Št. 13. V Ljubljani, 31. marca 1906. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. UUMOILtU POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. I n s e r a t i se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za 3 / 5 strani 18 K, za '/. strani 9 K, za '/(o strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Slovenski kmet — na pragu nove politične dobe? Kdor hoče izvršiti veliko nalogo in uresničiti dalekosežno idejo, mora iti dobro pripravljen na delo. Močno voljo mu vstvarita dva činitelja: vprašati mora svoje srce, ali je vneto za postavljeni smoter, vprašati mora svoj razum, ali je misel izvedljiva, koristna in v dejanskih razmerah utemeljena. Misel, da se slovenski kmet osamosvoji politično in gospodarsko ter se organizuje, je ena takih daleko- sežnih idej in njena izvršitev ena velikih narodnih nalog. Kaj pravijo k tej misli naša srca? Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da si jih je mahoma popolnoma osvojila. Čutimo, da je misel rešilna. S toploto jo zago¬ varjamo. Iz srca nam glasno kličejo želje: bodi tako, slovenski kmet, začni se zavedati svoje moči in pomagaj si z lastnim delom. In kaj pravi razum? Bojimo se, ko je čuvstvo tako toplo, da bo hladni razum dejal: stoj, to ne gre! V tem slučaju pa nam tudi on veli tako. — Ideji osamosvojitve slovenskega kmeta je glavna podstava: povzdignimo se gospodarsko, zasledujmo organizovano kmetske gospodarske interese. Kmetska struja no¬ tranjska hoče biti v prvi vrsti gospodarska. Zakaj? Odgovoriti ni težko. Nobenega stanu mišljenje in čuvstvovanje ni tako neposredno odvisno od gospodar¬ skega položaja kot kmetskega. Cel dan se trudi za živež. Za druga vprašanja sedaj skoro časa nima. In ker naša kmetska struja tej danes najmočnejši strani kmetskega življenja v prvi vrsti posvečuje pažnjo, zato ta struja odgovarja tudi razumu, ne le srcu. Naš list ji verno služi. In prav nič nas ne vznemirja, če se klavrno norčuje „Lažiljub‘, da se pečamo z navidez malenkostnimi gospodarskimi vprašanji, saj o veli¬ kanskem pomenu drobnega gospodarskega dela sploh pojma nima. Čeravno je tedaj na dlani, da so narodnogospo¬ darska vprašanja glavni del stremljenja vsake stranke j|na kmetih, opazujemo v zgodovini slovenskega kmeta ravno nasprotno. Isti stan, ki mu od jutra do večera stoje pred očmi gospodarske skrbi, se daje vladati v vsem svojem javnem življenju od drugega stanu, in sicer od stanu, ki mu je po poklicu vse bližje kot gospodarska razmotrivanja, ki ne čuti potreb njegovih, ker živi med njim kakor nekdanji graščaki, ki ne pozna rodbinskih skrbi, stan, ki po svoji izvirni nalogi le tolaži, da naj trpimo, saj bo po smrti boljše — duhov¬ ščina. Stoletja hlapčujemo duhovščini, in kam nas je dovedla? Pokazala je, da se je v posvetnih vprašanjih umešavala le v škodo slovenskemu kmetu. — Zato pa vsaka gospodarska kmetska struja kliče: Duhovščina nima kot taka v javnih vprašanjih nič opraviti. Pa ostanimo pri stvari! Gre se tedaj za to, da okrenemo politiko v tir, ki je prijazen pred vsem gospodarskim potrebam kmeta. Zato si moramo biti natančno svesti pomembnosti vseh gospodarskih vprašanj od melijoracij , komasacij, razvodovanja dol do uredbe kmetskega testamenta, do kmetskega dednega prava. O vseh teh vprašanjih mora pristaš kmetske struje misliti in jih poznati. Tako si stvorimo povsem gospo¬ darski program. Da ga uresničimo, treba politične moči. To pa si pridobimo z močno organizacijo, ki širi naše ideje. Odpira se tedaj širno polje kmetskega političnega dela. Če bodo vsi somišljeniki trdna pomoč, se odpre nova doba za slovenskega kmeta. Politične vesti. Deželni zbor kranjski je sklican na pondeljek 2. aprila! V poslanski zbornici se je v torek izvolil odsek za