gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 25. septembra 1867* Gospodarske stvari. Nova pot, po kteri Ta dolina meri 27.133 orali; med njimi je 73 orali stavbnega prostora, 4045 orali njiv, 6266 orali travni- ministerstvo misli kov vrtov> 6937 orali pašnikov in niz ke ga armado zakladati sè živežem. gozda, to je, grmovja in 507 orali neobdelanega svetá, ostale orali pa spadaj o na pravi ali viso ki gozd, nesrečni vojski 1859. leta je vlada sprevidela Že on, ki tem številkam bolj na tanko pogleda v oči grozne napake dozdaj navadnega zakladanja cesarske ar- v se bolj pa on, ki vé da so pašniki po grmovji in made (vojakov in konj) se živežem. Dozdanji zakla- neobdelani svet rodovitna zemlja, mora roke skleniti dalci (liferanti) so, če ne vsi ------------, ----Saj --------c^ .w «ouua^. sko kaso in pa ljudi, od kterih so nakupovali žito, ne more rediti svojih 9887 večidel drli cesar- nad glavo ter vsklikniti : „Pač ni čuda, da ta dolina senó, živino itd. s „suho robo" kruha iskati prebivalcev, kteri si morajo po tujih krajih ! Ribničanje, C. k. vojaško ministerstvo je sprevidelo te napake ali boste še dolgo zaspanci? Zdramite se vendar in v travnike ali vrte si spremenite tistih 1200 orali m že 14. julija 1864 ukazalo saj v mirnih časih na- kupovanje potrebnega živeža po drugi poti, w j^, ruuuvime zeimje, ki vam au nar pusi a lezi an vam vsak, kdor kaj tacega ima, česar armada potřebuje, donaša le silo malo hasna." Milo se mi je storilo, vse to je da nj ive, rodovitne zemlje, ki vam ali kar pusta leži ali vam kar naravnost gré v cesarsko oskrbovalnico (Verpflegs- to zopet in zopet ogledovajočemu in namenil sem v amt) in na prodaj ponudi. Po tej naravni poti bodeta cesarska kasa pa tudi liščine so J tu V^lvViv ▼ uj v vviliti ill UCHUlvlill Ovlll J v Novicah" jako oštro sodbo napisati vam. Toda tri oko- ki Je kot dobiček kmet na boljem, ker tišti denar „liferantu" v žep padel, se vprihodnje razdeli med dobiček cesarski kasi in kmetu prodajalcu. da kih ste, kakor menagnile, da vas sodim milejše. Prva jeta mi je znano, jako ; obožali po silnih dav- ? po večletni slabi letini in po druzih vzrokih, kterih je marsikdo tudi sam kriv; to uboštvo vas naganja, Ta že 1864. leta sklenjena postava pa je dozdaj iskati kruha za jutrajšnji dan ter vam ne dopušča, še zmiraj samo na papirji ostala, ker se je vzdignilo mnogo nasprotnikov proti njej, in to so vsi tišti bili, ki so tù in tam za-se ribice lovili v kalni vodi. ali leta čakati sadů svojega truda; druga je ta, da veliki neobdelani prostori in pašniki še niso vsi re- Zdaj pa bode resnica s to postavo t ker so de- šeni servitutov, s kterimi vas kot soseda; tretja mora tlači vas, sosed in najtehtnejša je pa ta, da so saj nekteri želne vlade že dobile od c. k. vojaškega ministerstva med vami, ki so v resnici in z dobrim vspehom pričeli ukaz, da se ta nova pot, armado sè živežem zakladati, obdelovati ta svet. To me napolnjuje z veselo nado, naznani soseskam po deželi, in so se naprosile da brž, ko ste rešeni servitutov, začnete marljivo gi-tudi kmetijske družbe, naj one razglasijo to po bati roke in posnemati živi izgled, ki vam ga dajejo svojih časnikih in poddružnicah, in kmetom povejo, kaj nektere vasi (Breže in Jurjevica) in tudi ribniški trg vlada misli. ki so že mnogo oralov Brezja spremenili v rodovitno 7 Da pa morejo kmetijske družbe ljudem po deželi polje zlasti pa vas mora vnemati ribniški Miklavec to na tanko povedati in jih podučiti, kako se bo to na- Anton Arko. Znano vam je, da je ta vrli in umni ogradil s kamenjem 7 Ut kupovanje vojaških potrebščin godilo, zato je treba, da posestnik svoj del v „Mali gori v^^ « jim vlada najprej pové, kaj se bode kupovalo in kdaj, ki ga je izkopal v njem, da ga je potrebil. Člověku in kako se imajo obnašati kmetje, ki kaj tacega na srce veselja igrá, ko ogleduje tri orali nekdanjega gr-prodaj imajo. Brž ko bomo vse to izvedeli, bodemo po- v krásen vrt, v kterem movja in kamenja spremenjene čvrsto raste več tisoč majhnih in že precej debelih vedali našim kmetovalcem, ker smo prepričani, mUrb in obilo drugega sadnega drevja, med kterim da ta nova pot zakiadanja armade mora na dobiček biti sadi krompir, ajdo in raznovrstno sočivje, še celó s trto našim kmetom. je poskusil ob zloženih suhih škarpah. Ribničanje! To pa je tudi prav po pravici; saj iz kmetijskega deli ste ga kopati kamenje, videli sekati ničvredno vi- gr- po zimi 7 stanu je največ vojakov pri armadi in tudi davkov od- movje, videli gnoj in gnojnico, ktero vi tako vnemar rajtuje največ kmetijstvo državi, zakaj bi se kmetij- puščate, voziti stvu tedaj tudi ne naklanjal pravicen in pošten dobiček na tej strani , za ktero so mu naložena velika bremena. posmehovali, Češ, da denar in čas trati, v začetku ste se mu nekteri nekteri ste še celó rekli, da se mu v glavi vrti. Ko pa ste čez malo Ribničanom ! 7 Pet dni sèm ter tj opazil sem lin i bralce „Novic." er tjè sprehajaje marsikaj, kar i let videli lep pridelek krompirja (lani ga je čez 300 mernikov nakopal, in sicer debelega in zdravega kakor nikjer drugej), ko ste videli, da so mu Lahi predlan-se po krasni tej do- skem za svilni pridelek našteli zlata za 800 gold., -utegne zanimati tudi takrat so se vam pa sline cedile in rekli ste, to ni sanj ač nego umen kmetvalec, in zdaj, kakor sem se 318 sam prepričal, ni Ribničaoa, kteri ne bi hvalil njegovega bistrega in djanskega uma, in to po vsej pravici. Skoro občna hvala je tudi v meni vzbudila željo, videti sredi gmajne vrt, ki se smé imenovati nov svet. — 10. septembra je g. Arko mene in nekoliko drugih prijatlov po vabil, naj bi šli gledat njegovega vrta. Dobre pol ure hodá od ribniškega trga skoro v srednji višini Male goré je ta vrt postavljen tako, da se vidi skoro iz vsake vasi. Zdelo se mu je, da prav ta lega vabi Ribničane, naj bi si šli ogledat, kaj premore resnična volja človeška. Rad sem verjel, kar so mi moji rojaki pripovedovali o tem vrtu, toda to, kar sem viael, pre-seglo je vse pricakovanje. Tako čvrste rasti murbovih dreves jaz ne bi bil tukaj pričakoval. Tako debelih tepek pa še nisem nikdar videl, kakoršne visé na mladih drevescih. Očitno se toraj zahvaljujem gosp. Arko tu, da mi je dal priliko videti delo slovenskega uma in dlana. Bodi mu pa tudi hvala v imenu vseh Ribničanov, kterim v djanji kaže pot do boljšega blagostanja. (Kon. prih.) Narodne »tvari. Nekoliko sklepov na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v obče, in slovenskega naroda posebej, povzetih iz primerjanja njihovih jezikov. Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „O vzdělanosti Slovanského národu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. M a j c i g e r. (Dalje.) Tu se nam zdi potrebno postaviti jedno vprašanje in mu odgovoriti, namreč vprašanje: kdaj so sedanji jeziki od slovanskega pra jezi ka (prvot-nega jezika) se odcepivši nastali? Na to prašanje odgovarjajo učeni možje, da se je to moralo zgoditi že v predzgodovinski dôbi, kajti naj-starejši spisi obranjeni v posamesnih slovanskih jezikih še dan današnji nosijo na občeslovanskem obrazu že pečat svoje današnje individualnosti ali posebnosti. Tako nam kaže najstarejši spomenik ruskega jezika „0 polku Igorovem" občeslovanski raz poleg jasne posebnosti ruskega jezika, in ta spis sega nazaj v dvanajsto stoletje. Ravno to veljá o bolgarskem jeziku, kteri imaje skoraj neslovansko slovnico poleg večidel čisto-slovenskega besedišča hranuje dozdaj najstarejši spomenik slovanskega slovstva, prestavo namreč sv. pisma, ktera se sveti roki Cirilovi pripisuje. Šrbščina, ki hranuje spisane spomenike iz devetega stoletja, kaže že tudi na teh ostankih svoj današnji značaj. S love n-ščina ima v „brizinskih odlomkih" neprecenljiv spomenik iz desetega stoletja, pa tudi ti kažejo posebnosti današnje slovenŠčine. Češki jezik se ponaša s svojim kraljedvorskim rokopisom, iz kterega nektere pesmi pomikajo učeni možje v deseto stoletje nazaj 5 ali že na teh starih pesmih stopa na dan ona posebnost, ki dan današnji znači češki med slovanskimi jeziki. Polj-ščina ima najmlajše pismene spomenike, in toraj se tudi ne bodemo čudili, ako najdemo na njih že popoinoma poljski raz. Iz navedenega je nam tedaj precej jasno , da so sedanji slovanski jeziki že zgodaj, prej ko ne že pred začetkom našega časoštetja, nastali in da smemo ono dôbo, ko so še vsi Slovani eden edin jezik govorili, imenovati predzgodovinsko. V ti dôbi je slovansko ljudstvo, potem ko je v neznanem pravěku opustivše prvotne azijske sedeže plemena indoevropskoga se naselilo med baltiškim in črnim morjem, tam v teku premnogih vekov, samo- stalno , narodno življenje si osnovalo. Tukaj je bila tedaj občna slovanska domovina, iz ktere so se pozneje razna pokolenja proti jugu in zahodu jela po-mikati in so se naselila v zatatranskih pokrajinah noter do Sumave in Sale, na severu noter do vtoka Labinega v severno morje, na jugu pa se razširila od tirolskih in bavarskih planin globoko doli v ilirski trivogel. Le poljski in ruski Slovani so sem do Visle ostali v prvotnih sedežih očetov svojih. Kdaj so se prve betve od občnega slovan-skega debla odcepile in se v zahodnje pokrajine podale in je naselile, o tem zgodovina malokaj pripo-vedovati vé. Al kdaj so zadnji rodovi slovanski v svoje današnje domovine prišli, to pa je precej na tanko dognano. Poljaci in Rusi so, kakor je bilo že rečeno, v prvotni domovini ostali. Prihod C e h o v v bojehemske dežele se stavi, kakor je znano, med leto 451.—495., kjer so tedaj rodovi slovanski razširjajoči se od Visle prek Odro proti krko-noškim goram in prestopivši zahodnje Slesko pogorje prišli na Česko in si tam trdne sedeže zavzeli. O Lužičanih meni Safařik, da so se nekoliko pozneje kakor Čehi v pokrajinah od reke Bobre noter do Sale in od vtoka Vartinega v Odro noter do sever-nih mej čeških naselili. SI ovenci, od socasnih, posebno nemških zgodo-vinarjev Vindi imenovani, so posedli dežele na po-morji adriatskem na Kranjskem, Koroškem, Stirskem itd. med letom 592.—595. íme „Vindi" pomenja po naj-novejših preiskavah ravno to, kar „Sloven" in je le ime iz starej še, izumrle korenike izpeljano. *) Na jugu so se širili Slovani od ustja Dunajevega čez spodnjo Mesijo, noter do Tracije in Macedonije okoli leta 634.-638., v kterih pokrajinah so se rodovi junaških Srbov, Hrvatov in dalmatinskih Slovanov naselili. V teku 6. stoletja je bila naseljena Mesija od Slovanov bolgarskih, ki so se v 7. stoletji po Traciji, Tesaliji, Macedonije itd. razširili. Iz temeljitih Safařikovih preiskav je tedaj jasno, da spada v 5., 6. in 7. stoletje^ zadnj e preseljevanje raznih rodov slovanskih, to je Cehov, LužiČanov, Slovencev , Srbov, Hrvatov, dalmatinskih in bolgarskih Slovanov iz prvotne vseslovanske domovine med baltiškim in črnim morjem v novo domovje na zahod in jug, kjer je vsak teh narodov položil si temelj samo-stojnemu zgodovinskemu in društvenemu življenju. Ali so ti rodovi v dôbah drevnejšega sredoveka v kaki dotiki med seboj in občenju bili? Ako imamo pred očmi razmere zemljepisne, državne in društvene v onih dôbah, ne bodemo se branili pritrditi temu, da za onih, da še za poznejših dob ožega na zavest skup-nega izvira opirajočega se zjedinjenja ni bilo med Slovani ruskimi in koroškimi, med Poljaci in Srbi, med Čehi in Slovani na ilirskem trivoglu. Ako damo pa to veljati, kako bi se tedaj misliti mogli, da so se takrat do 8., 9. ali 10. stoletja med raznimi narodi slovanskimi godili kaki dogovori ali posveti namerjajoči na vsta-novljenje splošnega poimenovanja predmetov in pojemov takih, kteri so v poznejših onih dôbah v znanje posameznih daleč od sebe oddaljenih rodov prišli. Vsaj vemo iz lastne skušnje, s kakimi težavami se je treba boriti pri podvzetju takem, še celó v našem veku, kjer *) To je tudi jeden primer one važue postave v razvitku jezi-kovem, da stopajo besede izpeljane iz korenike znanejse na mesto besed iz korenik več manj iz zavesti národové ginočih. p. „ostrov" „slap" iz „sru", „slp" na njihovo mesto pa „otok", „skok" iz korenik med ljudstvom bolj znanih „tek", „skok" itd. 319 veda pismo, tisk, neizrečeno polajšuje laj popotovanje tako podvzetje spodar. Ker sva se bila še zvecer priporočila, da bi nama zjutraj pred odhodom mleka skuhali, zato gospodinja Ako vse te navedene vzroke in razmere prevda- zakuri in pristavi nama lonec mleka, svojemu možu pa lonček kave. Premišljeval sem, kako neki se je kras- rimo, prepričamo se predmet ? » so nazivi p o j em i n v h slovanskih jezikih se jed- nemu spolu toliko priljubljena kavica noter na pl nako glaseči in se ujemajoči bili izrasti Slovanih, žepred so t domovin ddelk ahod in proti jug lovanske iz prvot odnikov i z s se kot nove 1 lal prikradla? Se bolj me je pa zanimalo majhno ognjišce kakoršnega doslej še nisem videl. Dva ali tri n a ~ 3 od vrat je v steni precej prostorna luknja, ktera je na dnu evlj tam lil ravna. kodelst ali rsem Slovanom ži vij enj e, na , na umetnosti, na pravo, na vero njem kuhaj To luknj Slišal rabij sem y Ako tedaj zasledimo in najdemo občne nazive, ki se na družbinsk< v v boženstvo vztegajo, lahko si vsaj nekoliko prinese dve leseni žlici. Sp za ognjišče in manje reči na da imajo tukaj povsod taka ognjišča. Ko sva se dobro napravila in svoje reči vredik zavrè mleko. Gospodinja je vlije v mogočno skledo in se na zajutrek. Tudi > vmislimo obraz omike in življenja Slovanov iz dobe gospodar nama se pridruži sè svojo kavo. Okrep skupnega njihovega življenja pozvemo po tem takem, gledé na na kteri sto Slovence se spet nekoliko, vstanemo izza mize in se pripravimo ízobraženosti na odhod. Vodnik prinese še puško in střeliva, da bi so takrat stali, ko so se po Koroškem, Kranjskem, ktero divjo kozo vstřelili, ako bi y Štirskem, Goriškem in se ve noter do Donave in tirolskih