POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ZElMfllCI irVlET'« JULIJ STEV. 7. SCHICHTOV RADIONA ZEN/^KI yVET letnik viii. 7. številka OBRAZI IN DUŠE. Marja Curie - Sklodowska. žena, katero pozna ves znanstveni svet. Njena iznajdba^ je povzročila v znanosti velik prevrat. Ime Sklodowske in povest njenega iiv-Ijenja, posvečenega znanosti, združujeta narode v vzajemnem čuvstvu spoštovanja do največje žene sedanjosti. Države ustanavljajo zavode za izkoriščanje njene iznajdbe, prevažne za splošno človeško korist. Ustanavljajo jih pod pokroviteljstvom učenjakinje same, in že cela vrsta znanstvenikov dela po njenih navodilih. Gospa Curie-Sklodowska je ena največjih žen, kar jih poznamo v zgodovini in v sedanjosti. Znana nemška feministka dr. Elga Kern opisuje gospo Curie kot poosebljeni ideal človeka-žene. Zena, mati, delovna tovarišica in samostojna osebnost se združujejo v njej s tako lahkoto, kakor da bi bilo to samo po sebi umevno na tem. svetu, kakor da bi nihče še nikoli ne dvomil o možnosti te sinteze ali o nje utopiji. „Izredna je lahkota in preprostost, kako je začela poljska dijakinja Marja Sklodowska svojo delovno pot, kako je imela ves čas pred seboj jasen cilj in kako je postala življenska in delovna tovarišica Francozu, dijaku-kolegu Petru Curie-ju, ne da bi bila opustila lastni študij. Življenska pot te žene ima izredno veličino in smotrenost, tudi če odšie-jemo njene visoke znanstvene zasluge. Vsekako je naletela v življenju na spore, nesoglasja in neprijetnosti, toda iz tradicije svoje zasužnjene, razbite in vendar plemenite domovine je dobivala toliko moči, da je prenašala tudi najtežje napade in bolesti pri misli na svoj višji cilj; pri tem ji je pomagala njena vesela, živahna poljska duša. Bila je dobro pripravljena za dvojni življenski boj, katerega je s pomočjo svoje močne > Glej ženski Svet, letnik IL, str. 25. 193 osebnosti združila v popolno enoto. Ljube, od narave prejete dolžnosti žene in matere ter poklicne dolžnosti, katere si je izvolila sama, je strnila z grandiozno priprostostjo v dovršeno harmonijo. Se bolj zanimivo pa je individualno - psihološko življenje te znamenite žene v zvezi s psihologijo njenega naroda. Skupnost s Petrom Curie-jem je bila nenavadno lepa in plodonosna. Dua človeka, katera je vodila skupna Usoda in poklic, sta se izpolnjevala v skupnem stremljenju in željah. Bila sta drug drugemu vodnik. Ni bil vedno Peter Curie vodnik; posebno v prvih početkih, ko je Sklodowska našla radioaktiviteto torija, ko je brez oddiha kar naprej iskala in ugotovila izžarevanje nekaterih mineralij, je bila ona „spiritus rectans". Premalo je znano, da je gospa Curie-Sklodourska odkrila radij, in da ji je njen mož šele po odkritju pomagal. To sicer ne zmanjša njegovih velikih zaslug, kajti pot od prvih početkov pa do prave dobave čistega radija je bila dolga; zahtevala je velike požrtvovalnosti. Pomislimo le, kako sta ta dva mlada, maloznana človeka delala z malimi sredstvi a velikim potrpljenjem in požrtvovalnostjo, z žilavo pridnostjo in nepremagljivim navdušenjem v svojem skromnem laboratoriju. Lahko si predstavljamo, kako sta ta dva tovariša v temnih prostorih neutrudljivo in vedno z novimi poizkusi zasledovala nikdar pojemajoče svetlikanje svojih preparatov in kako sta se počasi približevala uresničenju sanj svojega raziskovanja. Koliko poguma in navdušenja sta žrtvovala! Borba za uspeh in težkoče prvih let so jima vzele vse preveč dragega časa in moči. Sedaj, v času zmagujoče tehnike, kaj radi pozabimo, koliko energije in časa zahteva najmanj-ši uspeh v znanstvenem raziskovanju od onega, ki se mu posveti. Radij je postal neprecenljiva lastnina človeštva. Peter Curie počiva že' davno v zemlji; prehitro se je moral ločiti od svojega dela, od svoje delovne in življen-ske tovarišice, od svojih otrok. Njegova žena pa stoji sedaj na njegovem in svojem visokem mesta ter neprestano dela za človeštvo. Čeprav je dobila svojega življenskega draga v Franciji, je vendar z vso silo svoje duše na Poljskem, pripada še vedno svojemu narodu, spada k onim, ki so poklicani, da grade mostove od naroda do naroda in ki že desetletja vnaprej nakažejo pot nujnim nalogam bodočnosti. 194 Da dokažejo Američani svoje veliko spoštovanje do gospe Sklo-doivske, je zbral komite z .gospo Moloney na čelu potrebno vsoto za nakup enega grama radija za „Institut radiotherapie a Warszawa", ki je ustanovljen njej na čast v njenem rojstnem mestu. Zgradba tega zavoda je velika poklonitev vsega poljskega naroda in Američani so ponosni, da so pri tem lahko sodelovali. Stavbo, ki je bila pred kratkim dozidana, si je ogledala delegatka omenjenega amerikanskega „Madame Curie Commitee-ja", gospa Kellog. O načrtu stavbe se je izrazila zelo pohvalno. Komite, čigar člani so delegatke vseh ženskih društev ne glede na politično prepričanje, zbira fond za notranjo opremo laboratorija. Na čelu komiteja je gospa dr. Dlaska, sestra gospe Curie-jeve. Iznajdba žene je prešla v roke žen, ki jo bodo vedle do nadaljnih uspehov. Ta čin je popolnoma v duhu našega stoletja, ki je pod vplivom moderne žene, zaščitnice dela za blaginjo človeštva. Na povabilo Ujedinjenih držav je gospa Sklodowska poselila letos Ameriko. Njen prihod je bil praznik, dan, ko so se Američani poklonili veliki znanstvenici in ji izrazili hvaležnost za važna znanstvena raziskovanja ter pokazali spoštovanje onim, ki so posvetili svoje življenje blaginji človeštva. Vse svečanosti, vsi sprejemi, katere so ji prirejali, članki v časopisih, ankete itd„ vse je poudarjalo njene izredne zasluge na polju znanosti. Yeč ameriških univerz ji je podelilo častni doktorski naziv in naučne ustanove so jo sprejele povsod kakor najznamenitejšo osebnost moderne znanosti. Po šolah so ji posvetili eno uro predavanja. V pogovoru s predsednikom Hoowerjem je bila učenjakinja kakor vedno skromna in preprosta. Predsednik je v svojem nagovoru poudarjal, da izraža čuvstva vsega ameriškega naroda, ako izreče gospe zahvalo za njen obisk, ako jo iskreno pozdravi in ji izreče hvaležnost za njeno koristno delo v prid vsemu človeštvu. Odkritje radija je neprecenljiv uspeh znanstvenih raziskovanj, to je v resnici velika in plodonosna ekspedicija v nepoznanstvo, ki je prinesla svetu resnično novost, znanstveno revolucijo d svojstvu materij. Gospa Sklodowska pa je odgovorila, da je ta dragoceni gram radija, ki je uresničil eno največjih njenih želj, mogočen in jasen simbol prijateljstva, ki združuje dve tako oddaljeni deželi — Ujedinjene držhve in Poljsko. „Moje delo je osnova mojega življenja in vi ste me nepopisno osrečili, ko ste mi ponudili tako velikodušno podporo. Srečna sem, ker vem, da bo moje delo služilo olajšanju človeškega trpljenja." je odgovorila velika znanstvenica. Ko je prejela dragoceno ameriško darilo, katero bo omogočilo čim hitrejšo otvoritev zavoda v Warszawi, se je zahvalila predsedniku in ameriškim prijateljem z zagotovilom, da bo njen pariški laboratorij v stalnih stikih z zavodom v Warszawi, ameriško darilo pa ji bo simbol prijateljstva, ki bo združeval Ameriko s Francijo in Poljsko.^ ____F. Mohorčičeva. ' Po ,La femme polonaise." 195 ANKA NIKOLICEVA: Gospa Marina. (Nadaljevanje.) Klop je bil gotov prvi in je odkorakal s „teto" v salon. Naenkrat, prav ko je postavljala na čajno mizico še dve skodeli, je prišla Vandi odrešilna misel. „Klop, veš kaj, papainćku bova piovedala, da si pri nas in ga prosüai, naj pride še papaiiček. Hočeš, Klop, da bo prišel piapanček? Fino, kaj, če bo prišel? Ajd, pojdi, da ga pokličeva." Klop 'sicer ni prav vedel, kako bo to, da bosta poiklicala papančka, vendar je capljal poslušno s teto Vando k pisalni mizi in debelo gledal, ko je privzdignila k ustom in ušesu neko čudno trobento in vanjo govorila: „Prosim, povejte gospodu inženirju Pavlo^ču..." itd. „Zanimlivo," si je mislil Klop in pravkar hotel seči po tajinstveni trobenti, po kateri se lahko po'kliče papanek, pa je vstopila mama. Vanda ji je šla naisproti. „Veste, kaj sva naredila s Klopom? Papančka sva poklicala. Ali ni bila to imenitna misel? Sicer ni bü sam pri telefonu, pa sem naročOa slugi ali kdor je že bil. Vsat čas bo tu, vsak čas." In zdelo se je, kakor da se je gospa Vanda prav na lahko oddahnila. Med tem je bil zlezel s pisalne mize tudi Klop in si dal postreči s toplim mlekom in piškoti. Tudi mamici je postalo toplo in udobno. Samo gospa Vanda je bila nekam razmišljena. Ko je nalivala čaj, ji je stekel preko roka, in namestu bele kocke je vrgla v skodelico bonbon. Ko je zazvonila ura šest udarcev, se je nervozno zdrznila. Govorila je hlastno, hipoma umolknila in se zazrla v vrata. Ko si je Klop privezal s toplo južino zmrzlo dušo, ga je z neodoljivo silo začela zanimati trobenta na pisalni mizi. S polglasnimi vprašanji je začel, polagoma se je primlikal mamici vse bliže, izpraševal je vedno bolj glasno in končno ji je zlezel skoro v naročje. Tedaj je Marina ostala in smehljaje rekla: „Morate mi dovoliti, Vanda, da temu živemu vprašanju nekoliko pojasnim telefon. Saj nama ne da mira." „Seveda, razloživa mu, kako se po trobenti govori s papančkom," je pritrdila Vanda in vsa mala družba je krenila k aparatu. V tem je zunaj zopet pozvonilo. „Pardon," je tedaj rekla Vanda. ,J^ino sem poslala za trenotek po opravkih in kuharica ima dopust," ter odšla odpirat. Marina pa je posadila Klopa predse, pozvonila in položila slušalko iako, da sta lahko poslušala obadva h krati, in da je poleg sinčlcove glave še sama lahko govorila. „Halo, halo," je zaklicala. „ „Zakaj praviš, halo, meni?" je izpraševal Klop in bil ves rdeč. „Halo, halo," je takoj 196 nato kričal še on. A v aparatu je ostalo vse tiho. Marina je vnovič pozvonila. Vnovič je nekaj zašumelo in zdaj je slišal