Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec“, Lidovà knihtiskàrna, Wieu V., Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v : Anton Macliàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
politile O,
m prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100-— polletno :	K SO'—
četrtletno: K 25'—
Za Jugoslavijo '0V celoletno: IS Din. v& polletno:	8	„
“S četrtleta®: 4	_
Leto L #:
J»-

Dunaj, 27. julija 1921.
Dvojna mera.
Nemci in nemeurji odrekajo slovenskemu koroškemu duhovnika pravico delovati politično. Seveda samo za svoje slovensko ljudstvo naj bi ne smel delati, tedaj se začne vik in krik in šum in bum v nemškem mravljišču. lu če treba, ga tudi noskušajo umoriti, kakor dekana Limpla ali ga pa javno pretepajo vpričo orožnikov, ki to zadovoljno gledajo, kakor zadnjič v Celovcu poslanca žunnika Poljanca. Drugače seveda je, če slovenski duhovnik za- • > taji svoje ljudstvo in agitira za nemštvo, kakor sta storila pri plebiscitu dva, eden Kranjec in eden Korošec; to je seveda vse v najlepšem redu in tak dobi naslov „heimattreu“, ki je sicer po nemčurskem mišljenju silno časten, a po našem več kakor trapast. Taki slovenski renegati in nemški duhovniki pa smejo politiko uganjati tudi v cerkvi, tedaj seveda nemško in nemčursko krščanstvo ni v nevarnosti in tako nemško-krščansko delovanje se tudi javno V časopisju pohvali.
Tako bei-emo v „Karntner Tagespost“ od 16. julija — list je grossdeutsch — to le notico: »Gornje šlezijska prosilna božja služba. Beljak je stal danes v znamenju pomoči za Gornjo Šlezijo... Iz tega razloga se je darovala tudi v mestni župniji av. Jakoba slovesna pontifikalna maša, ki jo je bral mil prost H. Atzlhuber z asistenco gg. Sanegger in Gritsch. Med tem je imel bivši mornariški župnik Briel plamteč in do srca segajoč govor, v kterem je navduševalno slikal stisko gornješleziskega ljudstva. Kako se mu je posrečilo navzoče prepričati, kaže zbirka, ki sta jo med božjo službo dva duhovnika napravila. Iznaša lepo svoto 4000 K.“
PODLISTEK
Fr. Koloček:
Strahovi.
(Vesela zgodba.)
Iz češkega prevedel M. R.)
Ratolistka, slikar pokrajin, in Skalnik, slikar ljudskih stanovanj, trgovin in oštarij, sta bila tovariša, kakor jih je mogoče le redko najti. Oba že prilično dozorela — pokra-jinar celo tudi že plešav — toda razuma nista imela, kakor se pravi, niti za groš. Kjerkoli je mia kaka pustolovščina, sta bila oba Karla gotovo zraven in v šali nista prizanašala drug drugemu.
Ratolistka je stajioval na severovzhodni strani Prage, Skalnik pa na južnozapadnem koncu (bila sta torej skoro protinožca), in če tudi je poklic zval sobnega slikarja vsak dan v drugi del Prage ali predmestja in je moral mnogokrat premeriti dober del pota, vendar sta ■ se shajala redno v gostilni na oglu pod z mahom obrastlimi višegradskimi stavbami.
»Zaslužim si po celodnevnem trudu flašo piva“ je pravil Skalnik in Ratolistka je doda-val k temu:
»In k tej flaši kelih žive vode... najraje zelene, da bi človeku osvežila utrujeni pogled!" k čemu je pripomnil Skalnik: „ ... in pregnal z nosa duh barv in apna...“
V kakšni, zvezi da je, sicer res revno, koroško krščanstvo z gornješlezijskim pretepom med Nemci in Poljaki, nam ravno ni prav jasno. Ce cerkvena oblast to trpi, je njena reč, a potem moramo zahtevati enako mero in pravičnost tudi v obnašanju do slovenskih duhovnikov. A to do danes docela pogrešamo.
Ni nam znano in tudi ne verjamemo, da bi med plebiscitom kak slovenski duhovnik v.podobnem smislu agitiral za Jugoslavijo. Edino kar je bilo v tem oziru, da se je bral v cerkvi sijajno sestavljen Pastirski list tedanjega generalnega vikarja za slovensko Koroško, g. prošta Randla. Kar je tam zapisano v verskem oziru, velja še danes in bo veljalo tudi v bodočnosti, da je namreč za vero koroških Slovencev veliko bolj nevarna koroška luteranska »Los von Rom" hujskanja, ki se v nekterih krajih že zelo pridno giblje, kakor pa srbsko pravoslavje. A za ta pastirski list, kojega nad vse resnične trditve nihče ni mogel uvreči, je trobil prošt Randl javen ukor od škofa in se mu je grozilo še z drugim erkvenim postopanjem. —
A drugače so delali slovenski duhovniki za plebiscit izven cerkve, do česar so imeli ravno isto privico kakor Nemec ali nemčur. Ce se je kteri v agitaciji osebno pregrešil proti nasprotnikom, saj je na razpolago že od nekdaj zloglasna koroška sodnija, kjer se Slovenca nikakor ne toža z rokavicami, posebno slovenskega duhovnika ne! A pravica bi morala obveljati, kakor jo je dala mirovna pogodba vsem brez razlike, da se ne sme nikogar radi političnega delovanja »vznemirjati" ali »nadlegovati."
Toda kako je v tem oziru glede koroških Slovencev oziroma slovenskih duhovnikov? Ne
S tovariši, ki tudi niso zavračali polne čaše, sta igrala pri »pionirski mizi" (ime je zgodovinsko in je nastalo v časih, ko so sedeli o-koli mize pijanci, kateri so morali obuti visoke škornje, ker so bile pri popivanju pod mizo cele mlake raziejanih pijač), karte, a najrajši so si eno zapeli, pri čemur nikoli ni manjkalo na vzporedu dne vsem mile, a Skalniku najmilejše pesnice:
Cestica cesta cesta razhojena ...
Toda nekoč sta si ta dva tovariša prišla navzkriž. Ne popolnoma, toda kiselost je bila med njima velika. Ratolistka je imel neblago misel, da je Skalniku vtaknil za klobuk gosjo pero, in Skalnik je nič sluteč o Ratolistkovi potuhnjenosti, delal z gosjim peresom v nedeljo popoldne parado po celi Pragi, dokler ga ni kondukter v električnem vozu opozoril na stvar in mu svetoval, naj ta okrasek vrže proč ali naj vzame zanj karto za prtljago. Voz je bil nabito poln pasažirjev in pasažirk in vsi so se glasno in zlobno smejali, kar je sobnega slikara tako razvnelo, da se je v duhu zaobljubil, da se maščuje nad pokrajinskim slikarjem tako, da bo pomnil nanj do svoje smrti.
Tovariši pri pionirski mizi, katerim je bil znam Ratolistkov nečastni čin, so se veselili, kako se bo vrnil Skalnik z gromom in strelo in ozmerjal povzročitelja, iz česar bi mogla nastati prešerna zmešnjava. Toda kruto so se varali. Sobni slikar je prišel med nje s smehom
govorimo o tem, da je »Heimatdienst", ki obvlada še danes Koroško, odklonil 28 mladih u-čiteljev — Korošcev, da seveda od slovenskih sodnikov, uradnikov ni nihče bil sprejet, saj meče »Heimatdienst" stare delavce z družinami iz železniških služb, v tem članku smo hoteli z ozirom na omenjeno notico »Tagesposte" pokazati, da se dela očividno dvojna mera tudi od cerkvene oblasti nasproti nemškim in slovenskim duhovnikom, da se enim mirno pripušča, kar se pri drugih graja in prepove! Župnika Trunka se je naravnost moralno prisililo, da je moral iti v pokoj. In zakaj! Ali je morda nabiral v cerkvi denar za Jugoslavijo? Njegov edini greh je bil, da je bil slovenski član mednarodne plebiscitne komisije; v; osebni agitaciji pa še lasu komu ni skrivil — saj so njegovo lojalno in taktno postopanje pri-poznali tudi boroveljski socijaldemokratični zastopniki — in kljub temu je m o r a 1 v pokoj in si mora sedaj v Ameriki iskati novo eksistenco! Kaj so zagrešili dr. Arnejc, Ražun in drugi, od kterih ni nihče v cerkvi agitiral na način, o kterem pove »Tagespost" od nemških duhovnikov? In vendar so morali kljub mirovni pogodbi naprej!
Mi smo mnenja, da politika v tem smislu ne sodi v cerkev, a zahtevati moramo enako mero in pravičnost za vse, za Slovence in za Nemce. Naj Nemci ne hvalijo to na nemških duhovnikih kar — če je tudi skoro vedno zlagano — s takim srdom in sovraštvom obsojajo na slovenskih duhovnikih. Enaka pravica za vse, posebno od strani cerkvene oblasti!
in poln dobre volje, kakor da bi se mu nič ne bilo pripetilo. Ni dal na sebi najmanjšega znaka razven tega, da mu je rojila po glavi cela kopica misli in vse z jednim namenom: kako bi se maščval nad potuhnjenim tovarišem.-
In ko sta se razhajala oba sprta prijatelja proti domu in si želela lahko noč, je Skalnik siknil neslično med zobmi:
»Že imam, ogabnež! Osveta bo sladka ko . med! In na koncu bom se smejal vendar le jaz!" —
*
Drugi dan proti večeru sta se srečala oba prijatelja pri vinogradskem vodovodu.
»Prideš?" je vprašal Ratolistka.
»Danes nikakor ne" je odgovoril vprašam. Za ves dan sem od dela utrujen kot mlado mače, razven tega pa še moram pomagati u-čencu zavleči voziček na vrh brega. Pošljem si doma po pivo in razveselim s tem svojo staro."
»Na eno flašo grem, toda izginem kmalu. Žena mi je zjutraj odpotovala k starišem in doma imam fušarijo:	preslikati lesen kip in
pozlatiti nagrobni križ. To mi je naprtil ta grobar Mačenka in to veš, kaj stvar nese...“
Razšla sta se, Skalnik od apna in barv pisan kot srakoper, se je nagnil k vozičku, kjer je imel svoje stvari. Ratolistka, oblečen kot u-metnik in veseljak, si je zapalil cigareto in signal dol po hodniku. Pri »pionirski mizi" si je naročil pijače, da si pogasi žejo in nastopil v mraku pot na severovzhodni konec mesta.
Stran 2.
g't. 19.'
Kaj je z našimi šolami? \
Ze v stari Avstriji, Bog ji daj dobro, je bilo šolstvo tisto sporno jabolko, okrog katerega se je vrtela vsa politika in ki je povzročalo največje narodnostne spore. Zlasti pa je bilo na glasu šolstvo koroških Slovencev kot nekak poseben „unikuxn“, ker ni ustrezalo sve-ječasni avstrijski zakonodaji (osnovnim državnim zakonom) niti ni zadoščalo praktičnim, predvsem pa gospodarskim potrebam slovenskega, ljudstva. To smo občutili vsi. ki smo obiskovali koroško „utrakvistično“ šolo, spoznali pa so tudi pametni Nemci, kakor je bil rajni dr. Steinwender, da ljudska šola nima in ne more imeti za svoj cilj edinole priučenje drugega deželnega, to je nemškega jezika, marveč je glavni namen ljudske šole ta, da se u-čenčeve duševne zmožnosti čim bolj razvijejo in poglobijo ter otroci navajajo in vzgajajo k delu zlasti pa pripravljajo za svoj bodoči poklic. To je glavni smoter današnje ljudske šole, ki. si je nadejala tudi ime ,,delavna šola“. Otroci naj bi se potemtakem vzgajali za življenje in navajali k delu, da postanejo kedaj „vrli ljudje in člani človeške družbe“, kakor to navaja stari avstrijski šolski zakon. Toda od imperialistične c. k. avstrijski vlade, o kateri je dejal sloviti djakovski škof Strossmavr, da je „dumm nnd bosliaft“, ni bilo mogoče doseči šolske reforme, ki bi ustrezala avstrijskemu o-snovnemu zakonu ter služila kluturnemu in gospodarskemu napredku vseh bivših avstrijskih narodov. Baš zato je doletela podonavsko državo zaslužena kazen: „Avstrijo je vihar raz-djal, a narodi so še ostale!“
Danes smo koroški Slovenci nemškoav-strijski državljani. Plebiscit je odločil — in sicer proti naši volji — da smo pripadli Nemški Avstriji. Kakor smo že opetovano povdarili, povdarjamo tudi danes, da hočemo dolžnosti, ki nam jih sedanja država nalaga izpolnjevati, vendar se ne bomo nikdar odrekli pravicam, ki so nam bile dane po st.-germainski mirovni pogodbi in katere je Avstrija s svojim podpisom potrdila.