in bavarskih pl selili 1XV1 VOAVUi ^ XX i jUJAV JLU y — --' J ~-------------7 ----- ~A J da tudi po Avstrijskem naveže najina plašča in brešno na puško njo naleteli. Potem Bili smo na- (Dal. prih.) Ozir po domovini Na Kočino! (Dalje.) Ko sva bila sama, sezujeva čevlje in je deneva na peč, ker so bili mokri, ko žaba. Potem se pa ogledava po izbi, iskaje pripravnega prostora, kjer bi se dalo najbolje počivati. Izvoliva si široko klop ob steni za posteljo in porabiva plašča za zglavje. Tovarš mi naroči, naj si dobro zapomnim, kar mi se bode ša- še njalo, da staviva drugi dan v loterijo. Potem ugasneva luč in se vleževa. Zunaj je vladala nočna tihota. Vse stvari so vže sladko počivale; samo čuko v turobno Čuvikanje se je še razlegalo po bližnjem lesu in visokih pečinah. Ali vse drugače. Tukaj je prej v naj mej izbi ko ne sedaj še je bilo vse prav oživělo. Ko sva se bila so naju nekošne sitne začutiva, da namreč dobro vlegla živalce izvohale in napadle. Grizle in ubadale so tako čvrsto, da sva se sama sebi smilila. Tovarš trdil, Je sicer da so prav navadne skokice; ali meni se je vse dozdevalo, da niso y > ker so prevec hude m požrešne Prevračala sva se po klopi sèm ter tjè in se prav hrabro branila ; ali razdraženega sovražnika se le nikakor nisva Kar me mogla odkrižati. Ura je ravno eno udarila, spet nekaj ugrizne, da sem se po vsem životu stresel. Bes te plentaj, tebe pa moram vloviti, naj veljá, kar hoče! mislil sem si. Res sem nekaj zgrabil. Vesel povém tovaršu, da sem živalco vjel. Urno prižgeva leščerbo in jo pogledava. Prav planinska „species Kolikor sem pri luči spoznal, bila je živalca po hrbtu sivkasto rdeča, ploščnata in četrt palca dolga; ali je imela tudi peruti, ali ne, tega ne vém na tanko. Sicer pa spada, ako se ne motim, v vrsto polkrilcev ali „hemiptera", kakor smo se v šoli učili. Prav žal mi prinesel, ker kterega na- je, da nisem vsaj enega eksemplara seboj nisem imel pripravne posodice. Ako ravoslovca mika, potrudi liko pa naj se tje gor; tam jih je toda vse mrgoli. Kesala sva se, da nisva šla na senó spat; ali prepozno. Kaj nama je bilo početi? Spet sva se vlegla, tovarš na mizo zraven klopí, a jaz njemu nasproti na drugo mizo sredi izbe, mislé, da bode sedaj bolje; ali zmotil sem se. Tudi tukaj ni bilo mirú. Težko sem čakal jutra. Naposled vendar hišina ura zadrdrá in zabije pol štirih. Treba je bilo vstati. Zato prebudim tovarša, ker je bil nekoliko zadremal. Koj potem se odpró vežine duri. izbo stopi gospodinja, a kmalu za njo pride tudi go- tovi Ura je kazala ravno pet, ko smo odrinili od Su hadobnika, želé si, da bi se tudi srečno vrnili. Ob od hodu radoveden poprašam vodnika, kedaj dospemo na vrh Kočine? Reče mi, da ob dveh popoldne. dvorišča smo šli še dober streljaj daleč navkre-ber po kolovoznej poti, konec Suhadobnikovega trav- , ktera vodi po strmem in pri dnu še precej zaraščenem rebru nika smo se pa zavili na levo, na ozko stezo mlj v goro. Pri vznožji ie površje kakoršno je po nižih gorah tem bolje nas je vsa priroda spominjala sploh takošno Ali čem više smo prišli pribli } da ? se žujemo večnemu snegu. Mehka trava se spremeni v trdo in oštro rugo, drevje je čedalje rejše in pritlikasto sèm ter tjè se še vzdiguje kteri mecesen. Cvetice ktere sicer po nižavah rastejo, umikajo se planinskim Dobila sva n a 1 i p ali p a s j o smrt (aconitum), o č i n < ; lišče ali gorsk (alpenrose), gorsk pel d (edelweiss) > r a v š ; kteri ima prav maj h peresca in se tudi po prijetnem duhu razločuj od na- vadneg pa v se več drugih gorskih cvetic Po nekterih ovinkih smo prišli do razdrte maj hne kočice. Sèm noter zaganjajo drobnico, kadar je na teh planinah sedaj je pasla na Dolgih Njivah. Do ko čiče smo hodili večidel po stezici, ktera je pa sosebno proti vrhu tako tukaj se popolnoma zaraščena, da jo prav gubi težko slediš ; ali Zato smo od tod dalj kar po celini udarili, in sicer naravnost gor po Zajčijem Plazu proti Planji na levi rob Kočine. Tukaj je izginilo vse drevje, grmovje in tudi ruga, ter smo precej dolgo Y «iVTJVJ £5 * ^ ' J ~ * 0 7 stopali po večem in manjem kamenj dalj Vrh tega se začenja samo mahovje, ktero 3 po 3 pa ne raz- prostira povsod na okoli, marveč le sèm ter tjè med pečmí košček zemlje pokri Po tem mahovj smo prišli na Planjo, še precej prostorno peč na levem robu Kočine. Jaz in tovarš bi bila rada tukaj nekoliko časa ostala uobam, ali vodnik nama nasvetuje, naj bi raj^i jumiu više počivali. Ker od tod pa noter do vrha sega samo malo golo pečevje, lezli smo toraj po skalovj dalj ob robu in přispěli ob devetih zjutraj do Vélikih Vrat Tukaj se ustavimo in, odloživši svoje reči, demo na zložni rob. Zrak je bil tako miren, da smo slišali iz doline Kokriški véliki zvon, ki je vabil ljud v cerkev. Solnce je stalo vže precej vse- visoko, in, ker se Je bila megla vzdignila, imeli smo prav lep razgled, so- sebno po Gorenskem in južnej strani Koroške še bolj Dasi jre bilo pa tukaj lepo, vendar nas je vrh Kočine mikal. Napotimo se dalj (Dalje prihodnjič.) 320 Zabavno berílo. Originali iz domačega življenja. Druga vrsta. I. Slovenski Nikodém. Spisal dr. V. Zarnik. Ne vem, ktero svečanost so prav za prav v čitalnici ljubljanski obhajali, ker jih je vsako leto bilo gotovo zadosti tudi najbolj plesaželjnemu veseljaku; le tega se še spominjam, da so obhajali to svečanost neznano slovesno, da je bilo svetá, da se je vse trio in da je Božje oko samo tudi milostljivo na-nj o gledalo, ker je poslalo toliko dežja, da so nasprotni kazinarji že začeli obraze v pomenljive gube spravljati, glave skupaj tiščati in „korešpondencije" sestavïjati: svetu oznanovaje, da beli Ljubljani Bog žuga zarad čitalnice z vesoljnim potopom! — Al ta nevihta, ki je že popoldne ob treh razsajati začela, ni nobenega čitalni-čarja ostrašila, temveč je vsak surkaš še bolj „sfrišan" na plešišče prikoračil in kočije so drdrale, da ni bilo ne konca ne kraja. V veži od spodej je bila velika gnječa, ker so se mladi plesalci z rútami brisali in o tepali, z levico v goste, črno-manjaste namaziljene lase segaje. Bralo se je pravo veselje na obrazu vsem in nek Krakovčan je zbudil občni smeh, ko zavikne svojemu sosedu z znanim krakovskim naglasom (to je visoki Cis): „Ti, Jaka, danes bo pa ruk!"— In res, ni se krakovski član zmotil, ker začel se je pravi direndaj v dvorani, kakor bi g. Kosmač v „Glasniku" rekel, bilo je natlačeno, da je bilo komaj mogoče sopsti in vrtenje se je le počasi spravljalo v tek. Dvorana je bila premajhna in vsakdo si je mislil, da bodo „Novice" v svojem izvestji ali „raportu" prihodnjič rekle, da bi bilo treba še nekaj voglov dozidati. Plesavke so bile večidel v okusnih, nektere tudi v prekrasnih toaletah, in kar je bilo še več vredno : vse so govorile slovenski in nobena se ni spotikala, ko so jih namaziljeni in po vseh vodah „dišeči" plesalci kar „prosto" vikali. Zdi se mi, da se je to le enkrat ali dvakrat dogodilo, da so se od početka neke — rad bi izgovoril imé zlo znane domače tice, pa ga rajše zamolčim, da ne bi ktera bralka rekla, da nimam o galantnosti čisto nobene ideje — zarje slovenskega le-potičnega obnebja togotile, da je ta čitalničarski „folk" tako „vrdnár" in „gmaj", da ne vé, da se postave zamotane vkrinolinah onikajo! — Pa stvar se je rešila brez vseh debat: prišle so, odšle so, in ni jih bilo več „ad majorem nationis humanae et čitalnicae gloriam". Prosit ! Al da je vse tako v redu, da dvorana zmiraj tes- neja prihaja, da je pevski zbor tako izurjen, da se z izvrstnim vspehom glediščine predstave daj ej o, da so se Sokolci s centi tako igrali, kakor abecedarji s frni-kulami : kaj misliš, dragi bralec, čegavo domoljubno srce je zarad tega najbolj veselo? Površno sodeč odgovoril bos : najbolj omajano, omehčano in ginjeno je srce izvestitelja „Novic", ker nam zabavo tako milo opisuje, da se nam, ki izvan dežele stanujemo, zmiraj sline cédé. Pa dragi moj, zmotil bi se! — Kaj bi dalje ugibal, rekel boš: ple-salke in plesalci, ki imajo gotovo največ vžitka od čitalnice. In to ni samo za uganjke, temveč slišal sem, da se je v resnici dogodilo, da so te zabave nekega plesalca neki večer po polnoči že tako ganile, da je začel radosti poln za bob debele solze pretakati, da mu jih ni bilo moč z nobeno rjuho več ustaviti. K sreči je bil hud mraz in ko na ulico stopi, mu solzne perle zmrznejo. Pobere jih sam lepo, varčno jih v škatljico spravi in jih drugi dan svojemu idealu — ne vem ali na Poljane ali v Kravjo dolino — pošlje v večni spomin svojega domorodnega srca. Obljubila mu je ona — to se pravi njegov „ideal" — ta čudež ljubljanskemu spodnjemu muzeju darovati. V kteri sobani so te zmrz-njene čitalniške solze videti, tega prav za prav ne vem, to moraš, dragi bralec, pozvedeti pri možu, kteremu je naloga, ti tam vse razkazovati. Ce te zdaj vprašam, draga bralka, bodeš brez dvombe rekla, da je bii ta plesalec z zmrznjenimi sol-zami najbolj ginjen med vsemi druzimi. — Al spet bi se zmotila, zlo zmotila! Pa kaj bomo čas tratili, brez ovinkov ti precej predstavim možá, ki je bil med toliko in toliko sto ljudmi, ki so plesali, peli, igrali, jedli, pili, ploskali, „živio" na vse pretege kričali, in še potem v „Novicah" vso to storijo brali, najbolj ganjen, najbolj vesel, akoravno ni član Čitalnice in akoravno se ni nobenega omenjenih djanj udeležil. Ko ne bi bila ta večer taka téma nadvladala, bil bi lahko videl možá, ki je, v siv vojašk plašč zavit, na dvorišče čitalnice prisopihal in po lahko, da ne bi ga nihče slišal, lestvo k oknu dvorane prislonil. Po lestvi in po njegovem ponašanji bi ga bil za prižigalca sve-tilk držal in mislil bi bil, da se mož pripravlja električno solnce na dvorišči prižgati. Pa videlo se mu je, da bolj temice išče, da bi ga nihče ne zapazil, ker bi ga pri takem plaženji lahko kot tata zgrabili in ga na Žabjek potisnili. Ko je na vrh lestve prilezel, postavil se je z glavo na stran okna in pricel plašljivo v dvorano lukati. Odsev velikega lustra je enmalo njegovo bledo, mršavo lice razsvetlil. Bralo se mu je, da je mož malo dobrega poskusil na tem svetu in da so ga žarki sreče le redko obsevali. Bil je po postavi skoraj toliko visok kot lestva sama, droben kot lesková^ palica in mršav, da bi se bilo lahko skoz-nj videlo. Crne majhne brkice v dveh šopkih so mu žalostno visele pod nosnicama, kakor da bi bile hotele reči : zakaj še te mrvice kocinic ne obriješ, kajti kakor so pri vojaku znamenje poguma in hrabrosti, oznanujejo pri tebi ie brez-srčnost, strahopezdljivost in pasjo pohlevnost. Brisai si je tudi očala z debelimi koščenimi obroci, po kterih si naglo lahko spoznal, da spada naš junak k literarnemu odseku človeških stanov. Ce se člověk le količkaj razume na fizij ognomij e in na praktiko vsakdanjega življenja, bil bi jo precej zadel brez vsega ugibanja, da je ta mož uradnik pri kaki davkariji, pri kakem računstvu ali pri pošti ali pa je še celó amanuensis pri kaki knjigarni in ima saj že deset let mastno plačo od 315 gold, na leto, ali je paterfamilias, ali oče lepe družine kakih peterih nadepolnih pritlikovcev ; po strani pa še včasih zvecer posebej prime za pero in po raznih časnikih ali brošurah v prozi in v klobasah*) po svetu straši. (Dalje prihodnjič.) < Trije turisti. Kar je bilo pomladansko vreme kebrom, kakor je mesec marec ugoden mačkom, kakor sta ta in prihodnji mesec vabljiva za žrjave popotnike, tako se meseca avgusta in septembra možje po vseh kotičkih vseh dežel potikajo, „Land und Leute", kakor se glasi že davno ustanovljena fraza, opažujejo in potem po vseh evropskih časnikih v podlistkih strašijo v podobi turi-stičnih listov. Trojica tacih mož se je vrgla med slovenski narod in opaževali so vse , kar se jim je od *) „Klobasa" = Knittelreim; saj tako sa bere v novem velikem Woifovem slovarji. Pis. 321 nemške meje do Ljubljane količkaj goropadnega zdelo, pripetilo. Vsakdo kdor količkaj pažljivo z slícllioivc xxxcjt/ vj.w jl-íj u. crij c* ix ^ n.wuwa«ij ^viu^wuuv^m ««viv) f o»auu j n.uui oc 1c j^. u11u tv čwj pčv^lji v vj> it cv postavimo: „lahko noč" prve slovenske natakarice pod ropsko publicistiko pečá, spominjal se bo, daje pred Ljubeljem, blejsko jezero, bele lisaste hlače pri Pe- tremi leti Anglež Marshow kakor turist debelo knjigo _ž l • V 1 TI • A • _____L V" _ ____I 1 T _ X _ V Î 1 • V • • 1 • V • • w « • 1 tranu, pene kamniške Bistrice, mesečno svetlobo, wo,- u o^au, uuiuajm iu ziuauaji ueiusiiega uaruua uapioai, neza natakarja ljubljanske čitalnice in strašno umaza- kjer pravi, da je zarad teh studij celo leto v srčni žili Ja- o šegah, običajih in značaji nemškega naroda napisal nost našega kmeta na Stajarskem. Prvi prave Nemčije, v Saksonskem živel in djanje in nehanje Je y o kterem imamo nekaj besedi izgubiti, „naroda mislecev" od obličja do obličja opaževal. Přišel je mož vsled tega celoletnega opaževanja do rezultata „da so Nemci tropa neumnih, tumpastih žganjarjev mali, maj hen ali majčiken turist nuje kakor se sam ime- našega ljubljanskega „moniteurja." Mož, kakor iiujv/ UMOVOU jjuivu.vu^jM,. uu A.1V/UAVI. liv^M uvuuuum, buuiuaobiii ^aiujaij^v , j pripoveduje, pohajkoval je med Ljubljano, Postojno in ki umazani, strgani le za tem hodijo, da si toliko vsak Kamnikom; bil je povsod nepopisno sentimentalen idi- dan prislužijo, da se zvečer z žganjčem vpijanijo; imajo lično je plaval po peneči Bistrici, s solznimi očmi ogle- tudi neko aristokracijo lačnih baronov brez vsega po-doval je bledo luno in iz vsake smrekove igle so mu litiškega mišljenja, ki so v javnem življenji pravi lo- vile in „elfi" namigavali; iz vsacega peresnega poteza se Cl ix xicvuxij^cx v a#ii , 1£J » oavug c* ^uiv/ouv/gai ^v/uuaa kaji, ai o ^ajuc Viuauil V bi'CUUUU U ft. U11 11U U. IIU 111 Ol OC da mož ni zastonj Gessnerjevih idil, Salisovih toliko ne prislužijo, da bi kot prosti delavci si vsak •elegij in Mathisson-ove melanholije študiral; Jean Paul dan mogli frakelj žganjča privoščiti" itd. gré v tem Richter mu je še zmiraj vzor vsega humorja, kakor je tonu v resnici popisevanje nemškega naroda. Signal vidi J j 7 » JW Y UUJLU £JL V 1J UI1J A £/ JL Mí T 1 IV ki s pajčevinami v trebuhu okoli hodijo in si še y bil v resnici pred 50 leti vsem ganjenim Nemcem. Naš o tej knjigi je prva dala v svoji dokladi „Augsb. Allg. máli turist je, kakor dragi bralec iz tega vidiš, ponižne, Zeitung ■Čisto nič stekle nezabavljive čuti, njegovi listi so bolj in potem je plat zvoná bilo gotovo vseh 3000 nemških listov od Rajna do Laba, od Šelde do Donave podobni prav pohlevni, nezabeljeni mlečni kaši, kakor v vvodnih člankih in v feuilletonu. po angleški šegi napravljenemu „beufsteaku." Enkrat sebi še Knjiga sama samkrat se možu dozdeva, da mu je tudi en košček Revew", prvi angleški literarni tednik volčjega zoba zrastel ker miluje naš „nesrečni" narod, ob ni toliko „mislecev" razjezila, kolikor „Saturday , ki je, presoje- vaje to knjigo, rekel, da jo najtopleje z najboljšo vestjo đa se nekaki črni možje okoli njega plazijo; hotel je priporoča vsem Angležem, kteri se hočejo kaj bolj na reči : črni Cehi, konkordataši, pa se je sredi pota skesal, tanko o Nemcih podučiti. ali pre — —; —--------~„ ť- — j- «----1—— —„ —- -wmvxu j^^xvx. — „Augsb. Allg. Ztg. una a je pa vredništvo moniteurjevo obrzdalo v tem je tako stekla in razpenjena kot môdrôs, ako okolo rznem náskoku. Iz gorenjskih oblakov, iz šume- njega zakuriš; v celi vrsti člankov dokazovala je z čih borovcev, iz močvirne megle in iz melanholičnih vsem historičnim in statističnim orožjem, koliko sodov štorov pripeljeta že lačnega, užejanega in po ljubezni žganja več Angleži od Nemcev polukajo in koliko pi- hrepenečega romarja na realno polje čitalniški Janez jancev vsako leto na Angleškem več v grabnu obleží, s pivo in golašem in pa natakarica Avrelija s svojimi kakor pa v „Vaterlandu." Pa kaj je pomagalo tako krasnimi očmi v novi vinotočnici. Da bi se bil z obema zeleni žolč kuhati?! Brez vse časnikarske stekline in užitkoma dobro okoristil, to mu jaz iz prave krščanske vkljub spleena polnemu angleškemu turistu pokazal je ljubezni privoščim! To je bilo dozdaj še vse navadno, nemški narod pri Kraljičinem Gradci, kaj je in kaj more. Mislim, da v tej zadevi ne bomo Nemcev posnemali bila se mož samo enkrat, in to ne pohlevne duše ganljivo brez vse špecijalnosti; al do prave originalnosti spnè v turističnih listih, ampak v obrambi, turistu stare „Presse" brani z vso logiko svojega bistro- kjer nas proti m z vatlom v roci „Prešinemu" turistu dokazovali y za koliko nas Germani prekosijo v številu belih lisastih hlač in v dijaških zastavah, ktere so že poprej razno- ------------ 77--~ ~ ~ ----------------O------J O-------------' V«JMIUil»U UMUUVWT , 1VUUIVI «V t/V VJ J.MU1ÍV umja: da se na Bledu ni slovenski narod pregrešilz vrstnim nosom služile. Toliko humora ima hvala Bogu, marogastimi hlačami ; nazadnje priđe na koncu svoje še naš narod, da se srčno rahljá dobri šali, akoravno drastične obrambe slovenskega „haut goût-a" in lisastih je na njegove stroške narejena. Med naše štajarske brate zašel je tretji turist, pripoveduje, kako je z večine pri 99 hlač do sklepa, da mali turist ni vreden „Prešinemu" pohaj ko valcu jermenov odvezati od njegovih dunaj skih pohleven colnar pri vratih, Prešin opanek , daje kj xi £/vsxxxv> v v>xx wxxx«.x j^xx vxcnuxxi, jl xv^oxxx liaOCUl JS»IHCtlUl VOC pi VUlllU , Č4I1L1U.11U VlJOilOKU , • UUU111U, Spaziergánger" pa mogočen farizej pri velikem oltarji posebno pa strašno umazano in s kakošnim odlikova- on u ki v „Tagespošti" našem kmetiči vse prvotno, antidiluvijalsko, • uborno y y mali turist kedaj resnico govoril, njem se od te večine umazanih revežev razlikuje kmet, čisto, naš humorja. Ako je gotovo se zdaj ni lagal, ker vendar človek rajši bere, kako ; kakor stare „Preše" turist piše, zastave ki „Novice" bere, kako je pri njem vse snažno y v redu, obděláno, kar so že zadnje «v, "»".vi « v v* * v * v w ^ "««vw. v, v ICUUj UUUOiaUUj XV. dl ou ÍIC^KALXJ Kj „Novice" od besede naših dijakov na blej skem jezeru že poprej raznim nosom do besede ponatisnile. Nehoté je mož s temi vrsticami služile, kot pa, kako so ganjeni štori na Grintovci zdi- napisal največi, najboljši in najzdatnejši protest zoper h/\*rnli t »v% ltvirtn A»li/lh Ar» Q An ir* avi n I/o A TT _________I___ J_________„ _ _ x ' ____i lA. - i • hovali „im za drugim. unsàglichen Sehnen und Verlangen drug Da Hohenwartov odgovor, nehoté pravi tu naš štajarski yy Prešin" turist svoje šale zbija na ra- turist: da brez vpeljave materinega jezika v sole in čun našega naroda, da mu je vse zaničljivo y kar je uradnije ni nobenega napredka in nobene kulture za slovenskega, to naj nas ne srdi in naj nas ne zadržuje našega prostega moža. — Ker država ne živi samo ob nasmehljati se takrat, kadar mož pravi humor razvija, germanizaciji, temuč tudi od lepih krajcarjev, ki jih Kdo ne bi se zarežal, ko mož pripoveduje, da so po človek v podobi davkov plačuje, zato vprašamo: kdo njegovem mnenji Korošci že z Atilom v Celovec prišli bo več „fronkov" in laže plačeval : kmet-Novičar ali in da je vsled tega globoko učenega premišljevanja njegov umazani sosed?! Ker dan današnji povsod svojega celovškega krčmarja poprašal, ali on kaj vé kdo je bil Atila? Gostilničar na to malo premisli y y se za ušesi popraska in odgovori: dro, dro, inteligencija veljá, kdo se bo dal pri kakem Kraljičinem Gradci poprej nabiti: kmet-Novičar ali njegov sosed s kvedrasto in z blatom okinčano hišo??! kakošnem zakonu slovenski narod z graško so bili enkrat, ako se ne motim, svetovalec in preiska- „Tagespošto" živi, vsak bralec vé ; da nismo turista len sodnik pri deželni sodnii v Celovci. Da je Prešin podkupili in da ni dobil od nas ne prevotljene kopeke, turist, pri kterem včasih pravi Heine-tov humor cvete, nam lahko vsakdo na brado verjame, akoravno je v minj am y zdaj že vem y kdo je bii to y zdaj gospod se spo-Atila že katekizmov nam přišel s sklepom y govoreč „s ali po v jeziku naših se delati in šale zbijati iz vsega trdnim naprej vzetjem norca y kar po slovenščini *) Eine Horde von hirnlosen, abgestumpften, ewig fort besoffenen diší, to naj nas ne draži, ker to se je že vsem narodom S chnap strinkern'1 sede. tako je bilo brati v prestavi od besede do be Pis. 332 tem trenutku prišlo za nas na ljubljanski kolodvor 100 milijonov novo kovanih rubljev iz čistega uralskega zlata, ki nam jih je knez Gorčakov za panslavistne agitacije naravnost iz Orenburga poslal! Ako bi učene možé našega Ijubljanskega „moni-teurja" kak preiskalen literaren sodnik zavoljo originalnosti njihovih člankov v preiskalni zapor djal, ne bi mogel, ko bi vse tečaje pri vsakem listu počenši od naslova do vrednikovega podpisa z mikroskopom pre-iskaval, toliko gradiva izmolsti, da bi jih kteri si bodi najbolj oster državni literarni pravdnik pod obtožbo postavil zavoljo hudodelstva činjenega po originalnosti sestavkov. — Ali pri tej neizmerni pomanjklji-vosti vsake originalnosti razvijaj o ti možje čudovit talent, da rijejo, kakor neki kebri v nekem materijalu, ki se iz estetičnih obzirov javno ne imenuje, v vsej nam sovražni žurnalistiki, kjer je količkaj mogoče kaj Slovane grdečega zavohati, da se potem natisne v ljub-ljanskem neslovenskem listu, ki se zdržuje ob žulih slovenskega naroda. — Magari, ako se Turki, Arnavti, Skipetari, Hotentoti, Huroni, Irokezi, Dahomejci, v kterem si bodi listu kakor kulturonosoči narodi hvalijo, Slovani pa v nič devljejo in sramoté, zagotovljen si, dragi bralec, da boš precej drugi dan to bral kot vvo-den článek ponatisnen v naši ljubeznjivi „Laibacherici." Da bi pa naš „moniteur" ponatisnil to turistično pismo iz „Tagespošte", kjer smo Slovenci malo bolj skrtačeni in pozlačeni, tega pa Bog obvaruj, ogiblj e se nas ,,moniteur" tacih sestavkov, kakor h...č križa! kakor naš kmetiški pregovor pravi. Dr. V. Zarnik. Dopisi. Iz Primorja 14. sept. (Cast, komur čast! — Konec.) Poddružnica s. Matej iste kastavske župe si je oni čas napravila svoje pokopališče; zato tudi ta gospod počne gospodarom govoriti, da bi za-nje jako dobro bilo, ako bi se tudi oni svoje lastno pokopališče napravili, ker je mnogim težko i pri najamnih boleznih nevarno, po poldrugo uro daleč nositi mrliče pozgorom v Kastav. Malo po malo pridobi on veči del gospodarjev za to misel, i počne pise vati za to reč na dotične oblasti ; na nekih mestih naleti sicer na soprotiv-šcine, keh neprestrašivši se modro vse premaga i za-dobi zato potrebno dozvoljo, ter vzemši vso skrb na-se prime se delà. Ali tù je bilo delà! Koliko potrpežlji-vosti je moral gospod tukaj imeti, da jo je tudi drugim vdahnjeval, da se je delo srečno dokončalo. Pri tem z budi ta vrli duhovnik ljudem pobožno misel, da bi na pokopališči pozidali cirkvico s. Roka, Bogu na zavet (votum), ker so bili ob časih kolere večidel obvarvani od te strašne kuge. Tudi to doseže, i ti dobri ljudje vzidajo na sredi visokega podzidja lepo cirkvico, i postavijo na eno stran žagrad a na drugo mrličnico. — Vsakoletna najemnina za duhovnikov stan i šolo je zna-šala še precej nad 100 gold., ko je plačevala nekoliko cesarska blagajna, a drugo poddružnica sama; pri vsem tem je bilo vse tesno posebno šola za mnogobrojne otroke; zato počne neutrudljivi gosp. Jože gospodarom govoriti: kako bi bilo koristno i lepo, ako bi Rukavac imel za duhovnika i za šolo svojo lastno hišo i šterno polè same cirkve na lepem griči, od kodi se vidi deleč i široko okolo po Kastalščini, na Reko, more, karnarske *) otoke itd. Tudi tukaj se gospodarji nje-govemu presvedočljivemu govoru udajo. Ali zato je bilo še več skrbi i pisarije treba, da se je dobilo od pred-postavljenih oblasti potrebno privoljenje. To se je po ■ — 11 11 t ... ■ » ■ ■■ ■■ *) Bral sem v nekih starih pismih: karnarski otoci, mesto kvarnarski; morđa bolje, ker kar je kam-en. navadi dolgo vleklo. Koliko gostoljubnosti je bilo tukaj treba pri mnogih razvodih (komisijah). Pri tem velikem početku mu je največ pomagal vrli duhovnik gosp. Andrej Marot, takratni glavar velike občine kastavske, pod ktero tudi Rukavac spada, počenši zidanje te hiše na svojo odgovornost, ki je tudi vso občino nasvetoval, da privoli za to delo 1000 gold, iz občinske blagajne. A gosp. Janec je pre vzel vso skrb računstva in nad-zorstva na-se, i ko se je zidanje vže počelo, znal je on osebno pri c. kr. namestništvu v Trstu toliko opraviti, da je dobil iz cesarske blagajne skoraj celo glavnico na obresti, s kterimi je ona vsakoletni del najemnine plačevala; a drugo so kmetje po zmožnosti trojno raz-redjeni skladali; ter so si vzidali tako hišo za dva duhovnika i šolo vse pod jedno streho, i k temu še veliko šterno, da je v tej vladikovini malo takih. Polovico so izdelali pred dvema letoma, a drugo polovico pa iz-deljujejo letos nadjajoč se, da jim pride še en duhovni pomoćnik, kir enemu samemu bilo bi preveč preskrb-Ijevati 2200 duš v duhovnih potrebah i podučevati skupaj trirazredno šolo z blizo 100 otroci, kar je gosp. Jože 18 let izvrstno sam opravljah — Te redke mno-goletne zasluge so više oblasti oznanile presvitlej ce-sarskej kroni, a presvitli cesar so na to 25. februarja t. 1. temu gospodu podělili zlati križ s krono za zasluge, ki mu je bil letos na vélikonočni torek po sv. maši pred cirkvo od pl. gosp. Clesiusa, okrajnega predstojnika iz Voloskega, z vrlim slovanskim nagovorom i zahvalnim lepim odgovorom pred mnogim ljudstvom očitno pripel. A zatim je mnogočastni proslav-lienik, kega gostoljubnost je vže tako občenito znana, dal v no vej hiši veleslaven obed, na kterega je bilo povabljenih 40 oseb, kade so se lepo v domačem jeziku vrle zdravice od počaščenega gosp. Janca govorile i napijale našemu cesarju, trstjanskemu vladiki itd. Cekaje pol leta, da bi ki izvrsten perušič *) svetu narisal redke i velike zasluge tega od samega cesarja tako jako proslavljenega gospoda, a nič ne pričakavši se je pridrznU nacrtati jih eno malo N i Č e v i č. Iz Zaline 15. sept. Jož. Je., om. — Dovolite mi, ljube „Novice", da Vam iz naše doline kaj pišem in Vam veselje, težave in nadloge naše okolice razodenem. Po pravici moramo reči in se veseliti, da se je pri nas letina, hvala Bogu, prav dobro obnesla; sená in druge klaje so ljudje veliko nakosili, žita obilo přidělali , samo podzemljice (krompir) so začele zeló gnjiti ; sadja, kjer imajo drevja, bodo dosti natresli; vendar bi pa bili, posebno po dveh naj bolj ših vaséh, se veliko več přidělali, ako bi jim ne bili cestarji spomlad veliko lepe pšenice, rži itd. brez usmiljenja pokončali. To pa se je tako-le zgodilo: nova velika cesta od Krke se tudi po naši fari vleče in ker so spomlad cesto měřili in nekoliko kopali, pokončali so ubogemu kmetu prav veliko setve. Res milo je bilo gledati, kako je ubogi kmetič na svoj trud se žalostno oziral; ko je videl, da mu pridelke njegovega potu vničujejo. Ko nam je bilo kmetom vse poškodovano, so nehali cesto delati, in zdaj zopet vse prazno stoji. Ali se ne pravi to kmeta očitno dreti? Ali ni bilo mogoče nazaj iti in cesto po tistih grđih kokavah popravljati toliko časa, da bi bil kmet svojo žito spravil, potem pa naprej delati. Pa saj lahko tako delamo, ker imamo denarja na kupe ? ! Že tri mesece je tukaj en gospod, ki mu pravijo cestni šribar, brez delà svojo plačo dobiva. Ubogi učitelj se je pa moral leto in dan z otroci trpinčiti, da bi svoje krvavo zaslužene solde čez leto enkrat prejel ; al za to pa ni denarja. Bog daj učiteljem bolje čase! *) Stari ljudje okoli Pazina govoré: perušič za nemški Pin-sel: perušič, peruh, pero rr penna, ital. pennello, nemški Pin sel. 323 Na Vrhpolji pri Vipavi 15. sept Pove- čemur se dá pričakovati najboljši vspeh, da se v okom dite „Novice" svetu da grozdje letos po Vipavi ni ne pride vsem pravičnim pritožbam, in ta dobri vspeh se pričakuje tem bolj, ker je znanje s lo- se sicer tolikanj bolno, kakor se po svetu govori. Nahaj grozdna bolezen, pa ne tako silna. Najmanj te nadloge venskega jezika bil pogoj," s kterim so se oddajale a « a a «r v m % * m 1 tit I 1 • t t 1 >ď 1 ® I I ■ ê # V ^ # ^Ni « « se pa vidi pri Vrhpolji, Budanjah in okoli vipavskega službe pri teh uradnijah. trga Po vsem Vipavskem bode vinska letina dobra, Conrad 1/r. To je zopet en korak naprej o ravnopravnosti slo Vrhpoljci, Budanci in Tržani pa bodo najboljo imeli, venskega jezika, ki je materin jezik našemu narodu. Kapljica bo letos kaj dobra, ker letošnje leto je trti Gospod deželni glavar govori v tem pismu jasno in veliko ugodniše memo lanskega bilo, in s trgatvo se določno; ne ene ovinkaste, previte in pristavkaste be- ne bomo prenaglili tako, da letos bo mošt prav okušen sede ni vmes kakor je bila navada poprej. Odkrito- m moČan; zato se pa tudi bojimo, da ne bi letos pi- srčno je spodbita tudi tista napačna misel, kakor da janči prevečkrat krvavih nosov kazali. Tedaj Gorenci! bi člověk, ki ume le svoj materni jezik, še le prositi v P°U y Vipavo po mošt; najniža Trgu in tudi Budanjah utegne biti pri Vrh- ali zahtevati moral, da se mu piše po slovenski. Ker pa dandanes ni to zadosti j da gospodje v kan- Iz Ljubljane. Zadnje „Novice" so naznanile ukaz celijah dobijo ukaze, kako naj ravnajo, ampak je treba vis. c. LlUljnilCa ÍJftUUJV JJÍ.WT1VV UMUUV.U..W ^uuu J UUHUW) li»J IMTUHJV^ J Vv l/i. \J UOkj pravosodnega ministerstva do kranjskih sod- da tudi narod naš vé, kaj more zahtevati od nij o rabi slovenskega jezika pri sodnijah; danes so v uradnij, zato nam je prilika ljuba, da moremo bral-stanu razglasiti pismo si. c. k. kranjskega predsedstva cem svojim od besede do besede naznaniti ukaz slav- do uu vž. ukrajnih predstojnikov (političnih ura- nega c. kr. deželnega predsedstva. Zdaj veste, jv«,j dov) od 20. septembra. Tako-le se glasi: „Zapazilo se morete zahtevati. Ako se ne bi zgodilo, skličujte se je in posebno iz časnikov razvidelo, da se različno spodobno na ukaz od 20. septembra t." kaj nosi m ej m bračaj ukazi, ktere je vlada novejsem ste vilko 2450 * m dati se vam mora času dala zarad rabe slovenskega jezika v cesarskih vica vaša. adnijah. Načela, ki jih je v tem obziru izreklo mi y kar ki je pra- dne t. m. so se v Kranj delile k UI UUlli I Ui^. A.1 MVViM y UA J J « » ~ v ^ v M'M** v» ~ w -— — --- v ~ v » " J V/ V W A U ' nisterstvo notranjih zadev in deželno predsedstvo raz- premije pridnim živinorejcem. Pripeljali so 14 žebet glasilo 10. marca in 23. avgusta t kakor tudi pravosodno ministerstvo z ukazom od 5. premije in svetinj št. 716 in 2229, nih kobil in 15 triletnih žebic bet y pa žebcev. Dobili so za kobil ti-le Luk septembra t št in 9396 htevajo enako rabo. Ta nečela se na eni strani nasla- Meng njajo na ravnopravnost pred postavo, ktera je zagotov so ravno ista in za- Župan iz Prebačovega 10 cekinov, Jože Škofi iz cek ; F Mol vsem državljanom ktere koli narodnosti, in je b f Božič iz Nove vasi ce iz Vogelj L y cek za triieti y x. « z e- cek umeti tudi o rabi materinega jezika, na eni strani Jožef Ok i Zakovšek iz Sinje gorice iz Zamosteca6cek.. LorencBorst y pa na vladino korist in na pravične zahteve prebivalcev, da se ž njimi kar najbolj mogoče zagotovi varnost in na- Suhe 6 cek cek y Ant ; K Prii at el iz Rakovníka iz Šmartna pri Kranj glost uradnega občevanja z ljudstvom. Iz teh načel se lentin Kurent iz cek na em strani ízhajc*, ua ui ^n^uov^uuv, tu «w*"^ ustmeno občevati v slovenskem jeziku, ampak da je to plemena, in da ni pripuščeno, písmeno m so se delile revoj cek y Prvikrat letos premije dobila s dom (cesarskimgosposkam) živa dolžnost zlasti iz Vrhpolja in L za žebce težkega pincgavskeg sta po 150 gld. Jožef Štempih Vovk iz Č v povabilih, * v v*, ^ x a x u » » «• », ^ * x o « v, xu. » » « ^ ** . * ^ p rimer lje jih z ljudmí, ki so zmožni le tega jezika, vsak po 100 gold v dpisi h k te m v h iz Vrbe in Mat Rozm y iz Jože Vovk podnjega Otoka pa na eni strani pa je to tudi meja, ktera se smé presto- teh novih velicih premijah Drugikrat bomo več govorili o piti it f i^uaj j rwauai ov uiviu iw^v au uxuiujou uiuuu ywu« Tudi političnim uradom tedaj veljá način, sodnijam tedaj kadar se more laže in hitrejše uradovati ob CSlovenske Matice odbor) bode oktobra t uri nakazan po ukazu vis. c. k. pravosodnega ministerstva, v kteri bode ta-le popoldne v mestni dvorani imel VIII. sej t da se mora to, kar govorijo ljudje v slovenskem je Bral m ziku y potrdil se razg bode v tem jeziku ne le poslušati, ampak tudi zapi- seje in zapisnik III. občnega zbora apisnik VII. odborové at v pisnik 9i Samo po sebi se tudi umé, da se Poročilo o vo- litvi novih odbornikov ne me na to slovensko še čakati, da bi ljudj ht poda III pisanje ob sebi, kadar so namreč v materinem jeziku pove Ker gré pred vsem za to y zahteva stvar sama važnejših stvaréh občnemu zboru . Volil Poročilo o računu, ki je bil Taj niko vo dostoj bode prvosednik, njegova očilo o m y povedati imajo. računov po dva namestnika, blagajnik in pregledovalec društvenih M popolnoma pr 15 m pr va ključarja 21 M Razgovor o tajništveni nagradi prie tako y o tem, da se je njihova beseda zapisala prav (glej dotični sklep v poročilu o V kakor so jo povedali, zato morajo ti zapiski pi- tajništvom za prihodnje leto za in reteklo leto ako bode s nton Klodič y i . v • bivsi sani biti jeziku lahko umevnem in ne smejo sile de- gimn. profesor na laški gimnaziji v Trstu, obeta rokop y lati navadnim izrazom kmetiškega ljudstva. Na to pi sanje „bolj po domače" je pa zlasti paziti tako dolgo yy grška sl QOdJJO „UUAJ pu UULLUMJ-C JO JJÍ* ZilčtObl JJČt<l LČUVU UUlgU, tiCC VUlJČt, OpiCJt/tl O. U. JJ. Xbčiliý pj. . dokler se ljudstvo ne privadi znanstvenega in opravil- se dařilo, ki se je njemu prisodilo za spise, v koledarj v slovenskem jeziku, ako je Ma sprej eti ga Raió predlag Naj nega jezika, ki se je v novejših časih tako naglo izo- natisnj uu^a , XJLJ. ov JV-» ■» UUTUJOIU vcvqiu bai\v/ uagiu iíív iiablOllj OUU^ X likal po gorečem in vse hvale vrednem prizadevanji in svečanost na polovico daruj na ^viuwv^m íu v ov^ uyu»iw v i uvauuuí j^i i£iauv> v auji in o v j na» polovinu jja uka slovenskih jezikoslovcev. Ta ocitni napredek sloven- se pošljejo omikanejšim Prekmurcem pa za „ Krempeljnov spominek kteri naj koledar skeg pa naj 3IVJ.1-L J víilIVU uiv * \j\J . . X C* WllUi L OIV^ V VyJLJ.