Klop razločno od onkraj, od znotraj, od Bog si ga vedi odkod tajinstven glas: „Halo?" „ „Odmev," je konstatiral Klopčič hladnokrvno, „odmev je, mami, je-li?" " „No, le poslušaj, je odgovorila mami in res, zdaj je govoril nepoznani ženski glas prav razločno: „Broj sedemsto in petdeset — nihče se ne javi." Še ko je gledal Klop z velikimi očmi in poslušal z razpetimi ušesi in z usti, okroglo odprtimi, je odjeknil na koridoru globok moški glas. Vmes se je smejal srebrni glasek gospe Vande — . „Tata, tata," je kričal Klopčič presenečen, ko je zaslišal očetov glas iz sosedne sobe namestu iz trobente in radostno smuknil na tla. „Tata, mokri smo bili in nov plašček imam in kapuoo in snežke in s teboj sem govoril s trobento, ampalc ti nisi bil, ampak ena gospodična in zdaj si prišel, in kako si vedel —" Sele poljub na, ustnice je dečku zaprl žlobudrava usta. „To vam je ljubeznjiv gospod," je namestu njega zdaj klepetala hišna gospodinja in utikala tri temne rože v visoko vazo, „za pozornost, da sem ga obvestila, kdo ga pri meni čaka, mi je prinesel rože. Zavidam vas. Marina" in njen pogled je hušknil preko Marirdnih do An- , drovih oči, „resnično, jaz vas zavidam." Ko so vsi zopet sedeli in je imel Klop svež piškot in je trojica odraslih počasi srebala svoj čaj, je zunaj neprestano lilo. „Pošljimo po avto," je končno predlagal Andro, „saj ni misliti, da bi mogli ob tem vremenu z otrokom peš domov." „ „In tudi pozno je že," je pritrdila Marina. „Mali mora v posteljo." Gospa Vanda ni ugovarjala. In poslali so po voz. * Čeprav je bilo že dolgo, odkar mu je dala mamica poljubček za lahko noč, ko mu je skrbno zatikala'odejico, Klop vendar še ni spal. Kapuca in avto, telefon in mrtvi kapucinčki, snežke in luže in sanke in špage so plesali divji ples v njegovi razgreti domišljiji, vmes so zasijale rdeče rože in je tiho odmeval tatekov glas. Tako dolgo so plesali in se lovili, da so končno vendarle utonili v drema vici in v nastajajoči sen je samo še tu pa tam posedel zamolkel očetov glas, vmes prav rahlo mehka mamina beseda. Poleg v jedilnici je šepetaje pravila Marina o današnjih dogodivščinah ter povešala oči na mehko pletenje, ki so ga sukaU njeni urni prsti. Nekaj za Sesterco. ,JKaj misliš," je pripovedovala, „saj je že tako krepka. Kar iz rok nam sili na tla." 197 Aadro je bil zamišljen in je kadil cigareto za cigareto. Končno je vstal in stopU na verando. Dolgo je stal v hladu in zrl v noč in dež. Ko se je vrnil, se je rahlo siklonil nad glavo svoje žene: „Lahko noč. Marina." i VIII. Ne, ne, ne in ne," je rekla Vanda, zmajevala s kodrasto glavico in se navzlic odločnim besedam' smehljala. „Ne, Andro, vi tega ne razumete. Moj mož, — saj veste — je strašno ljubosumen. O, ne da bi me skrival kakor Turek. Nasprotno, dobro se mu zdi, če mi dvorijo, rad vidi, da sem središče odlične moške družbe. Samo, če bi izvedel, da prihaja en sam izmed prijateljev tako često k meni, da ga tako pogostokrat sprejemam, če bi zaslutil, kako — kako rada ga sprejemam — vidite Andro, vem, da mu ne bi bilo prav —" „ „Marina vendar ne bo pravila o mojih po-setih gospodu ravnatelju, posebno, če jo opozorim na njegovo tozadevno razpoloženje," je ugovarjal Andro. „In Marina sama? Ali veste tako gotovo, da bi bila ona zadovoljna?" „ „Povsem zadovoljna," " se je smejal inženir, „ „Marina je vesela, če se zabavam. Saj ve, da ni nič krivega pri tem — " " „Res je. Saj ni nič krivega pri tem. Prideite k meni, sedete v tale mehld naslanjač, srkate čaj ali črno kavo. Popušite par cigaret —" „ „In vam govorim o tem in onem. Tako' hvaležen sem vam za te lepe ure. Tudi Marina vam bo samo hvaležna. Saj ona ve, — pri nas doma je zdaj precej nemirno. Deca silno zaposluje mojo ženo. In tu pri vas se tako lepo in v miru govori. Vi znate tako ljubeznivo razpletati pogovor, tako prijetno poslušati —" " „In mnogokrat molčiva. Takrat gre angel preko sobe." „„In angel ima vaš obraz —"" „Vidite, kako laskate —" „ „Ker tako lahikomiselno izzivate poklone —" " „In mislite, da bi bilo res vse to gospej Marini prav? —" „ „Se danes ji povem, da sem vam rekel angel —" " „Vi ste otročji, Andro, in rečem vam, da žen prav nič ne poznate —" „ „Pač, dve poznam. Vas in Marino —" " „Ne poznate —" „ „Ne, resno, gospa Vanda. Nočem več tega skrivanja. Marini bom povedal, da hodim k vam, da sem bil pri vas tudi danes, da sva pre-kramljala prijetno urico, in da sva sklenila, da mora Marina na inženirski ples. Da mora, ker morava zaradi odsotnosti soproga vzeti gospo Vando pod naša krila." 198 „„Tako' se veselim na ples. Se nikdar, Andro, se nisem tako veselila. Še nikdar —" " je rekla zamišljeno. „Ampak —" " in vzdignila je glavo, „ „ampak Marini ne boste povedali, da ste bili pri meni. Zadevo bom uredila sama. Jutri dopoldan stopim k Marini in jo poprosim " „Prav. Povedal pa ji bom vseeno, kam hodim v posete. In zdaj, gospa Vanda, vam poljubljam roko." Vstal je. Tudi ona je vstala. „„Ne boste povedali, prijatelj,"" je dejala in mu pogledala v oči. „ „Ne boste povedali, Andro —" " ,ySeveda bom," se je smejal in se poslovil. # Prihodnji dan, ko je stisnila prijateljici roko v pozdrav, je gospa Vanda takoj ugotovila, da res ni povedal. In rahel smehljaj ji je zbežal preko lica. „Malce nerodno mi bo, Vanda," je rekla Marina, ko sla se pomenili zaradi plesa. „Obleke nimam pripravljene. Saj veste, lani nisem nikamor hodila in tudi letos sem nameravala ostajati doma. Vsaj pri večjih prireditvah —" „ „Saj boste kako ukrenili. Marina —" " „Šiviljo bom vprašala. Samo dva dni imamo časa —" „ „In stare obleke? Gotovo se da katera naglo malo izpremeniti?" " „Ah, letos so obleke daljše, drugačne v formi —" „„Saj za Sarajevo ni tako natančno. Pokažite vendar vaše stare zaklade. Posvetujva se, kaj bi se dalo modernizirati —"" je silila Vanda. •A Marina prav zdaj — le ni utegnila. Ruža je danes prala in tako se je morala sama pečati poleg otrok še z obedom. „ „Torej boste prišli. Marina —" " „Rada bi vam bila nai uslugo. Samo, če bo šivilja — takoj po obedu jo povprašam in popoldan vam bo Andro že lahko poročal." „ „Pozitivno. Je-li, Marina pozitivno. Tako strašno rada bi šla na ta ples." " „Upam, da bo pozitivno, ljuba Vanda" je smehljaje tolažila Marina, ko sta že stopali proti vratom. „Vse bom storila, da bo hotela tudi gospodična EUza —" # Nu, gospodična Eliza je hotela in še tisti popoldan se je drobno židovsko dekle, ki je imelo, če je bilo baš razpoloženo, pravi pariški šilt v tenkih prstih, uselilo v Nemanjino ulico. Na srečo je bil na razpolago še velik kos tiste mehke, Idneške svile, ki jo je v taki obilici kupila čudaška teta izpod Golice za poroko. „Malo dolgočasno bo," je menila gospodična Eliza, in premetavala lepo tkanino s spretnimi rokami, ,yspremenili bomo ton s progami srebrne vezenine. S poševnimi progami, da. Tukaj na desni napravimo podaljšek. Dolg konec spustimo 199 nizko doli, prav nizko, da bo skoro kakor vlečka." In njeni umi prsti so urejevali na živem manekenu preleslen vrvež mehkih gub, zaznamovali srebrni vezenini pot, oblikovali izrez ob lepem vratu, drapirali hrbtno linijo. Marina je smehljaje zrla v visoko ogledalo svoje omare za perilo in zdelo se ji je, da bo dobro. Poleg je stal Klop in občudoval šiviljo, ki je znala držati v vedno govorečih ustih toliko šivank. „Najmanj sto," je ugotovil, kajti včeraj se je naučil šteti do deset — „da, najmanj sto naenkrat." Saj jih je v enomer utikala in pretikala, a bucik ni hotelo biti kraja. Pa ne, da bi ji v ustih rasle — Kaj še, saj je vendar videl, kaiko jih je vzela polno pest iz škatle in jih vtaknila med zobe. Vidiš, zdaj zopet. Zanimivo, zares zanimivo, kaj vse zna taka-le šivilja. Poleg, na tleh, na mehki preprogici je sedela tudi Sesterca in vtikala debeh palček v rožna ustka. Očividno je tudi nanjo vplivala šiviljina umetnost. „Tako bo dobro," je dejala Eliza, „kar slecimo, milostiva. Zdaj že vse vem in si urežem in pripnem. Prosim, prinesite mi ta čas še svilo in srebrno prejioo in to in to in to." Marinin drobni svinčnik je hitel po lističih beležnice. Klopćiču pa, ki se mu šivilja Eliza brez bucik v ustih ni zdela nič več zanimiva, se je nekaj zdelo. „Mamica," — je prosjačil tiho in se prijel njenega spodnjega krila, ko si je pravkar devala cestno obleko preko glave. „Ne, Klopčič, danes pa ne. Mamica mora brž v mesto in po tolikih trgovinah. To ni za našega Klopčka. iPa bo Klopček tačas lepo pazil na Sesterco in pomagal Ruži obešati robčke." Da, to je tudi zanimivo, je ugotovil Klop, obešati robčke, in paziti na Sesterco'. Saj bi lahko utaknila v usta buciko namestu prstka. Saj Sesterca je še tako majhna in ne ve, da znajo take stvari samo šivilje. Drugi ne smejo, je vendar relda mamica, ko je hotel prej-le poskusiti umetnost z iglami. * „Plesne čeveljce isi moram tudi kupiti," je razmotrivala Marina, ko je hitela po že polmračnih ulicah. „Nogavice imam. Ampak čeveljčke —" in stopila je v znano trgovino. Ravno ko je ogledovala brokatast šolnček na svoji desni nogi in tehtala v levici atlazasto obuvalce, sta stopila v prodajalno gospod in dama. „O, glej, Marina, tudi vi," je zaklicala slednja, „kolika sreča. Pomagali mi boste izbirati. Ves popoldan že tavam po dučanih. Ali mislite, da najdem en sam res eleganten par? Na srečo sem prej-le zagledala našega ljubega inženirja, in sem vzela to nedolžno žrtev s seboj, da mi pomaga. Kaj ne, gospod Andro —?" in sedla je na nizki stolček poleg Marine. Andro pa je zardel in ni nič odgovoril. Kmalu se je poleg gospe Vande nakopičila gora belih škatelj in čevelj za čeveljčkom je oklenil njeno lepo nogo. „Ta^le, kaj mislite, Marina, ta-le bi morda bil. Ah, kako je vse to dolgočasno. Ostudno, to vedno premišljevanje o svoji toaleti. No, kaj 200 mislite, Andro, ali mi tar-le pristoja? Pošljite mi jih na dom," se je cbrnila do prodajalca, „da jih poskusim še k obleki," in dala je naslov. Vse glave so se priklonile. Saj ravnatelj Kopp in njegova elegantna žena sta bila dobro znana v finih sarajevskü trgovinah. Tudi Marina se je odločila za svoj svileni parček. Dala si ga je zaviti in je plačala skromno svoto. Vzela je cenejši par, ki se jd je zdel poleg tega tudi lepša. „Ali so ti všeč, Andro?" je vprašala, ko je spravljala drobiž, ki so ga ji bili vrnili pri blagajni. „„Seveda, dušica,"" je odgovoril mehko in ji odvzel zavoj, „prav lepi 60 tvoji čeveljčki." " Zunaj je bil prijeten zimski mraz, otroci in odrasli so hiteli z drsalkami in sankami domov. „Jaz se moram vrniti," je rekla Marina. „Eliza gotovo že nestrpno čaka. Ah boš pošetal še malo z Vando, Andro? Tako krasen zrak je danes." A Andro je šel z Marino. Do pod klanca ju je še spremila Vanda. Malo zlovoljna je bila. Končno bi šel Andro resnično lahko ž njo. ,J'a kaj boste sedaj doma, ko je šivilja v hiši —?" „ „Resnično, Andro, pospremi še malo gospo Vando. Vidiš, jaz stečem tu po bližnjici. Adijo, Andro, — Vanda — ..." A Vando je minila dobra volja. Prav za prav so bili pusti ljudje, ti Pavloviči. Zaostali. Starokopitni in, ah, tako strašno filistrsld. „Kako bomo to napravili," je rekla končno. „Avto vzame moj mož. Ali naj pridem s taksijem po vas,. ali prideta vidva po-me?" „ „Midva prideva. Seveda prideva midva. Ob devetih, ali vam je prav ob devetih?" " „Ob pol desetih, recimo ob pol desetih," je odločila Vanda. „Saj vam je prav, je-li?" „„Gotovo, gospa Vanda. Prav mi ie —"" ^ / (Dalje prih.) KSAVER MESKO: Rože pojo. Zalivaj, zalivaj, dekle, nas. Bolj žarki iz neba ne osreče nas, ki cvet si krasnejSi ko mi! ko žarki iz tvojih oči. Sestre zavidajo vse nas, če solze iz njih kdaj rose nas, ki roka nas tvoja goji. za smrt nas skeli in boli. Zalivaj, zalivaj, dekle, nas in srečno zraven .si poj! Utrgaš nas kdaj, pa pripne nas na prsi izvoljenec tvoj. Zato le zalivaj, dekle, nas. veselo in srečno si poj! 201 Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi. (Ohj.: Avg. Pirjeuec.) 13. b. Jos, Strilar — Jos. Cimpermanii z Dunaja 13. aprila 1872. Kar se liče igre, kakoro, kakor mi pravite piše gospa P. moram reči, da o tej stvari je že zdavnaj sklenena moja sodba, ki se zlaga popolnoma z navedenimi besedami. Da o druzih enacih igrah molčim — vsa čarobna lepota mislij, govora in ritma, katero je zlil Goethe v svojega Tassa, nema dovolj moči, da bi naredila iz tega tako interesantnega dela pravo dramo. Ako predmet nij po svoji naravi že dramatičen — zastonj vsa, tudi najge-nijalneja moč! Skoda, da je plemenita Vaša prijateljica svoje lepe moči posvetila tako nehvaležnemu predmetu! Bolje bi bila svoj blagi namen dosegla čestita gospd po drugi poti, v drugi, recimo epični obliki. Pa vsekakor delo bode interesantno .. U. Blagorodna gospa! Ne pričakujte, da Vam bodem izgovarjal in zagovarjal svoje tako nespodobno dolgo molčanje. Dejali ste mi, gospd, naj Vam pišem, kedar mi pripuščata čas in volja; in Vaša beseda mi nij kakor druge besede: Vašega privoljenja, katero, upam, nij prazna fraza, poslužil sem se, kakor vidite, do dobrega, ako morebiti malo preveč — to pa mi odpustite. Tu zopet sedim na verti; okolo mene vse zeleni in cvete in diši ter tiči pojo in žvergole, da se človeku serce smeje od veselja, kakor mlado nebo, Id se razpenja jasno nad mano! Še mi je dano živeti, vživali, veselemu biti. Res, gospa! tako zdravega, krepkega in čilega nijsem se že dolgo čutil na duši in na telesi! Kaj nij to lepo, da se spominjam Fas, kader se mi dobro godi. E! pustimo enkrat delo na stran, dejal sem si danes popoldne ter počnimo kaj prijetnejšega; in vzel sem papir, pero in černilo ter sedel ne verti pod košato drevo. Končavši pervo stran, predno sem obernol papir, kaj sem storil? Cigareto sem zvil in zasmodil! — Oprostite, gospa! tako nespodobno početje, ter ne vihajte noska nejevoljni, ako morebiti malo popir po — dima diši! Greh je sicer kaliti in pačiti tako čisto, dišečo sapo, ki jo diham tu, — z dimom, ki je tako neprijeten ženskemu duhu! Pa kaj hočem? moje veselje nij popolnoma brez te gerde razvade, in ženske, zlasti blage ženske imajo, to vem, rade voljno poterpljenje z moškimi slabostmi. In tako bi bila popolnoma moja sreča, ko bi me ne opominjalo moje umerjočnosti malo — nahoda! Tem bolje; zdaj se mi vsaj nij bali sloveče PoUkratove sreče in nebeških bogov zavisti! Tako si mora človek vse na dobro obračali znati — nij~li to prava filozofija? — Kedaj pojdete, gospa! letos Vi na „na kmete"? V mesti nij življenja, to je samo životarenje! Ako pojdete na deželo, želim Vam samd tako prijetno življenje, kakoršno imam jaz sam, druzega nič. =) Stritar piše tu brez dvoma o Lujizinem petdejanslcem igrokazu „France Prešerin", ki je v rokopisu še ohranjen v njeni zapuš&ini. 202 Tü pozabi človek mahom vse, kar mu je prej neprijetno bilo; iz misli j mu je vsa nepoštenost, nesramnost, smešnost, iz spomina vsa pervaška lum-parijal Zdi se mi kakor bi kraljevaje sedel visoko, visoko, pod mano pa, globoko pod mano gomazi ter lazi in se plazi po trebuhu, po blata, po mlakah ter se smešno suče in zvira na desno, na levo, meni nerazumno, neskončno drobna, neskončno smešna zalega! Po blatu, po gnojnici ploskajo se svojimi širokimi rokami — če so to roke! Mene ne doseže smerdeča ne- ' snaga; sem gori, in to je glavna stvar, sem gori ne seže njih krikov zoperna disharmonija!-- Zdi se mi, da sem malo visoko zašel; gospa! oprostite ter ne sodite me krivo; jaz nijsem, bog ve, ošaben človek; ali časi si človek ne more kaj, da bi se ne povzdignol malo nad td drobiž. Po tem sem pa zopet ves majhen in ponižen! Predno končam, kaj druzega prijetnejšega! Prijetno je pač — ali vendar malo sitno, ker jaz sem bil od nekedaj strašno okoren, kader je bilo Ireba delali Icomplimente, zato sem pač še do zdaj — neoženjen!--Gospa! bral sem in slišal s kakim navdušenjem je bilo sprejeto u gledišči Vaše zadnje delo!*} Veselilo me je, in čestitam Vam iz vsega serca. To je kratko, tudi ne preoriginalno, vem, vendar — čuteno! Kako bi se. Vam zahvalil za res krasni spominek, ki ste ga postavili, in sicer očitno postavili, tam, kjer bi se ga človek nikakor ne nadejal — mojemu prijatelju B. Miranu, tu sem v veliki zadregi--pa se naj Vam zahvali sam, kaj se bom jaz trudil zanj! Saj tako nemam nič dobrega od njega, same neprijetnosti in sitnosti od vseh stranij. Samd to mi ne gre v glavo, kako ste to dosegli, da se je Vaša lepa pesem sprejela v tako pervaško knjigo. Strašan respekt morajo imeti pred Vami, da so Vam dovolili, v lastni hiši, tako rekoč na lastne stroške slaviti moža, katerega sovražijo, kakor strupenega gada. To je „faktum" — to je humor! To Vam dela vso čast, gospa! Kaj ne more ženska, kader le hoče!') «) Gorenjski slavce k. Lirična opereta v 2 dejanjih. Spisala Lu-jiza Pesjakova. Godba A. Foerster. Uprizoritev: 27. apr. 1872. =) Borisu MirÄnu. (Lujiza Pesjakova). Vsa pohlevna se uklanjam O kako poslušam rada Sili tvojega dvhd, Govorice tvoje glas, Kot se tica nagne orlu, O fca/cd se mi priljubil Ki v višinah je domd; Tvoje je besede kras! Kot poniža cvet se revni, Meni zdi se, kot da veje Ako ga prevzame moč čisti zrak planin ljubo, Carojasnega ozvezdja, Kot, da gozdno sladko petje Ki presinja temno noč. Mehko boža mi uhö, A če tudi previsdko, Kedar milo in soglasno Nedosežno mi stojiš. Brat .ti brati govoriš, Itrepenljivo vendar vleče Domovino tebi drago, Dušo tja, kjer ti živiš! Z vsatco črko po.s/nu«; In mor/d vsega blaženstva Se razširja pred menoj. Ko prijateljslm pozdravlja Plameneči duh me tvoj! — (h let. sL, 1871. 338.) 203 Zdaj je pa vendar čas končati, ne? Pisati mi je še potem g. Cimper- manu, in še eno drugo pismo, in morebiti še eno — o bog! pa še eno__. In jaz bi se lako rad sprehajal po verli. Morda pa pišem samo gu. C. drugi naj čakajo! Gospa! sprejmite serčno zahvalo, iskren pozdrav moj, ter hranite še dalje svojo prijaznost, in svojo poterpežljivost Vašemu V Hütteldorfu 13. maja 1S72. nehvaležnemu Str. P. S. i. Ako mi hočete kedaj storiti veselje, moja adresa je: I. S. Hütteldorf b. Wien. P. S. 2. B. Mirana ste vendar malo previsoko postavili! 15. Blagorodna gospa! Gotovo ste že pozabili mene in moja pisma. Nij čudo! Čakal sem tako dolgo, da bi Vam mogel kaj prijetnega pisati. Zastonj! Slišal sem o žalostni domači nezgodi,^) Id Vas je zadela. Nespodobno se mi je zdelo, motiti in nadlegovati Vas s prazno tolažbo. Zdaj, upam, je že zopet vse dobro. Kaj naj Vam pišem, gospa? hočem-li ponavljati Valm .woje stare, večne tožbe? Meni je ugasnola zadnja iskrica upanja, da se kedaj pri nas preoberne na bolje. Vse je puhlo, vse gnjilo stdro in — mtddo. Zastonj je vse pisarenje in pridigovanje; jaz sem položil pero — ko bi ga ne bil nikedar prijel v roko! Vi ne veste, gospa, kako to ljudstvo dela z mano! a vse bi poterpel, in rad bi poterpel, ko bi le misliti .'imet, da morem kaj koristiti! Koliko sem potratil dražega časa, koliko denarja? Zakaj nijsem prej mislil nase, zdaj je že pozno, pozno! Glejte! tako sem že zopet v starem kolovozi!--^ Edino, kar me še malo veseli, je to, da mislijo, kakor sem slišal, napraviti lepa svečanost Preširnu na čast — in sicer brez pervaštva! Ko bi le ljudem to prav iz serca šlo, ko bi le vedeli, kaj je Preširen, ko bi le spoznavati začeli, da ga nij.so vredni ter ponižno i tericali na persi rekoč: Gospod; nijsem vreden..... Kako se imate, gospa? Mnogo veselja Vam pač dela Vaš ljubljeni „slav-ček."') ki se svojim petjem svetu serce ogreval-- Moje žioljenje je enolično, brez žalosti, brez veselja — še delati se mi prav ne ljuM.-- Čas je, da končam to kratko in vendar dolgočasno pisanje. Priporočam .se Vaši prijaznosti V Hütteldorfu 3. 8. 72. St 16. V Badnu 28. 8. 72. Blagorodna gospd! Zvedel sem po gospodu C., da sle zopet v svojem ljubem Dolu. Iz serca Vam privoščim tiho srečo, ki jo vem ceniti tudi jaz, kakor malo kedo na sveti. Tam živite pač zopet srečne, vesele dni, kakor ste mi jih bili nekedaj tako lepo popisali. Stritar misli tu pač na nezgodo Lujizinega moža Simona, ki .si je roko zlomil. O Lujizina hčerka Helena (1849—1917) je iobiskovala dunajski kon,sei-va-torij in bila pozneje operna pevka v Draždanih in dnigod. 204 Ko bi me ne bilo sram, sentimentalnega se Vam pokazati, prosil bi Vas. gospa, da se u svojih srečnih urah časi spomnite mene, ki nijsem srečen. —,— Pred nekim časom Vam sem pisal v Ljubljano kratko sicer, pa dolgočasno pismo. Če ga nijste prejeli, tem bolje! Zadnje dni sem se preselil iz Hütteldorfa v Baden, kjer ostanem do konca meseca septembra. Je-U pri Vas v Dolu tudi tako vražje vreme, da človek ne more biti svojega življenja vesel? Zdaj Vam ne morem dalje pisati.-- Bodite mi zdravi in veseli, gospa, priporoča se Vam spodobno Vaš Str 17. Blagorodna gospa! Prav hvaležen sem Vam, da mi nijste prej pisali ter tožili mi svojega ter-pljenja. Jaz sem strašno slab tolažnik. Če imam še tako globoko sočutje s kom, besede mi nočejo iz ust. Fse tolaženje se mi zdi neka dobrovoljna sleparija. Mogoče, da drugi vedo, zakaj lerpimo, čemii vse naše bolečine, jaz moram očitno spoznati, da vsega tega nikakor ne umejem, o „čudnih potah" božje previdnosti nemam nikakoršnega pojma, razen, da se mi res silno čudne zde — jaz nočem .'ilepiti ne sebe ne druzih zato sem, kakor sem dejal — strašno slab tolažnik! — Zdaj, upam, je že vse prestano. To je tudi edino tolažilo, ki ga imam v ierpljenji, da, kakor vse, mine tudi terpljenje. Kar mi pišete o „Dolu", to sem sam že mnogokrat izkusil — pri krajih in pri ljudeh. Kar je bilo, to ne bode nikedar več. „Les jours se saivent, mais ils ne se ressemblent pas." Nič nema obstanka, vse je [vj nekem večnem, neprestanem toku. Spoznanje te resnice je staro kakor človeštvo. To je mislil tudi tisti stari gerški modrijan se svojim izrekom: „Dvakrat ti ni mogoče v eno (tekočo) vodo stopiti." Koliko bridkih prevar užije človek zaradi te nepremične postave v naravi! Kako se časi veselimo videti zopet kraj, kjer smo preživeli nekoliko srečnih ur; mislimo, da s krajem pride nam tudi vsa versta nekedaj-■ nih jasnih, .sladkih trenotkov — zastonj! Kako si želimo, prav po otročje želimo, videti zopet človeka, s katerim smo vžili toliko čistega veselja — naj ga vidimo zopet, Iraimskih in opernih gledališč samih je neštevilna vrsta. Od laküi, ki služijo okusu dineva in so po večini zapisana poginu, do strogo klasičnih. V enem — prohibicija, detektivi, streli; med zločini in tragediijami pa plešejo lahkonoge „giiis". V drugih evropski „šlagerji". Drugod saloigra, ki. preldpeva francoskega duha. Potem spet drama, vzrasla iz socijalne raue današnjega dne. „Teati-e Antoine", „Porte St. Martin", „Sarah Bernhard" ponavljajo uspele, poljudne igre zadnjih 50 let. V novem resnično lepem in modernem „Theatre des Champs Elysees" in v celi vtsü drugih manj bogatih vprizai-jajo z vso skrbnostjo — nova dela. V vseh teh gledališčih je tiijec občudoval kulturo na odru in v občinstvu. Neštevilne dvorane starega sloga, nekatere že v siabern stanju, pričajo o stai-em kultmiiem bogastvu. Na odru samem pa se gibljejo igralci s tehnično zrelostj'ö, ki dokazuje dolga stoletja i-azvoja. Tu pa, to občinstvo, glava ob glavi, ki posluša brez najmanjšega šepeta in zadrži do konca dejanja svoje navdušenje in svojo Itritiko, je pač občinstvo, ki ga je razvoj izobličil notranje in zunanje. Vse sami pravilni, skoro nežni obrazi, izraz razumen,'bister in samozavesten. (Konec prih.) 212 VIDA P.: VIIL kongres Mednarodne Ženske Zveze na Dunaju od 26. V. — VI. 1930. I. |o visem svetu, celo med Malajci in zamorci, so si žene že ustanovile društva: kulturna, poklicna, dobrodelna itd. Ta društva so v posameznih državah udružena v posebnem osrednjem društvu, tzv. Narodnem' ženskem savezu, ki je potem zopet včlanjen v Mednarodni ženski zvezi s sedežem v Lotidonu. To je ogromna, svetovna ženska zveza, ki združuje na ta način miljone žen iz vseh delov sveta. Danes je včlanjenih v njej nad 40 Na.rođnih savezov in vsi delujejo po enotnem ustroju: celotno delo je porazdeljeno v odseke, ki po svojih strokovno izobraženih zastopnicah proučujejo prilike v svoji domovini, sestavljajo o njih poročila in jih predlože Mednarodni zvezi. Na veliki skupščini, — ki je bila doslej le vsakih 5 let — zastopnice vseh držav še enkrat pregledajo celotno sliko položaja, ki spada v področje" posameznega odseka, in določijo, kako bi se dal ta ali oni problem čim ugodneje rešili v vseh državah. Resolucije, ki jih skupščina sprejme, se potem izroče v uva-ževanje odločujočim mednarodnim zastopstvom: Društvu narodov. Mednarodnemu uradu dela in onim strokovnim mednarodnim udruženjem, ki se bavijo z dotičnim vprašanjem, ter vladam v poedinih državah. Za Narodne saveze pomenijo te resolucije in druga navodila nalogo, ki jo morajo s pomočjo svojih društev po možnosti rešiti v državi do prihodnje skupščine. Cesto slišimo ugovore: čemu so ženska društva potrebna, kaj so pa žene sploh naredile in dosegle, odkar so se izneverile (!) domačemu ognjišču in se hočejo v javnosti uveljaviti kot nekak ti-etji spol? Poglejmo socialno sliko današnjega dne in jo primerjajmo s živ-Ijenskim licem pred 30 leti. Koliko se dela danes za prospeh dece, za javno higijeno, za povzdigo morale v družini in zakonu, za zaščito žene-matere, za svetovni mir. Ženskam so odprte vse šole, vsi poklici, ženska mora dobiti za isto delo isto plačilo kakor moški itd. Se so nam v spominu časi, ko so dobivale učiteljice, uradnice, delavke manjšo plačo, kot mošld. Malokdo pomisli, po čigavi zaslugi so se socialne prilike toliko dvignile pri nas in drugje v svetu. Nedvomno je temu mnogo pripomogel uspeh znanosti in tehnike, ali neizpodbitno je dejstvo, da se je »večina teh reform izvršila po zaslugi ženskega gibanja. Žene so bile tiste, ki so po svojih društvih in listih najodločneje odkrivale socialna zla in ženske krivice, dajale javnim oblastim pobudo za izboljševalne ukrepe ter so često tudi same dejansko sodelovale pri reformah. Ko izdajajo vlade nove zakone, podjetja nova pravila, se nam zde ugodnosti, ki jih pri- 213 našajo družbi in ženam, umevne same po sebi. Niliče ne pomisli, da se izda večina teh reform na vztrajno zahtevo ženskega pokreta in njegovih organizacij. Značilno je, da so feministke že pred 40 leti uvidele, kako se socialne naloge ne morejo rešiti trajno in na vse strani uspešno, ako je rešitev omejena le na poedine države. Zato so bile žene med prvimi, ki so uvideli važnost mednarodnega sodelovanja, in so si losnovale široko svetovno organizacijo, Mednarodno žensko zvezo. Kot najvišji cOj svojemu prizadevanju so si postavile slogo in večni mir med narodi, sporedno s tem pa delo za boljši položaj žene, otroka in človeške družbe sploh. Tako ima program Mednarodne ženske zveze tri glavne smernice: mirovno, feministično in socialno. To žensko organiza-cijo so ustanovile Američanike in so ji že taikoj v svojem prvem početku začrtale cilje, ki so pozneje vodili politike do ustanovitve Društva narodov! Program Zveze se je od kongresa do kongresa tako poglabljal in izpopolnjeval, da splošno žensko gibanje danes ne predstavlja več samo borbe za žensko pravo, nego se je razmahnilo v svetovno kulturno ih človečansko gibanje. Letošnji kongres Mednarodne ženske zveze je bil na Dunnaju, v veličastni dvorani bivšega habsburškega dvora. Slavnostnega sprejema so se udeležili najvišji predstaTOiki avstrijskih oblasti, tuji diplomati in celo starosfka avstr. ženskega pokreta, 90 letna Marjana Hainisch. Med ude-leženicami so bile' stotine žen iz vseh delov sveta. Vsaka država je poslala svoje zastopnice, v jugoslovanski delegaciji je bilo 7 melegatk, 7 namestnic in večje število poslušalk. Dva naša lista, beograjska „Politika" in ljubljanski „Ženski Svet" sta imela tam svoji posebni poročevalki. Skoro v vsakem odseku je imel tudi naš Savez svojo zastopnico, ki je podala poročilo o naših prilikah in o delu našega Saveza. Zanimiv je bil pogled na udeleženke: najsijajnejše moderne'toalete, dragocene narodne noše, pa tudi skromne obleke; plavolase blede žene s severa, zagoreli in živi ob'razi z juga, žolta in otožno-mrka lica z vzhoda, dostojanstvene postave iz Indije, temni obrazi iz Afrike, južne Amerike in Avstralije. Različne po veri, jeziku, svetovnem naziranju, plemenu, socialnem položaju in starosti so si bile vendar talco blizu: vse je spajala močna vez višje izobrazbe in zaupanja v feministično delo. Značilne so bile besede sivolase predsednice lady Aberdeenove: „Nič nam ne more bolje pomagati, da pridemo do modrih sklepov, kot svobodno razpravljanje o nujnih vprašanjih z delavkami drugih plemen, drugih dežel, drugih ver. Pri tem moremo ugotoviti, da je vendar med nami premnogo točk, v katerih se kljub tolikim razlikam dotikamo. V tem, kar tvori jedro 'kakega vprašanja, smo si edine; v točkah, ki niso bistvene, pa se učimo sti-pnosti in si ustvarjamo možnost, da se tam, kjer se po svojih naziranjih oddaljujemo, vendar istočasno med seboj približujem^, 214 in sicer po boljšem in globljem pogledu v yzroke, iz katerih izvirajo naše razUke v naziranju." Med naj odličnejšimi udeleženkami so bile: Lady Aberdeen, aristokratska Angležinja, že v 80 letih, pa še vedno predseduje Zvezi, se udeležuje Viseh slavnostnih in dolžnostnih sprejemov, vodi vse seje od početka do kraja, vedno z mirnim, in nepopisno dobrohotnim izrazom. Ugodne premoženjske razmere ji omogočajo, da tudi z gmotnimi sredstvi mnogo prispeva k razvoju Zveze. Morda bi se bila skupščina vršUa hitreje in z večjim razmahom, če bi jo bila vodila mlajša oseba, toda na drugi strani daje njena častitljiva a čila starost tudi mlajšim neko posebno vero v treznost in veličino ženskega poikreta. Dr. Ogilvie Gordonovi se že na obrazu pozna jasno in globoko umsko življenje. V znanosti zavzema odlično mesto in si je z minogimi naučnimi deli zaslužila pridevek „najslavnejša geologinja sveta". Njen nastop je zelo eleganten, a vendar odločen. V Zvezi je silno delavna: deluje za zaščito izseljeniških žen in otrok ter se zavzema za ustanovitev posebnega ženskega oddelka pri Društvu narodov. Živahna sivolasa Francozinja madame Avril de Sainte Croix že desetletja z apostolsko TOemo deluje za povzdigo nravstvenosti, ustanavlja zavode za dekleta, ki so se izneverila svojemu ženskemu dostojanstvu, se moralno in pravno bori proti trgovini z dekleti in sodeluje v posvetovalnem odseku pri Društvu narodov. Američanka Mrs. Philip North Moore nastopa skromno in ponižno, dasi si je baš s svojim odločnim socialnim delom v domovini pridobila najvišje držarao odlikovanje. Ta žena-delavka pozna v svojem prostem času samo en užtiek — glasbo! Danka Henny Fochhammer, živahna stara gospa, profesorica jezikoslovja, je poleg važnega mesta v danskem Savezu tudi zastopnica v Društvu narodov. Nemki dr. Alice Salomon in dr. Gertrud Bäumer imata poleg pokojne Helene Lange največje zasluge med nemšldmi ženami. Proslavili sta se s socialno in znanstvenimi feminističnimi deli. Njun nastop je.energičen, samozavesten, a vendar silno prikupijiv in ljubezniv. Norvežanka Betzy Kjelsberg, prva tvomiška inšepktorica na Norveškem, je velilia zaščitnica delavskega ženstva. Iz vse njene pojave odseva neka topla materinska skrbnost. Tudi Rumunka, elegantna princezinja: Aleksandrine Canta-c u z e n e kaže s svojim nastopom in govorom ženo, ki se m|nogo bavi z javnimi vprašanji Je izvrstna govornica, prvoboriteljica za etični dvig žene in za zaščito otrok. Tudi ona je prjdeljena Društvu narodov. Zanimive so bile tudi zastopnice tujih plemen, ki zavzemajo v domovini odlična socijalna, učenjaška in feministična mesta, v Zvezi pa so 215 tudi med prvimi delavkami. Res zanimive: pred seboj vidiš novo, eksotično pojavo, tujo polt, tujo nožo, tuj svet v duši — a vendar je v njej isto navdušenje, isti smisel za feminis.tično delo kak-or v tvoji najbližji društveni sodelavki. Izmed Sliovank zavzemajo v mednarodnem ženskem svetu odlična mesta: češka senatorica Plaminkovä, Poljakinja Szebeka in naša Ana Hristićeva. Plaminkovä je tudi v podpredsedništvu Zveze, gotovo najzaslužnejša slovanska feministka; v svoji zunanjosti razodeva poosebljeno mladostno žilavost, visoko bistroumnost, telesno in duše\Tno neumornost. Ima na sebi nekaj, kar je takoj na prvi pogled vzbudilo -vtis najprijetnejše osebnosti med vsemi predslavnicami na odru. (Konec prih.) MARJANA 2ELJEZN0VA-K0KALJ: Ženska vzgoja in izobrazba. Zfe pedagoginja Elsa Münch je s svojo študijo o seksualni vzgoji otrok načela novo vprašanje in to o vzgoji in izobrazbi ženske mladine. * Ako sprejmemo brez ugovora njeno trditev, da morajo deklice vzgojevati in izobraževati samo učiteljice in profesorice predvsem zaradi kočljivega seksualnega vprašanja, potem bomo gotovo zadeli na odpor pri mnogih pedagogih in pa tudi pri številnih materah. Pri vzgoji deklic se moramo ozirati na sledeče stvari: 1. ali naj se šolajo v srednji šoli dečki in deklicc.v skupnem razredu in po skupnem sistemu; 2. ali naj deklice vzgajajo profesorji ali profesorice; 3. cilj dekliške vzgoje; 4. dekliška vzgoja in izobrazba. Dandanes ni razlike v izbiri poklica med dečki in deklicami in zato je čisto naravno, da so prikrojili žensko šolsko izobrazbo po sistemu za dečke. V mestih, kjer ni posebnih ženskih srednjih šol, obiskujejo deklice moške gimnazije, ki so se spremenile v mešane gimnazije. V nižji gimnaziji uspevajo deklice povprečno mnogo sijajnejše kakor pa dečld. V višjih razredih je nasproitno. Kako naj si to objasnimo? Psihološki odgovor je zelo priprost. Deldice se namreč telesno in duševno mnogo hitreje raz^'i-jajo kakor dečki. So torej prej zrele. Po puberteti se zato pri deklicah navadno pojavi nekak duhovni zastoj, ki isi ga mnogi napačno razlagajo. To bi bil prvi razlog, da bi se morale deklice šolati ločeno od dečkov in pa po drugem učnem sistemu. Drugi razlog bi bil pa moralni. Med zrelejšimi dijaki se česito v veliki meri očituje spolna zavest, ki je mnogokrat škodljiva za moralnost in učni uspeh učencev, ozirom;a učenk. II. Že od nekdaj sem bila mišljenja, da na ženske zavode spadajo ženske učne moći. Ali to mnenje mi je pobijalo več pedagoginj in mater, češ, da m/orajo biti na žensltih šolah učitelji obeh spolov, ker na ta način 216 vidijo deklice v svojih predstojnikih namestnike očeta in matere. Ne vem, če je to dovolj premišljen ugovor proti moji trditvi, ali navedem naj. v svoj prilog dve dejstvi iz življenja. Dvomim, da bi deklice videle v svojih profesorjih „namestnike očetov", posebno če so ti mladi in ognjeviti. Kako hitro se včasih dekleta zaljubijo v svoje profesorje. Marsikateri tak profesor-oče pa tudi ni nem in neobčutljiv in potem se kaj rade odigravajo srčkane idile z neprijetnimi konci. Seveda take duševne „nervoznosti" ne morejo vplivati dobro na vzgojo in izobrazbo deklet. Tudi moški zavodi niso „srečni", alto imajo veliko število ženskih učnih moči. Predlanskim je bila v Beogradu prava senzacija, ko je ravnatelj I. moške gimnazije zahteval, da se premeste z njegove gimnazije vse profesorice, češ, da moralno slabo vplivajo na dijake, kar je podprl z jasnimi primeri. Seveda se je vsa javnost zanimala za ta ravnateljev sklep: dnevniki so živo polemizirali o tem nezaslišanem dogodku. Vendar je gospod ravnatelj zmagal in na njegovi gimnaziji letos ni nobene profesorice. Polivahl je trud in vestnost profesoric, ki pa vendar često nimajo istih uspehov in istega ugleda kakor njihovi kolegi zato, ker so v očeh dijakov samo „ženske in nič več." Ne moremo reči, da so dijaki pokvarjeni, ali v dobi telesnega razvitka so bolj erotično razpoloženi in najmanjši dražljaj zadostuje, da vznemiri mlado dušo in telo. Kaj pa še-le pri deklicah, ki so mnogo bolj občutljive! In to je najvažnejši razlog, da na ženske učne zavode spadajo ženske učne moči. Izobražena pedagoginja more razumeti deklice v tej periodi duhovnega nemira in jih voditi z razumom in srcem k zrelosti. Najboljši in najnežnejši profesor ali pa oče ne more črez brezdno z dekletom, ko iz otroka postaja dekle. Koliko bi bilo manj nesrečnih žena, a z njimi tudi rodbin, če bi bil kdo razumel kaprice tistih težkih prehodnih let. III. Ker je telesni in duševni ustroj žene popolnoma različen od moškega, je tudi smer cilja njenega življenja drugačna. 2ena je pred vsem določena za mater. In tega važnega dejstva ne smemo prezreti pri vzgoji in izobrazbi deklet. Res je, da mora žena služiti in pomagati vzdrževati rodbino in da se zato šola kakor moški, vendar pri vsem tem mora ostati vendar samo žena, a ne spakedranka obeh spolov. Žena goji danes vse športe, tekmuje, flirta, ponočuje — pretirava v vsem in zato ne utegne, da bi bila mati. Morda ima enega otroka in še ta je prepuščen raznim bonam, ker mora mati v dancing, kino itd. Tako so matere pozabile na svojo dolžnost. IV. Ker je cilj dekliške vzgoje in izobrazbe tako različen od moškega in ker ni telesni in duševni razvoj deklet sporeden moškemu, je očividno, da mora biti sistem vzgoje in izobrazbe prikrojen po tempu razvitka dekliških duševnih sil. Brez dvoma mora dekle imeti isto splošno izobrazbo kakor mladenič, zato da more nadaljevati svoje študije na uni- 217 verzi, ali treba je posvetiti posebno pozornost predmetom, ki jih sicer danes ni v šolskih učnih načrtih, pa so potrebni za bodoče matere. Tako higijena telesa in duše, osnova psihologije otroka, osnova praktične pedagogike, nega dojenčka, gospodinjstvo in pa znanje o vlogi, dolžnosti in odgovornosti žene v domu in v-javnosti. Nimamo posebnih študij, ki bi obravnavale vlogo žene stoletja in le tuintam nam pokaže kaka zgodovinska slika ali roman za trenutek podobo velike žene. Mimo miljo-nov ostalih mučenic drsi čas in vendar so matere glavno središče cele rodbine, ki je pravzaprav država v malem. Iz srečnih rodbin ne izhajajo nezadovoljneži, revoluoijonarji; zato je srečna rodbina baza dobre države. Slavni možje in velike žene so imeli dobre matere. Danes peša človeštvo, ker so matere pozabile biti matere. V program nove ženske šole se mora vstaviti torej tudi ta točka, a z njo sporedno pa nova teorija zadovoljnosti. Francozi, ki so vedno duhoviti, iščejo pri vsakem škandalu in pri vsaki avanturi fcoit vzrok ženo, rekoč: Cherchez la femme! (Iščite ženo!) Nepobitno je velik vpliv žene na njeno okolico, a po njenih otrocih na nove rodove.' MARICA BARTOLOVA: Odkrita beseda. v Citale smo večkrat v „Zdravju" in tudi drugod, kakšne dolžnosti imata bolnik in njegova okolica napram zdravniku. Citale smo o zaupanju, katero mora imeti pacijent do zdrawka in zdravniške vede. Ko sem čitala take-le reči o dolžnostih bolnikov in njiho^dh ljudi do zdravnika, se mi je večkrat vsiljevala misel, da napišem par besed tudi glede zdravnikovega vedenja do pacijentov in njihove okolice. Zdravniški stan je človekoljuben, vzvišen nad vsemi drugimi poklici. Ena sama zdravnikova beseda, celo ena sama kretnja, izraz oći ali ust lahko vzbudi v bolniku lepe nade ali najbolj črni obup. Zdravnik se mora zavedati, da za njegov poklic ne zadostuje sama znanost, imeti mora tudi dobro mero človekoljubja. Ne mislim tukaj, da bi zdravnik iz dobrote zdravil tu in tam zastonj, tudi ne, da bi se spuščal v pogovor s pacijentom in njegovimi sorodniki, ne, samo mirna, lepa beseda zadostuje, zadostuje vljuden, dobrohoten ton do bolnika in do njegovih ljudi. Mnogo je takih zdravnikov, katerim je hvaležnost neizbrisno zapisana v srcih bolnikov samih in v srcih ljudi, ki so okrog bolnikove postelje. Tudi oni, ki jim je smrt kljub vsej zdravniški negi in vedi iztrgala dragega človeka, čutijo v srcu hvaležnost do dobrega in ljubeznivega zdravnika, ki. se je za pokojnika zavzeriial s skrbjo in požrtvovalnostjo. ' Matere in profesorje, ki imajo o koedukacijl lastne izkušnje, prosim, naj povedo tu svoje mnenje. — Ur. 218 žal, niso vsi zdravaild taki, ki bi vzbujali vase zaupanje, še manj pa ljubezen. Le zamislinuo se v bolnika, ki trpi hude telesno muke, pa ga zdravnik vrže s par besedami v črni obup in duševno potrtost, mesto da bi mu vlil tolažbo v dušo. Zgodilo se je, da je zdravnik zarenčal nad bolno revo, ki je prišla v bolnico: „Kaj prihajate sem, saj vidite, da je prepozno." Človek upa, dokler je v njem še kaj življenja, zakaj bi mu povedali na tak naćin, da je obsojen na skorajšnjo smrt? Zdravnik nima nič od svoje surovosti, bolniku bi pa lahko prihranil duševno bol. Neka moja dobra znanka je prišla s hčerko na dom k zdravniku, da bi preiskal dekletce, ki je čutilo bolečine v trebuhu. Po pregledu veli zdravnik bolni hčerki, naj gre iz sobe, materi pa zabrusi v obraz: „Tuberkuloza, jeseni bo konec." Materi pove kaj takega?! Izobraženi, čustveni ženi je mogel povedati naravnost, da je njenemu otroku zapisanih le še par mesecev življenja! Pravila mi je, kako je s krvavečim srcem ogledovala svojega otroka' vsako jutro in vsak večer, češ: zopet te imam za cel dan manj, za en dan si bliže grobu. Dekletce je pa na nasvet drugih zdravnikov prestalo malo operacijo in zdaj je čvrsto in zdravo. Zamislimo se v bol, ki je razjedala srce ubogi materi — in še po nepotrebnem — po tako krutih zdravnikovih besedah! Druga gospa je prišla k zdravniku na dom in mu pokazala bolno roko. Dejala je, da jo trga in kljuje, da je morda revmatizem. jJCaj revmatizem, kaj revmatizem! zakriči zdravnik. „Ne vidite li, da je jetično TOctje kit?! Kri je zastala ubogi ženi, ne toliko radi krute resnice, katero ji je povedal, kolikor radi njegovega surovega tona. Kolika razlika med zdravnikom in zdravnikom! Med onim, ki vidi v bolniku tudi dušo in njeno bol, in onim, ki vidi v človeku samo meso, kite, kri in kosti; med onim, ki gleda samo za zaslužek, in onim, ki ima srce za trpeče ljudi. Neki siromašni gospe so nekoč v bolnici po operaciji naročili, naj si prihaja še prevezovat rano. Ko je prišla drugič, je siknil eden izmed zdravnikov: „Zakaj ne zahajate k zdravniku raje na dom? Zdravite se privatno!" V bolnico res ni šla več, pa tudi k dotičnemu zdravniku ne, ampak k onemu, ki jo je sočutno obvezoval in ni zinil besede. Zgodilo se je pa, da je ista gospa zbolela na očeh in da ji je nad vse ljubezniv očesni zdravnik nasvetoval injekcije. Ko je videl, da se pacijentka premišlja, bi li hodila v bolnico ali k njemu na dom, je dejal ta dobrohotno: „Pravico imate, zahajati v bolnico, le pridite; nič se ne bojte; tako bodo delali tam kakor pri meni doma!" Naši zdravniki — vsi ti primeri so vzeti samo iz prakse naših zdravnikov — združujte svojo vedo, znanost in veščo roko z iskrico Človekoljubja in sočutja do trpečega človeštva. 219 t Helena Lange, velika nemška žena, je umrla minuli mesec. Bila je stara 81 let, toda njeno jasno lice ie tudi v teh poznih letih pričalo, kako ji ie bila duša še vedno spojena s svetom, z onim življenjem, kateremu je v mladih letih posvetila vse svoje sile. Do zadnjega je bilo sourednica in izdaj ateljica odličnega nemškega lista „Die Frau", ki .ga je pred 37. leti sama začela izdajati v Berlinu. Pri tej priliki opozarjamo čitateljice na temeljiti članek, ki je izšel o njej v 10. številki lanskega letnika. Ženski napredek. Na Švedskem je bila imenovana v novo vlado ga. Hessel-green, ki je s tem postala prva ministrka v tej državi. V politiki je pristašinja liberalne stranke. RIN5TV0 Podedovanje. So zavodi, ki sprejemajo zapuščene dojenčke ter jih oddajajo pozneje v zavetišča, kjer jih skupno vzgajajo in šolajo. Vsi otroci imajo isto vzgojo in nego, pa vendar ni med njimi dveh, ki bi si bila po zunanjem in notranjem obrazu podobna. Pa saj vidimo to tudi v družini sami: pet otrok, morda celo dva, in vendar kolika razlika med njima! Pa vendar vidimo, če natančneje opazujemo člane ene in iste družine, da je med njimi nekaj skupnega, in sicer v telesnem sestavu in v duševni nagnjenosti. Ko pobliže spoznamo zgodovino kake rodbine in jo pregledamo nekaj kolen nazaj, zasledimo gotove telesne in duševne lastnosti, ki se v večji ali manjši meri pre- našajo s pokolenja na pokolenje ter ji dajejo neki posebni, večni pečat. Obstoja tedaj neka težnja k podedovanju posebnosti in vrlin roditeljev in prednikov na deco in potomstvo. Mi nismo samo deca naših staršev, nego" smo tudi vnuki naših prednikov. Koliko je v nas vrlin in dobrih lastnosti, katere smo prejeli od njih, pa tudi napak in nedostat-kov, za katere lahko obdolžimo koga izmed njih. Povprašujmo o prednikih' družine, ki je znana kot zdrava, napredna in nadarjena. Odgovori nam bodo povedali, da so tudi dedi bili to, kar so vnuki, in da niso vnuki nič drugega kot ponavljajoča se slika prednikov. IVIorda nas zanima usoda rodbine, v kateri neprestano srečujemo telesno ali duševno slabe člane? Zberimo podatke o zdravju prednikov, pa bomo videli, da je bilo tudi pri njih nekaj sličnega, enakega. Močni in tajinstveni zakoni podedovanja upravljajo torej našo usodo. Z njihovo silo oživljamo in nanovo preživljamo zdravstveno usodo svojih prednikov. Podedujemo in puščamo v dediščino. največji del nas samih od osnovnih in globoko vkoreninjenih vrhn in lastnosti pa do najneznatnejših teženj in nagnjeni. Bistrost ali omejenost razuma, sila ali slabost duha, krepkost ali -kržljavost našega telesa — kaj je v prvi vrsti vse to, če ne zdravstvena zapuščina, katero so nam zapisali neposredno naši roditelji, potem pa daljnji predniki. Ce so take neodoljive sile, ki pred rojstvom in celo pred samim začetkom človeka odločajo o njegovem zdravju in bodočnosti, je naša dolžnost, da se oziramo na njih v trenutkih, ko se odločimo, da si osnujemo družino in postanemo roditelji. Prediio si postavimo naslednika in ga začnemo negovati in vzgajati, se moramo vprašati: koga mislimo postaviti na ta svet in kakšno telesno in duševno zdravje mti izročamo v dedščino. Neguj mo in izobrazujmo otroka še tako skrbno, vzoren naslednik bo samo takrat, če bo spočet in rojen od zdravih in nadarjenih roditeljev. Z dobro podedovanostjo je človeku.že naprej pripravljena dobra bodočnost. S tem je olajšan tudi trud pri vzgojevanju in zagotovljen uspeh nege. Z eno besedo: samo na ta način dobe roditelji popolno nagrado za materinstvo in očetovstvo. {Po dr. Ružiću.) 220 B ^ /7*A i Gobe iu zastruplienja. Ljudje se ne za-strupe samo z gobami, ki so znane kot strupene, nego večkrat tudi z užitnimi, ki so stare in pokvarjene. Zastrupljenje se ne pokaže pri vseh ljudeh enako, odvisno je od množhie .^avžite jedi, od starosti človeka, od nagnjenja, od časa, ko je bila jed zavžita. Prvi uSinek strupa je včasih bljuvanje; pri tem se izpraznijo iz želodca vse strupene snovi in bolniku se kmalu povrne zdravje. Ce pa želodec sam ne sili k bljuvanju, je nesreča lahko blizu. Strupene snovi zaidejo v prebavne organe in človek lahko umre, če mu pravočasno ne pride pomoč. Po nekaterem zastrupljenju se želodec oglasi šele po 10„ 12 urah. če se kdo zastrupi z gobami, je treba takoj poklicati zdravnika, medtem pa skušati pripraviti bolnika do, bljuvanja. Vtakne naj si prst v grlo, ali mu' narahlo gladi goltanec s peresom, pomočenim v olju, ali mu daj piti slano toplo vodo, ali kak preparat iz lekarne. Ako ie minulo že dalj časa, odkar je bolnik zaužil strupene gobe in je strup že lahko prišel v črevo, tedaj mu daj kako močno čistilo (ricinovo olje), da se mu črevo hitro izprazni. „Glava me boli," vreme se bo spremenilo; kadar sem lačna, me boli glava; ne ropotaj tako, saj me mora glava boleti," slišimo dan na dan. Ni ga dela na našem telesu, ki bi nas tolikokrat bolel kakor glava. In vendar ni ta bolečina samostojna, nego je vedno le znak, da kje drugje v organizmu ni nekaj v redu. In kakor so različni vzroki, tako ima vsak človek tudi „svoje" pripomočke za glavo: nekomu pomaga pi-ramidon, drugemu močna kava, pa mrzli ali vroči obkladki, ta mora nekaj jesti, drugi ne sme nič jesti; nekateri pc\zabi na bolečine pri delu ali v družbi, drugi se mora zapreti v tiho temno sobo! Ko gre tak bolnik k zdravniku, da bi mu dal „kaj za glavo," se čudi, zakaj ga zdravnik toliko preiskuje in izprašuje: trka po kolenu, tiolie žilo, vprašuje glede prebave i. si. Šele ko mu pojasni, da je glava . pravzaprav le nekak pokrov možganov, kamor se stekajo živci iz vsega telesa ter jim donašajo telesne in duševne vtise, občutke in bolečine, je bolniku nekoliko jasno, kje bi mogel biti vzrok njegovim bolečinam v glavi. Znano je, da ženske večkrat boli glava nego moške, posebno v poedinih dobah: menstruacija, nosečnost, klimakterij, puberteta ... To dokazuje, da so spolni organi v ozKi zvezi z možgani, m sicer potom tako-zvanega notranjega izločevanja, t. j. po snoveh, katere prehajajo iz žlez v kri in so zelo važne za presnavljanje. V kritičnih časih je pri ženi to izločevanje nekako spremenjeno, prizadeto in povzroča telesno in duševno neugodje, ki se kaže predvsm v tem, da boli glava, in je zuano pod imenom migrena. Migrena se javlja pri deklici navadno s spolnim dozorevanjem in je v kritičnih dneh oziroma letih posebno močna. Pri tem notranjem izločevanju se razdraži neki „simpatični, sočuteči" živec, čigar naloga ie, da stiska krvne žilice. Kadar je razdražen, deluje tako močno, da se pojavi v žilah kakoi neki krč in kri ne more pravilno krožiti. Zato ponekod zastaja, ponekod ne priteka, in ta sprememba krvnega tlaka se kaže kot migrena. Zato je pri migreni edina pomoč v takih sredstvih, ki razširjajo krvne žile, na primer kofein, (prava kava), toplota, svetlobne kopeli, električno zdravljenje. So pa seveda še drugi vzroki, da boli glava: po-apnevanje žil, srčne bolezni, ledvice i. dr. Zato ne predpiše zdravnik dvema osebama enakega zdravila. Proti komarjevemu piku. Po nekaterih naših krajih so zelo hudi komarji. Težko se Jih je obvarovati. Nekateri si zastirajo okna z gostimi mrežami, drugi jih preganjajo s kadilom i. si. Priporočljivo je sledeče mazilo, ki se da lahko napraviti v lekarni: 56 g eukaliptovega olja, 56 g olja iz citronove zeli, 2Ug ekstrakta, grenke quassije, 5 kapljic ekstrakta iz karbolne kisline. S tem se nadrgne koza in drži 7 ur. Po tem času se razdiši in je koža zopet dostopna komarjem. 1 o zdravilo se rabi lahko tudi pri drugih pikih. Od pika razbolela mesta se namažejo tudi s salmijakom. Na otekline polagaj potem ob-kladke s svinčeno vodo. -IS DINJSTVO Za potovanje o počitnicah. Kam pojdemo o počitnicah? Zdravje in žep sta pri tem odločilna. Ce se počutimo dobro, pojdemo pač tja, kamor nas najbolj mika: v planine, k morju, ali v tuja mesta — če imamo seveda denar! Kdor misli uporabiti počitnice v zdravstveno svrho, se mora pač prej p,osve-tovati z zdravnikom. Družina z več otroki 221 si skoro ne more privoščiti drugega letovišča kot kje na vasi. Navadno se tudi prav dobro počuti tam. Kaj je pač za skrbno mater prijetnejšega, kakor da vidi otroke v veselju in zdravju. Pri tem se odpočije tudi sama, zlasti če lahko sede k pogrnjeni mizi, ne da bi jo morala pripraviti sama. Velika skrb za potovanje je garderoba. Skoro vedno je treba kaj novega, človek kar ne more iti od doma tak, kakor je doma. In vendar često pretiravamo: kolikokrat se nam zgodi, da kaka stvar, ki se nam je zdela pred odhodom neobhodno potrebna, sploh ne pride na vrsto. Samo prekladamo jo po kovčku. Ko se , odpravljamo, mislimo naprej na čevlje. Bog nas varuj novih, še ne nošenih! Najpripravnejši so nizki čevlji z vrvico, da se zavežejo. Odprti čevlji z jer-menčkom zelo utrudijo nogo, ker pod njim noga rada nabrekne; čevlji brez jermenčka pa se radi sezuvajo in tudi utrujajo nogo. Poleg čevljev, ki jih bomo nosili tam, imejmo s seboj še domače copate, ki se dajo zložiti v torbico in zavzemajo malo prostora. Čevlji morajo biti pač kraju primerni: visoke pete niso za gorate kraje, na ostrem obrežnem pesku ne bomo nosili čevljev iz občutljivega tankega usnja. Istotako tudi nogavice: za pot imejmo močne, trpežne. Volnene nogavice poleti srbe in se rade trgajo; trgajo se tudi {loraste in svilene. Na pot jemljemo vedno čevlje, ki so vsaj za gol številke večji, kakor jih nosimo doma. rez nogavice je dobro obleči še posebna stopala, v njih se počuti noga na mehkem. Ali so rokavice za potovanje predpisane? V vlaku, v avtomobilu je dobro, da jih imamo radi nesnage, dima in prahu. Ce med vožnjo jemo, prijemljemo jed s čistimi rokami. Nekateri ljudje se za bacile ne zmenijo, drugi se jih grozovito boje. Najpripravnejša obleka za na pot je ko- ' stim iz angleškega blaga in z žepi. Ce bomo mnogo hodili peš, si vzamemo še nepremoč-Ijivi plašč, ki nas varuje ob dežju, a v kovčku zavzema le neznaten prostor. Za tako potovanje zadostujejo tri bluze: ena bolj temna za na pot, druga tudi temnejša v kovček, tretja, svetla iz pralne svile, v kateri bomo morda celo zaplesali kje. Seveda ne bogve koliko: kdor rad in mnogo pleše, ne more vstajati zgodaj — tak seveda ni za turistiko! Ne pozabimo priproste kopalne obleke z brisačo in čepico. In perilo... Saj je tako tenko in lahko: 3 batistne barvaste kombineže, 3 pare hlačk, 5 malih moderčkov (ker se najbolj uma-žejo od potenja), 2 spalni srajci ali pižami in kupček robcev. Pa toaletne potrebščine! Pripravne so gumijeve vrečice; vanje dene-mo: celuloidno škatljico z milom, drugo s krtačico za zobe, pa glavnik, ščetko za obleko, zrcalce, krtačico za nohte, vse prav majhno, in brisačo. V stranske žepe nahrbt- nika spravimo še lekarno: v mali škatljici imamo jod, alkohol, obliž, obvezo, vazelin; s seboj vzamemo še šivanke, bucike in sukanec, vse v sukneni „denarnici", in električno svetiljko. Ne pozabimo tudi škarjic, nožka in čašice. In uro? — Kakor je, največ boš imela od takih počitnic, ko ti ne bo treba gledati na žepno uro, nego se boš ravnala po solncu na svobodnem nebu! Če mislimo iti na letoviščema deželo, vzemimo s seboj le to, kar resnično potrebujemo. Perila malo, priprosto in lahko. Tam se lepo pere in hitro suši. Zase nič svilenega, le nekaj oblek in volneno jopico, za moža komodne srajce s prišitim odprtim ovratnikom, lahke svetle hlače in nošen suknjič. Otroci perila skoro ne potrebujejo, saj letajo okoli v kopalnih hlačkah. Volnena jopica je pač potrebna za hladnejše večere. Če boste kuhali sami, vzemite s seboj tudi nekaj posode in pribora, a vse zelo priprosto. Namizno perilo naj bo svetlo, vzor-často. Kavo, kakao, čokolado, čaj, konesr-virane ribe; prekajeno meso, salami, zavit sir, morda čašo marmelade tudi vzemite s seboj. Mislite tudi na deževne dneve: knjige, igre, ročno delo! Kakšna naj bo naša prtljaga? Na potovanju nihče ne pozna tvojega imena, položaja, sposobnosti — tvoja prtljaga je tvoja izkaznica! Zato ne jemlji na pot škatelj, zavojev, raztrganih košev. Dovoljeno je potovati skromno, a raztrgani paketi, preluknjani kovčki niso dovoljeni! Za turiste so najprimernejši nahrbtniki, s pletenimi koši lahko potujete na deželo, nikakor pa ne v znamenita letovišča, kraje ali v tujino. Za tako pot morate imeti dva kovčka: v večjega spravite obleke, perilo in čevlje, v manjšega pa razne malenkosti in nekaj jedi. Sem spadajo: glavniki, ogledalce, milo, brisača, prtlček, knjiga i. si. Ce se boste dolgo vozili, vzemite tudi komodne čevlje ali čedne copate, blazinico in plahto, če boste v vlaku legli. Na veliki kovček privežite tudi ime. Kot temeljno pravilo za potovanje si zapomni nasvet naših starih mamic: Ko greš na pot, bodi tako oblečena in umita, da ne boš radi tega v zadregi, če kjerkoli in kadarkoli omedliš! O OBLEKAH IN OBUVALU. Mnogo neprijetnosti, dela in stroškov si prihranimo s pravilnim ravnanjem z obleko in obutvijo. — Posebno neprijetno je z obleko in s čevlji v zimskem času, ko si ves blaten in moker, od koderkoli prideš domov. Moški so v tem pogledu še na slabšem nego me ženske, ki nosimo kratka krila. — Moški si „utepejo" hlače in suknjo. Pa ie pri nas kvarna navada, da pustimo obleke in čevlje blatne kar čez noč. In potem — zjutraj poje krtača: „drsk, drsk, drskl" 222 Anglež je v tem pogledu bolj praktičen, bolj gospodarski: bognedaj s krtačo po tkanini! Krtača uničuje tkanino: vse fine dlakice potrga in izpuli — in obleka je kmalu oguljena in obrabljena. Anglež očisti obleko takoj, ko jo sleče. Hlače položi na likalni ploh in nalahko odrgne blato s čisto, vlažno krpo. Med hlačnice položi suhe platnene krpe ali pa — če so hlače iz temnega blaga — časopisni papir. Nato postavi desko s hlačami poševno k peči. Hlače se na ta način kmalu posušijo in ostanejo lepo polikane. Ko so suhe, jih iztepe, da odleti še ostali prah. Krtači pa jih ne, kvečjemu jih nekoliko polika. — Tudi prašne obleke Anglež ne krtači, nego jo iztepe in iztrka. Od solnca obledele obleke popravijo na Angleškem na ta način, da pokrijejo obledela mesta s temnimi krpami, ovratnik — oziroma reverje pa odvihnejo in izpostavijo vročemu solncu. Tudi rokave obrnejo tako, da se spodnji del rokava in sutojič podpazduho dobro „ožge". Na ta način se barva obleke lepo izjednači in če se kdaj obleka barva, je blago lepo enakomerno pobarvano. Mastne madeže v oblekah čistijo z raznimi kemičnimi sredstvi — toda vedno s krpico, nikoli ne s krtačo. Pri nas je pa navada, da obleke krtačimo, če so prašne — in še bolj krtačimo, če imajo madeže. S krtačenjem se tkanina popolnoma uniči; blago se raztegne in obleka izgubi obliko. Tudi s čevlji ravna Anglež prav na praktičen način. — Sploh se Anglež — tudi gospod lord — sam pobriga za svojo obleko in za čevlje! Nedavno sem spremljala dva Angleža — damo in gospoda — po nekem slovenskem mestu. Zelo sta občudovala majhne noge Slovenk in Slovencev I Prišli smo v neki mladinski zavod. Na koncu dolgega hodnika se je gibalo nekaj v oblaku prahu: slu-ginia je čistila čevlje. Kakih trideset parov čevljev je stalo v vrsti — vsi so bili strašno blatni. In ženska je obdela vala s krtačo čevelj za čevljem, da se je prašilo kakor o mlačvi v slabi letini. Angleža sta se zgražala. In dama je takoj pričela razlagati, kako opravljajo tak posel v angleških zavodih. Tam očistijo čevlje takoj, ko jih sezujejo. Z vlažno krpo jih odrgnejo — to krpo lepo sproti izplak-nejo. Ce so čevlji zelo blatni, jih pa kar operejo. Potem jih odrgnejo s suho krpo in takoj namažejo z mazilom. Čevelj potem še vlažen izlikajo z volneno krpo ali pa z mehko krtačo. Čevelj se na ta način prej posuši — in usnje ostane lepo mehko in ne razpoka. Tudi mazila se manj porabil S ščetko odstranijo blato edinole med podplatom in gornjim usnjem. Čevelj mora biti čist tudi spodaj, da he pušča sledi po podu, ko ga zjutraj obuješ, in da se ne „belijo" podplati za teboj, ko stopaš po čistem pločniku. „Pa se ne kvari usnje z vodo?" sem pripomnila. „Nikakor ne! Boli mu škoduje ostra, trda krtača nego vlažna krpa. In če vzdrži usnje po več ur v blatu in brozgi, mu tudi to kratko minuto voda ne more škodovati," se je smejala gospa, „Pa na človeka, ki odpravlja dan za dnem to umazano delo, je tudi treba misliti in ga poučiti!" je rekel gospod. In mislila sem na toliko naših slug in služkinj, na toliko naših pridnih gospodinj, ki tako lepo čistijo čevlje, najrajši v kuhinji ob mizi aH pa ob štedilniku. In gredoč kuhajo kavo ali vrejo mleko. In so skodelice tako lepo razvrščene po mizi in kruhek in druge dobrote... zraven pa: „drsk, drsk, drsk!" s krtačo po blatnem čevlju... In prah — opljuvani cestni prah(!) — pada čistilki po rokah, po obrazu, po obleki, po posodi — povsod, povsod... Pa kipi mleko, pa je treba narezati kruh, pa pripraviti kavo... Mudi se! Pa kar z neumitimi rokami!.,. Pa sera nekje stanovala: gospa je bila strašno „higijenična": vsak večer je očistila kljuke pri vratih in oknih, in lepe kvačkane „havbice" jim je nataknila, da bi se ne po-mazale čez noč. — Čevlje pa so tam čistili v kuhinji — toda ne na angleški način!... Pa sta prinesli s služkinjo v košari s trga zelenjavo, meso in kruh — in zame posebej vsak dan dva kifeljčka. Košara je bila velika in vse je imelo notri prostora. Nekoč pa je bil en sam kifeljček! „Kako? saj sva dva kupili!" Pa smo iskale po košari med zelenjavo, mesom in kruhom — pa je ležal nebogljenček prav na dnu košare v gospej-nem nanovo „podtemplanetn" šolnu... Mimogrede sta se s služkinjo oglasili tudi pri čevljarju... Na vse to sem mislila in napisala „ta recept." Mica Kepa. Sadje v francoskem žganju. Pri tem jem- Ijl pristno francosko žganje, ker se sadje v drugem žganju rado pokvari in tudi izgubi na okusu. Na % kg peljubnega sadja računamo K kg sladkorne sipe in Vi 1 francoskega žganja. Sadje mora biti zrelo, vendar ne prezrelo. 223 Vzaireš lahko katerikoli sad, le jabolk in ringlo-ia ne. Marelice in breskve ie treba razpoloviti, melone razrezati v kose, češnjam odrezati polovico peclia. Prični z jagodami. 2ganie deni v lonec ali kozarec, ki se dobro zapre, stresi vanje jagode in sladkor in zaveži posodo s per-gamentnim papirjem jako močno, pa jo postavi na hladen prostor. Pozneje priden! še drugo sadje in sladkor. Ko imaš v kozarcu približno 2 kg sadja, prilij zopei Vi ] žganja, premešaj in zlij v manjše kozarce ter jih zopet zaveži. Sadie v rumu. V velik kozarec vlij Vi 1 dobrega ruma, konjaka ali fine slivovke; nato deni vanj Vi kg stolče-nega sladkorja in Vs kg češenj ali pa jagod. Potem zaveži kozarec s pergamentnim papirjem, in naredi vanj majhne luknjice, da lahko odhajajo plini, ki se tvorijo pri vrenju. Kadar dozori zopet kakšna vrsta sadja, naloži v kozarec še druge vrste, n. pr. marelice, breskve, (olupljene in zrezane) hruške (ki jih moraš tudi olupiti, zrezati na krhlje in očistiti pešk), dalje marelice, rin-glo, češplje (cele) fige, jabolka itd. JVled vsako vrsto deni Vi kg sladkorja in Vi 1 ruma. Lahko vzameš tudi manj ruma, samo da je sadje s tekočino pokrito. Vsakokrat kadar prideneš novo vrsto, moraš sadje dobro premešati. Bolj trde vrste sadja so za konzerviranje primernejše, ker ostanejo celo, dočlra jagode in maline izgube obliko. Cešnie v žganju. 1 kg sladkih zrelih in zdravih črešenj, K kg sladkorja, ^/sl francoskega žganja, 5—6 klinčkov. Češnje očisti, porezi jim peclje do polovice in jih vloži v kozarec. Potem si pripravi sladkor: v lonec deni sladkor in ga polij s toliko vode, da je moker; postavi ga k ognju in kuhaj do čistega. Ce se pri tem narede pene, jih poberi. Učiščen sladkor odstavi in ohladi. Cisto hladnemu primešaj žganje in klinčke ter zlij vse skupaj na češnje. Kozarec dobro zavezi in postavi na hladno. Borovničevec. 31 borovnic kuhaj na solncu tri dni in potem jih precedi skozi gosto cunjo. Nato dolij soku 11 vode in 75 dkg sladkorja. Vso to zmes kuhaj četrt ure. V sok doloži nekaj dišav, in sicer v vrečico deni malo cimeta in klinčkov. Ko se sok ohladi, dodaj II špirita in Hker je gotov. Starinski reccpt za mallnovec. Maline deni v lesen škaf, dobro jih zmečkaj, polij z vinskim kisom in postavi v klet črez noč. Drugi dan jih precedi skozi prtičck, dodaj sladkor in kuhaj. Vre naj četrt ure. Ker je tekočina gostljata. moraš neprestano mešati. Pene pobiraj. Ohlajeno zlij v steklenice, zamaši jih in nazadnie prevezi z mehurjem. VanUMevl rnglilčkl. 17 dkg moke, 14 dkg surovega masla, 7 dkg sladkorja ter malo vanilina pogneti urno na hladnem v testo. Napravi male kifelčke, ki jih speci na ne-namazanem pekaču. Orehovi rogliički brez iaiec. V 23 dkg moke razreži 21 dek surovega masla, stlači ga z rokami, prldenl še 8 dek sladkorja in 10 dek zmletih orehov, mandljev ali lešnikov ter tlači vse skupaj tako dolgo v testo, da se sprime. Delati tretia na mrzlem in z mrzlimi rokami. Napravi prav majhne kifelčke, ki jih speci na pekaču, namazanem z voskom, pri zmerni vročini. Ne imej vsega testa v topli kuhinji, nego na hladu. Poizkusi najprej z dvema-tremi kifelčki. Ako bi se razlezli, primešaj še malo orehov. S pekača jih vzemi, ko so se že nekoliko ohladili, in jih takoj povaljaj v vanilijevem sladkorju. Caina esenca. Namakaj v pokriti posodi 24 ur 8 kavnih žličk dobrega čaja, olupke polovice limone in polovico pomaranče v pol litra ruma. Ena žhca te esence, zmešana z vročo sladko vodo, da izvrstno pijačo in je hitro pripravljena. Namazani kruhki. Način kuhanja se spreminja s časom. Pred petdesetimi leti so opekli vsak kruh za kavo na žerjavici, naša „ocvrta šnita" (t. j. v mleku ah na vinu namočeni kruh in povaljan v jajcu) je bila spoštovana na gostijah; bolj ko je bila obilna, bolj je pričala o gostoljubju hiše. Zdaj opeče še kdo kruh za „trijed", pri čaju in zakus-skah vladajo različni kruhki. Ti so lahko opečeni, topli ali mrzli. „Ženski Svet" je prinesel že večkrat navodila, zato na kratko: Za kruhke vzemi majhne žemlje ali drobne štruce (po velikih pekarnah 'velemest se dobe sendvič-štručice). Kruh mora biti gost in en dan star. Žemljice razpolovi, štručice razreži na % cm debelo. Stručico izvotliš tudi lahko, jo napolniš z nadevom in razrežeš drugi dan. Ocvrte kruhke daš lahko tople na mizo in jih naložiš tedaj s toplim naložkom. Za namaz ali obložek deva.io: presno maslo, zelišča, razne vrste mesa, ribje ikre, jetra, kumare, jajca, sadje, marmelado, gorčico, zelenjavo, žolico. Gospodinja si pripravi lahko namaz po svojem okusu in razmerah. Po delikatesnih trgovinah se dobi več vrst mesa in sira, pa sam sveži sir (skuta) zmešan z maslom in rumenjakom je cenen in okusen namaz. Tak je zelo v navadi na Hrvaškem in Štajerskem. Srbi na-mažejo kruh radi z dušenim paradižnikom, čebulo in papriko. Francoski namaz: 20 tikg presnega masla, 10 dkg sveže zri-banih lešnikov in malo sesekljane kreše. Ko r 0 š ki : Izmelji par pesti orehov, zme-šai iih z medom in maslom. Ruski; Se-s^ekljaj drobne čebule, kreše in kislice, zmešaj z maslom, namazi, na to namazi ribjih iker in na vrli majonezo. Angleški ; Pretlači skozi sito četrt kilograma masla, vmešaj 6 žlic gorčice, 4 trde rumenjake, posoli in popopraj. Švedski : Sesekljaj kisle kumare, zmešaj z jajci in maslom. 224 VSEBINA 7. ŠTEVILKE: Sospf mIrim!^ = CURIE-SKLODOWSKA. - (Fr. MohorSičeva) . . 193 Nadaljevanje. — (Anka Nikoličeva)........ 196 ROZE POJO. — Pesem. - (Ksaver Meško) ...... m STRITARJEVA PISMA LUJIZI PESJAKOVl. - Nadaljevanje. - (Öbi^/AVe.' rirjevccJ OM LJUBEZEN. - (F. Saliapin)......................... IZ CIKLA „BREZVETRJE". - Pesem. - (Miran Jarc) '.'.;'.■■'' DOMOVINA DRAGA. - (Lea Faturjeva)......... — P®®™- - (Pranja Deklevova).......... V PARIZU. — Nadaljevanje. — (Milica Schaupova) . . yni KONGRES MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE NA DUNAJU. — (vida P) ODKRITA BESEDA. — (Marica Bartolova)............31j IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo ' — Kuhinja...................^ MODNA PRILOGA. — KROJNA POLA...... 20S 207 207 209 210 213 21« Novo opremo lista priredil akad. slikar Mirko Sublc. „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec v Ljubllanl. Letna naročnina Din 64'—. polletna Din 32—, četrtletna Din 16 —, Za Italijo Lir 20—. za U.S.A. dS. 2-—. >a Argentino Pes. 4 50, za Avstrijo Sch. 10—, ostalo Inozemstvo Din 8S. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ullcl 12/U. Izdajateljlca in odgovorna urednica: Darinka Vdovlčeva. Tiskali J. Blasnika nasi.. Univerzitetna tiskarna d. d., v Ljubljani Odgovoren Janez Vehar. VEZILJE — ŠIVILJE! Ako potrebujete norih vzorcev za okras vsakovrstnega perila, narwite si knjižico .OPREMA ZA NEVESTEt, kjer dobite na petih prilogah nebroj novih vzorcev za belo in barvano vezenje ter okrog 40 krojev za vsakovrstno moderno žensko perilo. »Oprema za neveste» stane v razprodaji Din 40.—, za naročnico »Ženskega Sveta« pa 35 Din s poštnino vred. Naroča se pri upravi »Ženskega Sveta«, Ljubljana, pošt. pred. 119. Denar se pošlje skupno Z nafOciloiDu Blago zadnjih novosti v veliici izbiri za moške in ženske obleke, perilo in vse v manufakturno spadajoče predmete ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka a MIKLAUC „Pri Škofu" Ljubljana Lingarjeva — Medarska ulica — Pred Škofiio, Zunanjim naročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrho naročitve. ^av-anje-pravi ženski šport Malokatere telesne vaje pripomorejo ženi do izpopolnitve njene lepote tako kot plavanje. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tudi zelo lepo polt Paziti morajo na to, da jim voda in prÄudo solnce ne pokvari kože. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in neJno kožo. Pred kopeljo na prostem in zvečer preden se gre k počitku se uporablja • no&a krema Elida. Ona povrne koži masCobo, ki jI je bila odvzeta. Po kopelji in vsak čas podnevi, ob solncu In ostrem vetru se poslužujte dnevne kreme Elida. Ta ščiti kožo ter jI da toliko opevano alabastni podobno barvo. V^REME EUML