Kar so bili za nas v stari Avstriji osnovni državni zakoni, to je nam sedaj st.-germainska mirovna pogodba, ki nam nudi kot narodnostni manjšini zadostne garancije, da ohranimo koroški Slovenci svojo narodno samostojnost in se upremo nasilni raznaroditvi. Manjšinsko pravo pa ima nasproti osnovnim državnim zakonom stare Avstrije še to prednost, da stoji od kontrolo Zveze narodov, ki ima v Ženevi v Švici svoj stalen sekretarijat. Na nas je tedaj ležeče, da, in v koliki meri se poslužimo oziroma si znamo izposlovati pravice, zajamčene nam v mirovni pogodbi. Vse to ho odvisno v prvi vrsti od organizacije naše stranke in skupnega nastopa vseh narodnih manjšin v
V stanovanju je bilo soparno in odprl je okna v sohi in v kuhinji, da bi nastal prepih in oo vrnitvi iz dvorišča je potegnil iz omare krožnik s parom reberc, ostanek od včerajšnega o-beda in napolnil s tem nastajajočo praznino v želodcu. Nato še je pokadil eno cigareto in potem hajd k počitku!
Spanec je že legal na njegove oči, ko se je naenkrat oglasil v kuhinja zvok, kakor da bi kdo udaril na plehnati kotliček.
Ratolistka je odprl oči in prisluškoval. Nič... povsod tiho. Mogoče se je motil. In zatisnil je oči znova. In že je začel skoro smrčati, ko se je ponovil udarec.
„žlodej! ... Da mi je skočila sosedova mačka notri, ko sem imel okna odprta!4* jo zamrmral Ratolistka in se je vzdignil v postelji. Toda splačalo hi se ji ne bi, če bi jo tam zalotil!“
Zadržal je dihanje, ko je pozorno prisluškoval, toda nič se ni oglasilo.
Toda ko je že skoro tretjič zaspal, je dal kotliček zopet zvok od sebe ... enkrat... dvakrat ... trikrat...
To pa je bilo Ratolistku že zadosti. Vstal je s postelje, potipal na mizi za vžigalicami, zapahi eno in šel počasi v kuhinjo.
Ko se je konečno vstavil, kaj je to? Ali ga varajo oči, ali kaj za zlodeja se tu godi.
Kip, katerega je postavil zvečer v kot za omaro, je stal na sredini praga in gledal na njega z milim obrazom
Avstriji, ki morajo priti slej ko prej do skupne centralne organizacije na Dunaju.
Kaj nam nudi st.-gerainska pogodbo z o-zirom na šolstvo? S šolskim vprašanjem se ba-vita posebno člen 67 in 68 petega odstavka omenjene pogodbe. Člen 67. določa: „Vsi avstrijski državljani, ki pripadajo narodnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, uživajo isto upoštevanje in Iste garancije in sicer pravno in dejansko (rechtlich nnd faktisch) kakor drugi avstrijski državljani. Predvsem imajo isto pravico na lastne stroške zidati šole, ustanavljati verske in socijalné naprave, jih oskrbovati in nadzorovati.	.
Ta člen nam torej daje neoporečno pravico do ustanavljanja 'in vzdrževanja privatnih ljudskih šol in zavodov. In kaj se je v tem oziru zgodilo? »Slovensko šolstvo društvo v Celovcu44, ki je takoj po plebiscitu javilo deželnemu šolskemu svetu v Celovcu- da ho ustrezajo želji slovenskih staršev nadalje ozdrževalo »Narodno šolo44 v Št. Rupertu pri Velikovcu in pozneje, ko je dež šolski svet omistil javno slovensko šolo v Št. Jakobu v Rožu, prosilo tudi za otvoritev privatne slovenske šole v tamkajšnjem društvenem šolskem poslopju, še do danes ni dobilo nobene rešitve. Tako je dosedanja koroška deželna vlada ozir. dež. šolski svet na povsem protipostaven način zavlačeval po starih še veljavnih avstrijskih šolskih zakonih in st.-germainski pogodbi nam jasno in glasno priznano pravico do zasebnih ljudskih učilišč, kljub temu, da je »Slov. šolsko društvo v Celovcu po svojih zastopnikih ponovno urgiralo rešitev tozadevnih vlog v Celovcu, kakor tudi interveniralo na Dunaju. To velja glede zasebnih šol.
Kar se tiče ureditve šolstva na slovenskem Koroškem v obče je za nas in šolske oblasti merodajen člen 68. manjšinskega prava, ki se glasi: Kar se tiče javnega pouka, bo avstrijska vlada v mestih in okrajih, kjer stanuje razmeroma precejšno število državljanov drugega jezika (anderssprachiger) kakor nemškega, dovolila primerne olajšave, da zagotovi v ljudskih šolah otrokom teh avstrijskih državljanov pouk v lastnem jeziku. Ta določba pa ne ho ovirala avstrijske vlade, da uvede na imenovanih šolah obvezni pouk v nemščini.
Iz tega sledi:
1. Avstrija je obvezana, »da zagotovi v ljudskih šolah otrokom teh (slovenskih) državljanov pouk v lastnem jeziku44 ali z drugimi besedami, Avstrija je po mirovni pogodbi prevzela dolžnost, da dovoli nenemškim, v tem slučaju slovenskim državljanom, »kjer stanuje razmeroma precejšnjo število državljnanov drugega jezika44 (Slovencev), da jim poskrbi javne slovenske šole s slovenskim učnim jezikom; vendar pa ima država pravico, »da uvode na imenovanih šoiah ohligatni nemški po-
»Kruci... turci... kaj sc godi tukaj?44 je siknil z zobni. »Les vendar ostane les, četudi je izdelan iz njega kip in hoditi ali skakati se ne nauči! Ali pa naj verujem v coprnije? Ne — to se ne godi v redu in moram se paziti!44
Tresoč se od razburjenja, se je Katoliška križal kakor pred zlodjem, nakar se je dotaknil pi*evidno s tresočo se roko kipa in ga potisnil nežno, da bi si* mogoče ne nakopal njegovega gneva, nazaj v kot za omaro.
Kakor da bi se mu zvalilo bruno s srca, tako si je oddahnil, ko si je osvobodil prag in stopil dalje. Mačke v kuhinji ni bilo. Kotliček je stal mirno, kakor zaklet. Ni mogel razumeti, kako bi mogla tako nedolžna stvar dati od sebe tako strašne zvoke.
Ratolistka jc gledal nanj celo sočutno iu se ogledoval na okoli,'ali ni katera druga posoda dala od sebe teh glasov, ko se je oglasila naenkrat v sobi stenska ura.
Glasila se je zvočno, mogočno, kakor ura v stolpu in pokrajinski slikar je štel udarce iz navade.
»Ena ... dve ... osem ... enajst... dvanajst ...“
»Saj še ne more biti polnoči____kvečjemu
enajst!44 je dahnil Ratolistka, toda za nadaljno razmotrivauje ni imel časa. Ura je bila slavnostno dalje:	trinajst... petnajst... osem-
najšt...
»Gotovo je moja stara dala predelati uro po novem času na štiri in dvajset,44 je pomislil
uk44. Ako torej slovenski starisi, v občini, »kjer stanujejo razmeroma v precejšnjem številu44, zahtevajo za. svoje otroke slovensko šolo, torej tako, da bo ves pouk zasnovan na podlagi materinega jezika, pri tem pa se poučevala nemščina kot državni jezik za. vse učence obvezno v takem obsegu, da se priučijo tudi tega jezika, je država dolžna, tem njenim zahtevam u-goditi in jim na državne Stroške zagotoviti take ljudske šole.
Te zahteve po slovenskih šolah, ozir. večjem upoštevanju slovenščine pri pouku je stavilo takoj po plebiscitu več krajnih šolskih svetov in starišev šoloobveznih otrok. Toda tudi te vloge ležijo še danes ob enem s prošnjami za privatni ljudski šoli v Št. Jakobu v Rožu in St. Eupréhtu nerešene v predalih deželnega šolskega sveta v Celovcu in čakajo nove vlade...
S strani odstopivšega deželnega predsednika dr. Lemiša se je svojčas namignilo, da bo koroška deželna vlada pri rešitvi šolskega vprašanja na Koroškem upoštevala pravice, ki jih uživa nemška manjšina v Jugoslaviji. Ze svoj čas smo povdarili, da ne zahtevamo pravice samo zase, marveč jih brez pridržka priznamo tudi, narodnostnim manjšinam drugod torej ravno v isti meri tudi Nemcem v Jugoslaviji, Da pa dobimo vsaj nekoliko pregleda o tem, kako se izvaja manjšinsko pravo na šolskem polju v obeh deželah, naj podamo v naslednjem kratek pregled o stanju manjšinskega šolstva na Koroškem in v Sloveniji.
Da koroški Slovenci nimamo niti ene same slovenske šole, da, se prošnje za pouk v slovenščini sploh ne upoštevajo in je do danes črtala tudi zabranjena otvoritev zasebnih ljudskih šol, smo že omenili. Mi torej z mirno vestjo lahko trdimo, da nimamo ničesar. Kaj pa posedujejo Nemci v Sloveniji? Iz avtentičnega vira nam jc znano, da je za manjšinsko šolstvo Nemcev v Sloveniji, dasi jih je samo tretjina toliko kot koroških Slovencev poskrbljeno sledeče: Nemci v Sloveniji imajo 12 samostojnih meščanskih in ljudskih šol s skupno 52 razredi. (2 mešč. šoli v Mariboru in Celju in 17 ljudskih šol), nadalje se nahaja na slovenskih šolah za otroke nemške narodnosti 25 nemških vzporednic. Razen tega se poučuje nemščina na 3 šoiah s skupno 17 razredi ebvezno. Nemščina se poučuje kot ueobvoKCTi-predmet od 3. šolskega leta naprej na vseh šolah, koder sc je za posamezni rezred priglasilo najmanj 15 u-čcncev. Za Nemce v Sloveniji je v Ljubljani popolna realna gimnazija z nemškim učnim jezikom. To so fakta, glede katerih se naše šolske oblasti lahko same prepričajo.
Od nove vlade pričakujemo in zahtevamo, da bo rešila šolsko vrašauje na Koroškem v smislu želja in potreb slovenskega prebivalstva v okvirju manjšinskega prava tako, da
slikar in pričakoval, da umolkne po štirt-indvajstem udarcu. Toda kaj še! Bije že petindvajset, in vedno veselo dalje.
Da bi si pridobil korajže, je Ratolistka zapahi zopet vžgalico in sc napotil v sobo, da bi Tiro, ki visi nad posteljo ustavil in pri tem pogledu so se mu zjezili lasje: v motnem sijaju ugašajoče vžigalice je zagledal nagrobni križ, ki je ležal na njegovem mestu v postelji.	i
Ostanek vžigalice mu je padel iz roke in telo se mu je streslo kakor pri silnem napadu malarije. Skoči k svetilki, da hi napravil luč iu bi pregnal pošasti, ki mu rojijo v temi pred očmi, toda z nepremičnimi prsti je vrgel skalijo z vžigalicami na tla in zastonj jih je iskal pod mizo.
Moli nekaj čaša, potem pa začne takoj zopet kleti, plazi se no zemlji kot glista po peščeni poti in bije z dlanjo po tleh, da bi preglasil urine udarce, toda vse zastonj! K zvišenju njegove zmedenosti se je oglasila tarli kuhinjska ura in v pošastno temo doni glasno: »Kuku, kuku..
Ratolistka je bil blizu blaznosti. Pot mu teče s plešave glave po čelu, v hrbtu mu je mraz, v grlu ga žge!
»Pomoč!... Strahovi!44 zavpije s hrapavim glasom in hiti k obešalu, da hi vrgel na se najpotrebnejšo obleko in zbežal iz hiše grozot. Toda mesto hlač je pograbil kiklo, mesto suknje bluzo. V tej opravi vendarle ne more jen, da bi ga ne pograbila naj bližja patrola.
St. 19.
3
S£ran S.
«
pi’ide ljudstvo cimpreje do pozitivnega dela in gospodarske konsolidacije držeč se devise, ki jo je novi deželni predsednik Florijan Groger v svojem programatienem govoru po izvolitvi navedel in ki se glasi: Vse z ljudstvom in za ljudstvo.