volilno reformo. V njem so tudi slovenski poslanci Plantan, Ploj, Šušteršič. Predsednik odseka je nemški liberalec Mar h e t, podpredsednik pa Slovenec Ploj. Zbornica je razpravljala o nujnem ’ predlogu Nemcev, da se naj Galicija izloči upravno od naše državne polovice. Za ta predlog je glasovala večina Stran 132. NOTRANJEC Letnik II. Poljakov, seve tudi Nemci, ki vejo, da če odpade Ga- liška, imajo večino nad Slovani. Predlog sicer ni dobil potrebne dvetretjinske večine, vendar pa nadpolovično,- j čeravno se je vlada odločno izrekla proti njemu. Ta poraz je vlado preplašil. Iskaje vzroka, da odgodi za¬ sedanje poslanske zbornice, da se ji ne zgode ponovno taki porazi, je sklicala kranjski deželni zbor na pondeljek. Sklenila je to nenadoma. Kranjski poslanci do četrtka o tem niso nič vedeli. Vlada hoče v prvi seji podati izjavo, kakšno volilno reformo bo predložila deželnemu zboru kranjskemu. To pa zato, da nekoliko utolaži nemške in poljske privilegirance. Njen reformni predlog se namreč ne glasi na splošno, jednako volilno pravico, ampak hoče vzdržati veleposestniško kurijo in le izven te kurije naj se odpravi nejednakost. K sklicanju kranjskega deželnega zbora moremo reči danes, ko so vladni nameni še skrbno prikriti, le to: Nam more biti sklicanje našega deželnega zbora le prav. Vlada mu je odmerila ves prihodnji teden. Deželno- zborska volilna reforma se je v glavnih potezah že določila. Izrekamo se zoper vzdržanje veleposestniške kurije. Pomnože naj se kmetski mandati. Iz kmetskih volilnih okrajev se naj izločijo pretežno in d ust ri- jalni kraji. Vsak volilni okraj voli le 1 poslanca. V en okraj se naj združijo le taki kraji, ki res po naravnih in družabnih zvezah spadajo skupaj. Poleg volilne reforme pa še lahko deželni zbor v tem tednu izproži kaj koristnega novega in reši nekaj nujnih zadev, ki so zastale radi klerikalne obstrukcije na škodo kmetom. Sestanek slovenskih kmetov se je vršil dne 25. t. m. v Ljubljani. Brez oflcijelnih priprav seje zbralo nekaj vrlih mož iz vse kranjske dežele na prijateljski razgovor. Možje, ki se niso nikoli v življenju videli, so se prijazno in zaupno pomenkovali o težavah in željah kmetskega stanu. Vrl kmetovalec iz črnovrške občine je pozdravil svoje tovariše prav bratsko s toplimi be¬ sedami. Vsi stanovi se organizujejo, le kmet se ne gane, zato pa je povdarjal, da treba samostojnega mišljenja in pa pogumne zavesti iti na delo. Če pomislimo, je rekel, da danes zastopajo kmeta v. zbornicah razni duhovniki, ki zdaleka ne vedo, kaj je delo, če pomislimo, da nam ti ljudje usiljujejo za zastopnika vpokojenega državnega uradnika (op. ured.: Šukljeta so klerikalci spravili v deželni zbor mesto kmeta Drobniča!), si lahko mislimo, kako se bodo brigali ti ljudje za našo kmetsko korist. V svoji hiši hočemo biti sami gospodarji, ne pa živeti pod jerobstvom. Zapodimo te usiljivce, ki nam o volitvah obetajo vse mogoče. Skrbe naj za duše, za svoj posvetni obstanek pa hočemo skrbeti sami in si v tem ne pustimo Listek. Kraški svet in kraške vode. Predaval v Cerknici 21. januarja 1906. nadinžener Ivan Sbrizaj. (Konec.) Naj navedem nekoliko številk o deževju in o višinah vode. V Postojni je padlo največ dežja dne 5. novembra, in sicer 77‘4 mm, v Cerknici istega dne 53'9 mm, ravno tako v Planini in sicer 65'2 mm. Ako bi bile povodnji v teh dolinah navadne reške povodnji, bi morala nastopiti najvišja voda neposredno po naj¬ večjem dežju, lani tem bolj, ker je padlo konec meseca oktobra precej snega, ki se je še topil prve dni novembra. Resnično pa je dosegla povodenj najvišjo višino v Cerkniškem jezeru in v Planinski dolini šele 1. decembra, torej skoraj štiri tedne kasneje. V Cerkniškem jezeru je bila voda pri vasi Dolenjem jezeru visoka 4'95 m, v Planinski dolini pri gradu Hasbergu 6’81 m. Pod stenami pa čez 9’5 m, ker je bil vodomer, ki je toliko dolg, od 26. novembra do 2. decembra pod vodo. Kljub temu torej, da je padlo največ dežja že 5. novembra, je nastopila voda najviše šele 1. decembra, torej skoraj štiri tedne kasneje. Še nikdar ni bilo čuti, da bi nastopila povodenj po odprtih dolinah najviše šele nekaj tednov za onim dnem, ko je padlo največ dežja. Jasen je zato razloček med povodnjimi v od¬ prtih dolinah in v kraških poljih, jasno pa je sedaj tudi, zakaj se niso dosegli uspehi z deli, ki so se izvr¬ šila, da bi se odstranile povodnji v teh poljih. Najvišja voda v eni kraški dolini ni odvisna od najvišje vode v drugi dolini, s katero je podzemeljsko zvezana; lahko pa nastopita ob enem, vendar se to zgodi le slučajno. Visoka voda v Ljubljanici je n. pr. neodvisna od povodnji v Planinski dolini. To dokazujejo nastopne številke. Ljubljanica je imela najvišjo vodo pri izvirkih 9. novembra in sicer na Hribu 312, na Vrdu 4'26 m ; najvišja povodenj v Planinski dolini je pa nastopila 1. decembra. Ta dan je kazal vodomer na Hribu le 2 - 46 m, na Vrdu pa 3 52 m. Planinska dolina je bila še vedno poplavljena, v Ljubljanici se je pa odtekala že majhna voda. To sem omenil zaradi tega, ker en del prizade¬ tega prebivalstva še vedno misli, da bi se vode v Ljuljanici množile, če bi se napravili v Planinski do¬ lini še novi požiralniki. Enako razmerje je med Cerk¬ niškim jezerom in Planinsko dolino, v kateri že zdavnaj-ni več vode razen v strugi Unca, jezero je pa še vedno visoko. Omenil sem, da se niso dosegli uspehi z deli za odpravo povodnji v naših kraških poljih. Iz tega, kar sem že navedel, izvira sicer precej jasno, da se ob razmerah, kakršne so, ne morejo doseči uspehi, vendar naj priobčim še nekaj podatkov. V letih 1877. in 1878. so potrebili v Planini veliko število požiral¬ nikov, ki so jih potem tudi primerno zavarovali, da se ne bi zopet zamašili. Pri županstvu v Planini se gotovo nahaja poro¬ čilo iz meseca septembra 1878. leta, v katerem je ome¬ njeno, da je bil uspeh teh del nepričakovan, ker je Letnik II. NOTRANJEC Stran 133. predpisovati. Saj je Kristus rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta! Govorili so še drugi, med njimi nekateri učitelji. Priporočala se je okrajna organizacija! Zaupni shod narodno-napredne stranke se je vršil v Ljubljani dne 25. t. m. Na shod je došlo 500 mož, med njimi nad polovico z dežele. Predsedoval je župan ljubljanski Ivan Hribar. Glavni govornik dr. Triller je govoril o volilni reformi, o krivici, ki grozi Slovencem na meji, povdarjal, da se interesi mest in kmetskih okrajev ostro ločijo. Nato je razvijal glavne točke novega programa, ki ga pa bo podrobno sestavil šele izvrševalni odbor in določil nov shod zaupnikov jeseni t. 1. Dr. Tavčar je poročal o organizaciji, dozdaj da je bila na papirju, odslej naj se uveljavi. „Slov. Narod“ je izjavil, da hoče biti od stranke neodvisen list, stranki pa želi tak program, ki bo ugoden m e - ščanskim in srednjim stanom. Celjska „Domovina“ je zadnje mesece prav vrl in pogumen list. Nekako novo krepko narodno živ¬ ljenje veje v njej. To pa ni všeč klerikalcem, ki se boje, da bi „Domovina“ preprečila, da klerikalizem na tihem zasede slovenski Štajer. Zato so po svoji navadi začeli z osebnostmi, napadajo urednika Špindlerja, samo da bi njemu in njegovi rodbini ukradli trdo pri- služeni kruh. Neizmerna podlost! Dopisi. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Občinska seja je bila zopet, namreč 16. marca. Vabila so oznanjevala odbornikom le pomenek o vodovodu, a v resnici je bilo na dnevnem redu več važnih zadev, ki jih priobčujemo deloma v naslednjem. