je navada mokračev, pogreval je le stare «Delavčeve» fraze. Ker ni odgovarjal predgovorniku, ampak je čisto druge neumnosti govoril, odvzel mu je predsednik besedo. Zatem se je vršila volitev novega odbora. O izidu volitve je že Vaš list zadnjekrat poročal. Vpisalo se \e tudi več novih udov ter nabralo dokaj letnine. Tako se ie končal IV. občni zbor našega društva v prav lepem redu in v nadi, da se zopet v kratkem vidimo še v obilnejšem številu. Na veselo svidenje! — Od Sv. Ane v Slov. gor. (Vzdram i m o s e!) Mi pri Sv. Ani smo obmejni Slovenci. Na nas se ozira cela posadka iz srca Slovenije. Mi bi naj bili lep in močan del zidu, v kojega se sovrag dan na dan že ljuteje zaletuje. Toda naš zid je sedaj slab, le kratek čas še in sovražnik bode z ognjeno silo zlahka prestopil našo dosedaj še prenizko ograjico. Z obžalovanjem moramo namreč priznati, da smo Anovčani v narodnem oziru jednaki staremu plotu, kojega je deloma nagnil, deloma do cela prevrnil zimski sneg — slovensko narodni mraz — in nemčurski sever. Skrajni čas je, da se že enkrat vzdrami naSe razumništvo ter se združi k resnemu delovanju. Proč z osebnimi malenkostmi materi Sloveniji na ljubo! »Podajmo si roke, Sokoli!* V slogi je moč, nesloga tlači! Ne izogibajmo se drug drugega v tako kritičnem času. Vzgledujmo se na naših nasprotnikih, kako si stiskajo roke! «Heilo! heilo!» Zveni od ust do ust. Vse druži ideja: «Ob steno s SlovaniU Kako ropotajo v državnem zboru, po shodih, pri vsakej priliki: «Proč z manjvrednimplemenom!» Heilanje je tako silovito, da še često celo pri Sv. Ani v Slov. gor. (!) odmeva. Zato pa, Se enkrat, slavno razumniStvo in narodnjaki, združimo se, postavimo se kakor trden zid in skala! Na delo! Krepko roko na sveže oralo, v desno pa bič in lenuhu, ki brez dela v senci spi, po hrbtu ž niim ter hajdi anovske narodne ledine orat! Polje je obsirno, vreme Se dokaj lepo in prijazno. Na dan z očeridnimi znaki slovenskega našega misljenja! Na dan s slovenskim poStnim pečatom in napisom, na dan z bralnim dru- Stvom, o kojega ustanovitvi že deset let govorimo! Naše narodno mišljenje naj se v bodoče ne kaže samo v besedah, sledijo naj tudi že enkrat možatih besedij vredni čini! Od Sv. Štefana pri Šmarju. (S1 a b vzgled.) Gospod urednik, jaz samo to pišem, kar slišim! Govorijo pa ljudje tako le: «Zmiraj nas merodajni krogi opominjajo*: «Slovenci! pisite slovenski doma, uradotn in drugod ter zahtevajte tudi od uradov vedno slovenskih tiskovin in dopisov, da svetu pokažemo, da se zavedamo ter se djanski hočemo Slovence kazati, ne pa le kričaje z besedo!* Ali kaj?! Ko pridem danes ravno po svojih opravkih skozi Peklače v občinski urad Sv. Štefana, vidim tam na mizi nekaj, in ko naslov prečitam, zdrkne mi zavitek kar nehote iz rok — da nisem vedel kedaj. — Pa veste, gospod urednik, zakaj? Zato, ker je bil naslov popolnoma neraškl! Toda ne mislite, da je priporočen zavitek prišel iz blažene Prusije! Slušaj in strmi slovenski svet, iz bele Ljubljane je prišel od «Magistrata deželnega stolnega mesta Ljubljane«, o katerem sera bil dosedaj popolnoma preprič'in, da ga preveva slovenski duh! Pa menda že ne bode tako, saj dejanja drugače kažejo, in jaz sem se zelo, zel6 motil. Od vseh stranij se glasi, da nas naj ogreva, navdušuje ter v nas neti ogenj narodnosti ognjišče v sredini slovenskih dežela, — bela Ljubljana, — a njeni zastopniki nas pa tako zelo žalijo, da pošiljajo našim, ne besedice nemščine veSčim župljanom pisma popolnoraa z nemškim naslovom. Kakor bi bivali v Prusiji, pa ne na južnem Štajerju, v slovenski župniji, v kateri ni sposobna razven čč. duhovščine in učiteljstva živa duša jezika, v katerem naslove pišejo, najmanj pa tisti, kateremu je pismo namenjeno! Včasih dobim v roke »Slovenski List»! Prav ima ta ljubIjanski list, da mestno zastopstvo večkrat potiplje in mu na prste gleda. Od nas se vedno zahteva, uradujte slovenski, toda dragi uredniki slovenskih časopisov, ozrite se najprej na «Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane» in tam malo stvari v red spravite, potem se še le na nas zapuščene reve ozrite. Oprostite, gosp. urednik! Jaz ubogi samotarec bi se ne spodtikal na kaj takem, ko bi bila omenjena pisma namenjena v Nemčijo, a ker so pa namenjena Slovencem, tedaj se pa tudi spodobi od »Magistrata deželnega stolnega mesta Ljubliane», da piše Slovencem v slovenščini. Gospod urednik, mislite, da bodo te besede samotarca kaj izdale? Imam še marsikaj poročati, toda za danes zadostuj! Samotarec. Iz Ljutoinera. (Premovanje konj zabranjeno.) Tacega župana in tako ve6ino imamo v ljutomerskem občinskem odboru! Deželno društvo za konjerejo je hotelo v Ljutomeru prirediti letos krasno cesarsko slavnost in zvezati s tem ogledovanje in premiranje lepih konj iz našega okraja. Ali ljutomerski župan ni hotel niti krajcarja za to slavnost dati in društvo je bilo primorano svojo lepo slavnost prestaviti v Št. Jurij ob Ščavnici. Tako neuliudno pismo se je pisalo iz Ljutomera, da gospodje od c. kr. družbe za povzdigo konjereje o Ljutomeru nič slišati nočejo in bode se ta lepa slavnost na vsak način v §t. Juriju vrSila. Zdaj pa kmetje in konjerejci pojdite v Ljutomer in zahvalite se Janezu Schwarzu in njegovim tovarišem. Pa vprašamo, zakaj pa ne marajo ljutomerski Nemci (?) za cesarsko slavnost. No sliSali smo, da je v priiateljskem pogovoru slavni Aleksander, ki že komandira ne samo občino, ampak tudi vse druge urade rekel, da se ta slavnost ne sme vršiti, ker bi vlada ne pripustila, da bi se ob cesarski slavnosti frankfurtarske zastave po trgu obeSale. Brez prusijanstva pa ti ljudje živeti ne morejo. Dne 21. maja so občinske volitve. Kdor je s takim prusijanskim gospodarstvom zadovoljen, isti naj gre take junake volit. Kdor pa je poSten Slovenec in Avatrijec, ve, kaj ima storiti! Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. (Krščanski delavci.) Gospod »bognar iz Kurje vesi« — se sicer veliko trudi, da bi tudi v te mirne kraje zaplodil mokraško svoiat, pa vidi se, da mu sreča ni vselej raila. Marsikatero britko je že moral požreti od vrlih in zavednih posestnikov ter od paraetnih krščanskih delavcev, kadar je hodil pristašev lovit. Posebno mu baje letos 1. majnik ni ugajal. Zakaj ne? Krščanski delavci v karanolomu ob železnici (ne Schererjevi) so hoteli očitno pokazati, da niso raokrači in nočejo biti, zato so si oskrbeli pri D. M. v Puščavi službo božjo, katero Je opravljal vlč. gosp. dr. M. Matek, predsednik katol. delavskega društva v Mariboru. V izborni pridgi je obilnoštevilni množici razlagal delavsko prašanje, posebno pa mokraška načela pojasnjeval v luči krščanske vere. Vsi so za ta poučljivi govor hvaležni, samo oni gospod ne. — Verjamemo! Med sv. mašo pa so delavci na gričku Sv. Ane streljali, da je daleč okrog odrnevalo — gotovo ne v veselje in zabavo mokračev. Iz Kozjega. (Še nekaj.) Dobro je pogodil gospod dopisnik v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«, da je obelodanil nemške napise v Kozjanskem trgu. Vendar vseh ni naštel. Zato dopolnjujemo dotični dopis. Celo nemški napis ima finančna straža: »Finanz-Waehe« (gospod komisar pa je trd Slovenec); orožniki: »Glockezur Gendarmerie«; slavna »Tabak Trafik«; sevS tudi »Bezirksgerieht« ne izostane, da tako že od zunaj daje očitno na znanje, kako Ijuba mu je slovenščina in čemur se najbolj čudimo, tudi naš sedanji okrajni zastop ima še vedno samo-nemški napis. istotako hranilnica. Torej poprej, ko ni bil ne okrajni zastop, ne hranilnica v narodnih rokah, smo morali grajati samonemške napise, sedaj pa ravno tako? To je gotovo ista lastnost, ki se ji pravi: zanikernost. A še enega dopisa ne smemo pozabiti. Na vili »Žabjak« — Froschvilla, ni sicer napisa, vendar smatramo tudi iste hrastove veje in pa pruski želod na pročelju Žabjaka kot nekak izzivajoč napis, s katerim hoče grajščinski oskrbnik nas Slovence dražiti in izzivati. To je skrapo predrzno od tujca! Še nekaj o tem oskrbniku! Nedavno pride nek kozjanski posestnik, vedno zanesljiv Slovenec, k oskrbniku prosit denarja na posojilo. Oskrbnik si je namreč v kratkem času svojega bivanja v Kozjem pripravil kupe denarja, ki ga sedaj izposojuje našim kmetom, ker nimamo posojilnice. Oskrbnik ošabno veli prosilcu: »No denar že lahko imate, pa z ,bindišarji' ne sraete več držati.» Umljivo je, da tak posestnik. ki postane denarno odvisen od tujega oskrbnika, v prihodnjih volitvah ne voli z nami ampak z nasprotniki. Kdo je temu kriv ? Malomarnost kozjanskih Slovencev! Koliko je manjših krajev in tudi ubožnejših, pa imajo posojilnice, le kozjanski okraj je nima. In vendar se merodajni možje ne ganejo. Ako gre tako dalje, postane enkrat Kozje in okolica velika nemškutarska trdnjava. Torej posojilnica nam je potrebna, kakor ribi voda. Nadalje mora imeti okrajna hranilnica vendar enkrat svoj lastni dom, da ne bo odvisna od drugorodnega tujca — grajščinskega vskrbnika. Torej proč iz grajščine s hranilnico in okrajnim zastopora! Slednjič pričakujemo od slovenskega okrajnega zastopa, da prav kmalu odpravi samonemSke napise, da ne bodo le-ti tako očitno sramotili slovenskega ljudstva. Delajmo tako odločno in brezobzirno proti Nemcem, kakor delajo oni proti Slovencem!