Volitev koroške deželne vlade.
Ka seji dne 22. t. m. je ustavotvorni deželni zbor izvršil volitev deželne vlade. Za deželnega glavarja je bil izvoljen z večino glasov poslanec Florjan Grifger (soc. dem.), za prvega namestnika deželnega glavarja posl. Vincenc S e li u m y (bauernbund), za drugega namestnika posl. Silvester L e e r. Nato se je vršila volitev petih deželnih svetovalcev. Za deželne svetovalce so bili izvoljeni poslanci: Legger, Neutzler in dr. Z e i n i t z e r (soc. dem.), dr. Dbrflinger in dr. Leni i s c li (velenemca) ; za namestnike D i m i g, inž. P i*c h 1 e r (soc. dem.), dr. E e i n p r e e h t (krše. soc.), dr. Pflanzer (velen.) in Jožef Retter (banernb.). Izvoljeni so izjavili, da sprejmemo izvolitev, nakar je pregovoril deželni glavar Groger. V svojem govoru*je prosil deželni zbor in prebivalstvo za podporo v njegovi težavni službi. Kot važne naloge bodočnosti je označil deželni glavar pospeševanje industrije, trgovine in obrti, poljegeljstva, tujskega prometa, znanosti in umetnosti, šolstva. Deželni glavar je povdarjal tudi potrebo dobrega razmerja z Jugoslavijo in Italijo. Glavno načelo deželne vlade bo strogo izvrševanje državnih in deželnih postav, zaščita republike in njenih demokratičnih uredb, skorajšnja izvršitev zakona o obnovi in servitutnega zakona, zaščita svobode mnenja, demokratizacija uprave, pridno sodelovanje pri podržavljenju ljudskih in srednjih šob izkoriščanje vodnih sil, večje obdačenje premožnih slojev. Nato je položil deželni glavar zaobljubo, nakar se je izvršila volitev odborov deželnega zbora.
Za zvezne svetovalce so bili izvoljeni: posl. Lukas (soc. dem.) kot prvi, Neutzler (soc. dem.) kot drugi in mestni župnik V/ a 1 c h n e r (kršč. soc.) kot tretji zvezni svetovalec. Volitev prvega in drugega namestnika deželnih svetnikov je bija na predlog soc. demokratov preložena na eno prihodnjih sej, za tretjega namestnika' pa je bil izvoljen dr, Pflanzl (velen.). V upravo državne obrambe so bili izvoljeni posl. Lft g g e r, dr. Z cini t z e r (soc. dem.) in dr. S c b a u e r (bau-ernb.).
!! TEDENSKI PREGLED D
Avstrija.
Vojaške demonstraciji* na Dunaju. V sredo 27. julija je prišlo na Dunaju do velikih vojaških demonstracij. Vojaštvo je demonstiralo proti nameravanim novim predpisom vojnega ministra. Ta namreč hoče približati predpise za vojaštvo izven službe onim predpisom, ki so veljali v stari Avstriji.	. .	..
Spopadi med komunisti in monarhisti na Dunaju. \ nedeljo, dne 24. t. m. je bila obletnica bitke pri Visu, v kateri je premagal leta 186'6 avstrijski admiral Tegetthoff Italjane. Različne organizacije, ki so monarhističnega značaja, so položile na Tegetthoffov spomenik lavorjev venec, katerega pa so komunisti takoj odstranili in raztrgali. Prejšno nedeljo pa je prišlo v XVII. okraju do težjih izgredov. Ta-mošnji župnik je praznoval srebrno mašo. Prix obhodu in bakljadi, ki so jo- priredili pri tej priliki, pa so komunisti napadli udeležence, ker se je baje pela cesarska pesem. Tokrat je bilo več oseb, med njini tudi policisti, lažje ali težjo ranjenih.
Predaja zapadne Ogrske. Dne 26. t. m. so se izmenjale v Parizu listine trianonske pogodbe. Pogodba stopi takoj v veljavo. Posledica veljave trianonske pogodbe je tudi predaja zapadne Ogrske Avstriji. Konferenca poslanikov je določila 27. avgust kot zadnji termin, do kterega se mora izvesti ta predaja.
Jugoslavija.
Izredno zasedanje skupščine. Po sprejetju ustave se je konstituirala ustavotvorna skupščina v zakonodajno in bila odgodena do jeseni. Vsled dogodkov v zadnjem času, to je vsled atentata na regenta in na bivšega ministra Draškoviča pa je sklicana skupščina za 30. t. m. k izrednemu zasedanju. Predloženi ji bodo od vlade nove, kakor se sliši, jako stroge na-redbe proti komunistom, ker je preiskava dognala, da so komunisti organizirali te atentate. V zvezi z temi atentati je bilo zaprtih mnogo osumljenih komunistov, med drugimi tudi ruski general Komuarov, ki se je naselil v Pančevu. Sliši se, da bodo aretirani tudi ostali komunistični poslanci.
Ljubljanski veliki semenj, ki bi se moral vršiti koncem avgusta, je preložen na čas od 3. do 12. septembra t. 1.
Kako skrbi Jugoslavija za neslovansko u-čiteljstvo. Prosvetno ministerstvo v Beogradu je dovolilo 2Q.C00 dinarjev kot podporo za neslovansko učiteljstvo, v svrbo udeleževanja na
tečaju za srbsko-hrvatski jezik v Novem Sadu-(Pri nas se pa slovensko učiteljstvo sploh iz-< ganja. In na Dunaju se drznejo staviti interpelacije o preganjanju Nemcev; y, Jugoslaviji« Op. ured.).
Čehoslovaška.
Zbližanje s Poljsko. Minister dr. Hotovec je podal časrfikarjem obširno poročilo o svojih pogajanjih v Varšavi. Trudu državnih poglavarjev in zunnanjih ministrov se je posrečilo, pripraviti podlago za prijateljske odnošaje o-bek sosednih republik, Cekoslovaške in Poljske, ki bodo obsegali politične ter trgovske in prometne zadeve. Njegova naloga je bila, sklepati o osnovah trgovske, prometne in finančne pogodbe	;
Italija.
Novi spopadi med fašisti in komunisti. V,
zadnjem času je prišlo do novih spopadov med fašisti in komunisti in sicer v mestu Roeca-stradi. Fašisti so preiskovali hiše in zapalili one hiše, v katerih so našli orožje. Pri' spopadih je bilo ubitih 12 komunistov in 1 fašist, 20 oseb ranjenih in 17 poslopij požganih.
...j:	j ....'<.i . LiL.-
Francija.
Zedinjenje med Londonem in Parizom v gornješleskem vprašanju. Kakor poroča Reuterjev biro, sta se angleška in francoska vlada sporazumeli v gornješleskem vprašanju. Fran-cosak vlada je pristala na to, da se snide 4. avgusta vrhovni svet, angleška vlada pa je zopet popustila v toliko, da se sestane pred 4. avgustom strokovnjaška komisija in da bo zasedanje vrhovnega sveta Briandu na ljubo v Parizu.
Grška.
Maloazijsko bojišče. Iz maloazijskega bojišča prehajajo nasprotujoča si poročila. I Grki i Turki poročajo o lastnih zmagah in tajijo poročila nasprotnikov. Baje je preložila angorska vlada svoj sedež bolj proti vzhodu, iz česar bi se dalo sklepati, da je na grških poročilih nekaj resnice.
Rusija.
Ruski narod je doletela nova velika nesreča. Ni bilo zadosti, da je pokončala vojna celili 13 miljonov ljudi in da se nahaja Rusija še danes v stanju revolucije in velikega nereda kar
Ne ve več ne kod ne kam in v največji sili sa vrže v prazno ženino posteljo, vleče si težko odejo črez glavo, da bi ne slišal zvoka kotlička, ne kukavice, ne urinih udarcev, ki že bijejo mogoče petdeset — —	•
Eatolistka je poveličeval junijsko noč, da je tako kratka. Ob treh se je na dvorišču že svitalo in prvi žarki, ki so dospeli v njegovo stanovanje, so mu prinesli neizmerno olajšavo. Z jutranjo svetlobo preneha moč copimi j in čarovnij, in res je zavladala v njegofem stanovanju tišina.
Vstal je s postelje, da bi se prepričal, ali ga niso motila v noči njegova čutiia in ali se niso odigrali drugi strašni prizori; toda kaj je zagledal? Stenska ura je iztekla, kotliček je bil prevržen, kukavica je dokukala in kip je stal za omaro z glavo navzdol. Kako se je to dogodilo, Ratolistka ni mogel presoditi. Njegovi možgani so delovali le slabp, samo mraz po telesu in tresoči se udi so ga spominjali na grezno noč..
Hitro se je oblekel, ničesar se-ni dotaknil in je zbežal na cesto. Ptički so že peli na vejah, solncč je grelo, povsod se je smehljala pomlad, samo v njegovi notranjosti je bilo mrzlo.
Skital se je po mejah, šel je na Vltavin breg in konečno, ko so odprli ,,apoteko“, je skočil na lonček vročega čaja. Caj mu je storil dobro in dal si je še eno salico, pogovarjal se z nočnim čuvajem in vrtnarjem, potem pa se je napotil v delavnico, da bi pričaral na platno krasoto narave.	.
Toda ni btelo iti... vse sivo ... danes bi imel talent za meglo na dan vseh vernih duš. Še le zvečer, ko je sedel k „pionirski“ mizi, se je zvalila ta teža, ki ga je mučila celi dan, z nie^a in z razvezanim jezikom je pripovedal drugom doživljaje minule noči tako verno in črno, da so se tovariši skrivoma muzali in konee-no enoglasno presodili, da se pri njem kažejo prvi znaki kandidata za norišnico.
Samo Skalnik je bil drugega mnenja. Pomiloval je tovariša, odobraval je njegov namen, da bi prenočeval nocoj pri svaku, in na koncu mu je svetoval, da bi poškropil doma z vodo, ki mu bo dal grobar Maeenka, ko na drugo plačilo od njega tako ne more računati za prebarvanje kipa in pozlačenje nagrobnega križa. Pri tem nasvetu pa se je grizel v ustnice, zato Ratolistka ni smatral tega nasveta za resnega.
Dva, tri dni je hodil pokrajinski slikar kot pobit in ni bilo zdravila, ki bi ga bilo razveselilo. Tudi „živa voda“ ni pomagala. To vse so opazili tudi njegovi sosedje in poslali njegovi ženi dopisnico, naj se vrne domov, sicer si mož nekaj stori.
Konečno pa je tudi Skalnik, ki ni mogel več gledati tovariševega trpljenja, priznal pred vsemi pri »pionirski mizi“, da je te strahove povzročil on.
Ratolistka tega niti ni hotel verjeti, tako je bil prepričan o resničnosti strahov in pošasti in Skalnik ga je moral dolgo prepičevati,
»Ali nisem obljubil, da ti poplačam ono šalo? — No, sedaj vidiš, kako vem držati dano besedo. In praviš, da nisem mogel priti v stanovanje, ker si imel okno zaprta. To se ve, da pri zaprtih oknih nisem mogel priti notri, toda ti si jih pustil odprta. Kako? Povem ti takoj! Ko si zapiral, sem vtaknil takoj med okno in okvir v zidu komad lesa, tako da jih nisi mogel zapreti. Potem sem izvajal one čarovnije v kuhinji in potem v sobi. A ko si se, prepričan o svoji varnosti,' vlegel, sem uprizoril ostalo, kotliček, uro, kip in križ. Pri. tem se je utrerala nit in urino pero. In medtem ko si se motal v kuhinji, sem delal v sobi in o-bratno. Spoznam se pri tebi kot doma še od poslednjega slikanja. To se ve, da sem bil bos in vsak trenutek sem mislil, da boš slišal šum moje oblike in zagledal .mene samega. Tudi sem se bal, da me opazi čuvaj, ko sem lezel skozi okno v stanovanje in iz stanovanja ven in da bi to nesporazumljenje lahko občutil moj hrbet. Toda vse je dobro končalo in, dragi Karel, upam, da se ne boš jezil na me.
Pokrajinski slikar se je sicer zopet znašel in dodobra pokaral sobnega slikarja in mestoma ga je celo vikal, toda konečno mu je odpustil.
Tega večera se je v gostilni na oglu pri/ z mahom obrastlih zidovih višegradskih slavilo pobotanje, kakor se spodobi in trajalo do policijske ure.
Stran ?.
KOROŠKI SLOVENEC
St. 19.
,ie pa? neizogibna posledica nesreč, vojne, marveč se je pridružila tem šibam, pod katerimi trpi ruski narod, še nova katastrofa — lakota. Poročila, ki prihajajo iz Rusije so naravnost obupna. Velikanska suša, kakoršne na Ruskem sne pomnijo celo človeško generacijo, je pokončala v 15 južnih gubernijah vso setev. Vsied tega nastala lakota je tako huda, da ljudje zapuščajo domove iu se selijo. Na »totisoče ljudi je na begu. Lakoti se je pridružila njena zvesta spremljevalka — kolera, ki zahteva tudi o-gromne žrtve. Sovjetska vlada je sklenila, da odpošlje pisatelja Gorkija v inozemstvo, da bi izposloval potrebne pomoči. „Izvestja“ predlagajo, naj vlada naseli stradajoče na rodovitnih, manj obljudenih delih Sibirije.
Jugoslavija.
Nekoliko statistike. Po ljudskem štetju 1. 1920 so našteli v Rusiji 133 miljonov prebivalcev. Za časa svetovne Vojne, to je od 1. 1914 do 1920 se je to število zmanjšalo za celih 12 miljonov ljudi. Moskva je imela 1920 1,058.000 prebivalcev, nasproti 2,043.000 1. 1917. Moskva sama ima 228.000 uradnikov, dočim jih je štela cela Rusija 1. 1897 samo 223.000.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Dvojna mera. Kako so nasprotniki napadali in še napadajo naše duhovnike, ki so se poslužili pravice glasovanja in delovali v prilog Jugoslaviji! Da so izdajalci, da se to ne vjema z duhovniško službo itd., se je pisalo in kričalo povsod. Kar pa slovenskim duhovnikom ni dovoljeno, nemški smejo. Tako n. pr. poroča „Karntn. Tagblatt“ z dne 14. jul. iz Beljaka: „V mestni župni cerkvi sv. Jakoba sta v nedeljo 10. jul. med (!) slovesno asistirano ponti-fikalno mašo s pridigo dva preč. gospoda priredila zbirko za Zgor. Šlezijo. Nabrala se je preejšna svota 4000 K.“ Vprašamo samo dvoje: Ali je bil čas in kraj za to zbiranje primeren? Kaj bi se zgodilo s slovenskim duhovnikom, ki bi v cerkvi zbiral darove n. p. za preganjane koroške Slovence?
„Dober Slovan — slab kristjan.“ Ce bi
kje kak Slovenec živel med Nemci in si služil svoj kruh, pa bi se nekega dne tako prevzel, da bi javno ali v časopisu rekel ali pisal: „Dober Nemec — sab kristjan, slab kristjan — dober German“, ali bi to bilo zelo olikano in dostojno? Zelo skromno in ponižno? In kaj bi mu Nemci odgovorili na tako počasčenje? Slovenci pa smo taki siromaki, da si z nami lahko res že vse dovolijo.
Na plan! Zaspani Rož se dviga. Tam pod sinjim Dobi*ačem je zazvenela tamburica, tam v Blčovsu je dvignil zaspan orlič svojo glavo in zastrmel doli proti pobočju Golice. In zahrepenela je pesen tamburice po poljanah, kjer je stopala Žalika, zasanjalo je oko orliča in spregovorilo: „Grem!“ — In sedaj se dviga Rož, da prihiti v ned. 7. avg. doli v Narodni dom (v Št. Jakob. Zastopniki rožanskih izobraževalnih društev, vsi na plan! Pripravite poročila, ugotovite svoje sile in pridite sem, da se spoznamo med seboj, mi večni hlapci. Le če bomo enotni, bomo trdni. Videti hočemo, koliko nas jc in kaj zmoremo. Tudi fantje in dekleta iz krajev, kjer ni društev, pridite tudi vi na naš shod, da se tu dogovorimo glede ustanovitve društev. Vse, od skalnatega Obirja pa gori do Šmohorja, na dan! Ne bomo več spali, dovolj je. Torej pridite vsi, ki čutite krščansko in 'slovensko. Vas, matei*e in očetje, poživljam, pustite ta dan fantom in dekletom v Št. Jakob. In vi sami?! Ce bi spet radi čuli mile glasove tamburic, videli dovršeno igro, pridite ta dan sem. Zato Rož in &ila, brez ugovora ta dan v Št. Jakob! In ti, speča Podjuna, boš ostala za nami?! Pridi tudi ti in nam podaj roko, da gremo složno naprej! — Vspored: DopoMan ob 10 h zborovanje zastopnikov izobraževalnih društev. Popoldne ob 3 h igra „Veriga“. Igrajo igralci iz Štebna. Med odmori svirajo sve-čanski tamburaši. Društva, ki pošljejo zastopnike, naj. javijo morebitne želje na Zdravka Zwitterjà, Št. Jakob v Rožu, Koroško.________
’	''dolateli: Sirotek Bohumil. — 0Jtov ••
Grebinj. Morda koroški Slovenec misli, da smo Grebinjčani že v devetih nebesih, ker se' mu nič ne pritožimo. Zanašali smo se na Št. Germainsko pogodbo in na obljube povizorič-nega deželnega zbora v Št. Vidu, da smo enakopravni v političnem in verskem oziru. Ko so prišle 24. IV. občinske volitve, smo tudi mi postavili svojo stranko, a bili smo odklonjeni, češ, da so bili podpisi od tretje roke pisani, po županovi izjavi neveljavni! Ker ste bile potem le dve stranki, komunistična in „Heimattreu“, se teh Slovenci niso udeležili. Izvoljeni možje od „Heimattreuen“ so vsi zvesti sužnji Heimat-diensta, pa oglejmo si od teli izvoljencev samo etiega in to je novi župnik Leitner. Mož, trd Nemec, ko je prvo nedeljo pozdravil svoje farane, je nam častno obljubil, da je prišel sem kot dušni pastir, ne pa kot politik, povdarjal je tudi, da se bo kakor hitro mogoče naučil slovenskega jezika, da ho nam mogel ustreči pri pridigi in sv. zakramentih. Bližale so se državno in deželno-zborske volitve, pa je naš župnik pozabil obljube, da ni prišel sem kot politik. Začel je zbirati žene in stare device za krščansko-socijalno žensko organizacijo, srečo je imel, da je nalovil 82 članic. Srce mu je skakljalo, ko je gledal to lepo vrsto organizacije, ko