- OC pUQlJOJU UXJJ.1 JVCtllC/J OlJ-Ll X 1 CXVUXU.J. V>V-gv;va xauct ^ xvajbi rvauai oc uyuo pa Za gledlSCnO IgrO, JJL. jJi• • ^Liiougv auiuoau^« glo obravnavati v njem, do česar vode" na kamnenem prestolu pod Karnutogradom n. pr Prisego koroškega umevno m ima ljudstvo prvo pravico, gotovo ne bode nobenega čemur bi pa menda treta bilo priložiti še kakih 20 gld vzroka več, da bi se dopisovanj gibal tud v dnem - Olej JJUVYIVC xx<* on. ti. X. V. X korespondencijah gospósk med seboj). nikov nasvetje. Uljudno ste prošeni, da priđete Novice" na 287. str. t u Posameznih odbor Iz tega pa vsem uradnikom c. kr. okrajnih gospósk kranjske dežele keg haj naravna naloga vednega in krep seji. boru Ako ne bi mogl priti pa pismeno oznamte od predovanja v slovenskem pismu in govoru ; 0 kteri gospodje naj se izmed odbornikov po Vaših mislih izberó za prvosednika, njegova dva namestnika, 324 za blagajnika, pregledovalca društvenih računov in za (šole ljubljanske) gimnazijske, realne c. k. UCM kJJLOf^CVJ iliXVCV y JL/A V^lv/Vlv ▼ Cilvtl Ui UOIY Viim a wvwaxv t V J OIXV^ JL V «I X JJL ^ y dva ključarja. Odborniki pa so ti-le: a) ljubljanski: normalke (v kterih drugi oddelek pri vsakem raz-Gg. 1. Dr. J. Bleiweis; 2. A. baron Cojz; 3. Dr. E. redu začasno še ostane), glavne mestne in nun- Dr. J. Bleiweis; 2. A. baron Cojz, H. Costa; 4. L. Jeran; 5. A. Kos; 6. r. Kozler; A. Lésar ; 8. Fr. Levstik ; 9. J. Marn ; 10. dr. J. Pogačar ; 11. J. Praprotnik; 12. L. Svetec; 13. J. Solar 5 14. Dr.. L. Toman; 15. J. Vávrů; 16. J. Vilhar Vončina; 18. Dr. Jern. Zupanec. J. grof Barbo 5 Fr. Cegnar ; ,11. Cigale; 4. rne; 5. Dr. Ferd. Dominkuš; 6. And. Einspieler; Fr. Erjavec; 8. A. vitez Gariboldi; 9. J. Gorup; A. 10. J. Grabrijan; 11. A. Janežič; 12. Dr. Stef. Kočevar; 13. M. Majar; 14. B. Raič; 15. Dr. R. Razlag; 16. Dr. J. Srnec; 17. Drag. Šavperl; 18. Drag. Trstenjak; 19. Dr. J. Ulaga; 20. Dr. A. Vojska; 21. Dr. J. Voš- njak; 22. Andr. Winkler. Iz slovenske Matice odbora v Lj ubi j ani 20. septembra 1867. Anton Kos, 2. predsedn. namestnik. y Anton Lésar, odbornik in tajnik. (lz deželnega odbora). Odbor odloči za občino (srenjo) Dobrunje voli nov župan, da ker se fl je dozdanji lj enj em , gosp. J. Babnik, zavoljo bolehnosti z dovo-občinskega odbora odvezan županovanja Prošnje nekterih občin, da bi se stroški za ozdravljanje bolnikov v malih bolnišnicah poplaćali iz deželnega zaklada, se zato niso mogle vslišati ker jLLC^a i* .rv i c* u. ťV , oc iicibu uioir uiugic v onoan , rvci pO c. k. postavi od 1856. leta se plačujejo stroški za bol- nike iz deželnega zaklada le takrat, kadar je bolnik v veliki bolnišnici, ktera je od vlade priznana za javno bolnišnico. Odbor hvaležno sprej me ponudbo kneza Schonburg-a, lastnika šneperske grajščine da hoče učilnice za gozdnarstvo na svojem posestvu brez plačila osnovati, samo da se učencem hrana plača. — Deželni odbor je pogostoma v veliki zadregi s takimi revnimi ljudmi, ki jih n o č e j o v bolnišnicah zato, ker niihova bolezen ni ozdravljiva, lastnega doma ali svojih ljudi pa tudi nimajo , ki bi jih vzeli, > tudi sama insoseska, ki jih po postavi živiti mora nima prostora in premoženja; deželni odbor čuti po tem takem živo potrebo posebnih hiš za hiravce (Siechenhaus) po deželi. Dr. Bleiweis je pre vzel na- logo ) da o tej zadevi kaj nasvetuje. Občina v li mlj ah želi poduka, kaj je postava o tem y da e- se vzamejo naj den ci (nezakonski otroci) iz najdenišnice ljubljanske v rejo na deželo, ter misli, da se vodstvo te hiše ne ravná vselej postavno. Odbor je sklenil zaželeni poduk dati soseski in razglasiti poduk vsem občinam o tej zadevi. Postava je, da župan in faj-mošter takim ljudem, ki hočejo otroka vzeti v rejo, dasta spričalo, da so pošteni in zmožni vzeti v rejo; ako se pa ta dva branita spričalo tako dati, ga sme dati tudi c. kr. okraj na go spo s ka. Da pridejo otroci iz ljubljanske najdenišnice (Findelhaus), je treba prvič zato, da se deželi (to je, tištim, ki davke plačujejo, ker iz davkov se nabira deželni zaklad) zlajšajo veči stroški, ki jih prizadeva izreja otrók v tej hiši, drugič pa zato, ker za veliko množico tacih otrók ta hiša nima prostora in se kužne bolezni vnemajo, ako je prevelika gnječa v tej hiši. Strah, da so s es ka, kamor je tak otrok vzet bil, ga mora po ske se pričnó dne oktobra s slovesno sv. mašo. IXilQti J JL • . UU^UOl v n a n j i : Gg. oktobra. Oglasovanje za norm alko je 27., 28. in 30. dne t. m., in za mestno 28. in 30. dne t. m. Oglasovanje za . dan 17. L. bogoslovske šole je pričetek učenja pa Gospod Janko Pajk profesor gimnazije - VJVJOJ^VVI u »ua v J. C*J a. , puicaui £lLL±U.C%Zil \ Ci Kranjske, je imenovan za profesorja na gimnazijo v Maribor. 7 Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Po dvamesečnem odlógu se je v pondeljek zopet začel d bile so znane obravnave dunajskeg odbora, ktere pa nič bor na Dunaji. Vzrok tega odlóg gers keg m so danes tam niso ízgotovil tako so bile iz začetka j da ov uaugo tarn, J\JOA OKJ Ia dp te konkordat in Avstrija bode rešena propada tako kričijo zdaj veliki judovski duhovi na Dunaj za njimi manjši po druzih deželah y m ženo te sile? ški Zdaj se tudi dežel Kamo te, Avstrij db koro kakor grof Hohenwart us ta vij a ministerskému DXVÍ , rwcvrwj. ^VÍ xxuiiuuryaii ukazu zarad rabe slovenskeg jezika v radnijah na Koroškem, in to tako nesramno, predrzno in za naše kranjske poslance tako razžaljxw, vu. uim pi ludujemo oštre replike ljudém, kteri na razvalinah ravnopravnosti Slovencev hočejo povzdigniti véliko nemšku- da od njih pričaku tarij ne ehaj Pri tej priliki pa oziraje se na naše ljudi ki našim ljenja, kličemo AU** ^/M» »JV> liU ii C« O U IJ UUi y XVi doljubnim poslancem greniti živ- ,,0če, odpusti jim delaj y t" ; saj ne vejo kaj Košut Na Ogerskem od dne do dne raste ve- ; kaj pa Košut pomeni, to so poza bili oni, ki se uklanjaj o dvalizmu Nemčij se dalj Dežele j u ž bolj pomikajo v narocje prusk kmali jih bo imel Bismark vse pod svojimi perutami in potem gorjé Francozu in Avstrii Zato y y Napoleon na vse kriplj pripravlja za vojsko se pa Laškem se Garibaldi zopet močno giblj X w /\ «v 1 /I rt M C\ n CI f 1 * v 1 VI l^1 ni ževa vlada mora pasti tudi Na P ape čas ilVj^V^fc JLLUJV/li^ Ol^/C- je rekel, in res se utegne primeriti, da se vname prekucija v Rim m vsak da planejo Garibaldovci čez Rim. In tako, kamor po gledamo, se kažejo čudni časi! Listnica vredništva. Gosp. J. zdaj y Polj: Hvaležni pre-jeli; pride kmalu na vrsto. V Žitna cena y Ljubljani 21. septembra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 80. banaške 6 fl. 40. turaice 3 fl. 70 soršice 4 fl. 15. M P rzá 3 fl. 40. — ječmena 2 fl. 60. preteklih 10 letih rediti, je pa prazen strah, ker do- 0vsa l fl. 60. — Krompir i fl. 10. movinska postava od 1863. leta takega otroka tisti soseski naklada, kjer je mati njegova domá. prosa 2 fl. 60. ajde 3 fl da Odbor bo predlagal prihodnjemu deželnemu zboru, se poviša tarifa za sprejem v bolnišnico in po- rodnišnico ljubljansko. Kursi na Dunaji 24. septembra. 5% metaliki 56 fl. 20 kr. Narodno posojilo 65 fl. 15 kr. Ažijo srebra 121 fl. 65 kr Cekini 5 fl. 91 kr. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.