je šla na „lepo nedeljo“ za sv. Rešnim Telesom, ker jim je tako zaukazal prejšno nedeljo, zraven pa je pozabil na slovensko sv. E-vangelij. Kakšnega značaja je ta ženska organizacija, katere Članice so skoraj same nemško nacijonalne Slovenke, je zvedel g. Leitner šele 20. VI. ko so mu naznanili, koliko glasov da je dobila krščansko-socijalno stranka, če se ne motimo, da samo 41., 82 pa jih je organiziranih; potemtakem prideta za en glas dve devici. Izvrstno kaj ne? Odbornice omenjene organizaciji, so se pač jako trudile pred volitvami z svojimi letaki, pa tudi slovensko so bili tiskani! Kako se nam kršč. soc. hlinijo, je pač dokaz letak pod naslovim: Pustite me pri miru! V tem se pa bere sledeče: V tem smislu so Slovenci in Nemci bratje pred Bogom, ki imajo nalogo, živeti mirno in složno v deželi, katero jim je ljubi Bog dal v skupno last. Našemu župniku so, seve te besede neznane, ker je začel že v cerkvi germanizirati prav po Hei-matdinstvem receptu. Ko so pobirali činš za stole, so plačali vsi in je ostalo vse pri starem. Sedaj šele je začel župnik pisati Slovencem pisma, da morajo svoje sedeže pustiti in poslat jim tudi denar nazaj, češ da se gotovi iudje pri njem pritožujejo, da imajo Slovenci Še v cerkvi „Ekrenplatze“, če se ti ne odstranijo, da morajo oni od službe božji izostati. Pa poglejmo, kje so ,,junaki Heimatdiensta“ med cerkvenim opravilom? V cerkvi gotovo ne! Na trgu ali v kaki gostilni. Svetovali bi g. župniku, da gre s svojo nemško pridigo na trg, koder postopajo oni, ki le nemško znajo. Slovence ua, ki hodijo ves čas k pridigi, te ho pa iz stolov metal? Seve da marsikateri med pridigo zadremlje, ker pač ne razume dosti nemško. Zapomnite si g. Leitner, da cerkev postaja vsako nedeljo bolj prazna in ne bo dolgo, na boste mogli pridigati še le samo Švarcu in Comp. Imenovani nas psujejo, da smo izdajalci in bog ve, kaj še vse, ko nismo nič drugega storili, kot pa da nismo hoteli zatajiti svojega maternega jezika. Pa oni? so ti heimattreu? Ko upijejo „Deutschland, Deutschland liber alles“ in želijo pogubo Avstriji.
Ruda. Prav žalostne razmere vladajo na naši pošti. To velja v prvi vrsti glede dostavljanja „Koroškega Slovenca", Nekaj časa smo ga dobivali še recej redno, a ko so se bližale državne volitve, smo ga zastonj pričakovali. Celih šest tednov pred volitvami ga sploh nismo sprejeli nobene številke. Vzrok zakaj, je bila najbrž bojazen, da bi se »slovenska stranka" predobro pripravila na volitve in da bi postala premočna. Tudi dostavljanje drugih listov in pismene pošte je jako neredno. Prosimo poštno direkcijo, da napravi red.
Ruda. V eni zadnjih številk »Koroškega Slovenca" je bil pod »Ruda" objavljen rezultat drž. volitev za kršč. soc. stranko na Rudi in sicer da so dobili krščansko-socijalci v okolišu Ruda 5 glasov, v okolišu Gorence 7 glasov. To je popraviti v toliko, da so dobili kršč. socijalci na Rudi 6 glasov, v Gorenčah pa nobenega. Za Gorence je g. Laure imenoval zavednega Slovenca kot prisedniba pri volitveni
komisiji, ki pa seveda še sam ni volil gori o-menjcue stranke in je s tem dobila naša stranka prisednika. Naša dolžnost jc pač, da so g. Lauretu zahvalimo za, to uslugo. Res čudili smo se, ko smo zvedeli, da jc dobila v naši občini kršč. soc. stranka samo 6 glasov, ko je vendar g. župnik Laure obletel celo Rudo iu Gorence, agitiral od hiše do hiše in je delal o-čitno na vso moč proti slovenski stranki; a slov. stranka je vkljub temu* izšla sijajno iz volitev. Na vsak način jo to velika nezaupnica g. Lauretu, ko ga še Nemci sami ne marajo več, ko jim vendar na vso moč pomaga germanizirati. G. Lauretu pač ne bo šlo njegovo delo tako lahko, ker ne računa na odpor, na katerega bo naletel pri Slovencih.
Čilo j te in razširjajte
oreškega Slovenca!
Služba občinskega tajnika in organista se odda v Selah. Prosilec mora biti popolnoma zmožen nemškega in slovenskega jezika v go? Voru in pisavi. Ako je šele začetnik, mu je pomoč zagotovljena. Plača po dogovoru. Pojasnila daje župni urad v Selah, p. Borovlje (Fer-lacb).
Občinskega tajnika
kateri bi po mogočnosti opravljal tudi službo organista, išče županstvo občine Slov. Plajberk p. Podgora.
SE PRIPOROČA m HITRO, 0KOSNO IH CENO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRUŠTVENIH, TRGOVINSKIH M DRUGIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.O.
paaona jaaoaaanDUuaaaD^cannanDOonaoog
iiteSa-is 1
priporoča svoj zavod Č za izdelovanje H
ar beških in
aunaiskih
pian m planin
(klavirjev).
Tudi expopSJ
□□mmudbaDajnnrmacnaaaanancaDDDDcn:
—.................. ■■■". '
Krijts svojo potrebo hiač v najconojši trcovini
Zavod za ljudsko obleko
Dunaj LL,
Beinprecli s^rfsrsfrlO
ogel Arbeltergasse, postaja cestne železnice
' <5, 13, <&1.
Največja izbera gotovih hlač v vsaki
kakovosti in ceni vvseii vzorcih v zalogi
Modne hlače, hlače za slabo vreme, f** ffi® črne hlače, ,.bričesu platnene hlače, W fif
E3 m
struks- in žamatne hlače, hlače deco in dečke.
Prosta predaja za vsakega!
Pri sklicevanju na ta inserat 3% popusta
ednlk: ŽJnkcvs.v.v Josio. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba?, Wien, V., Margaretenplatz 7.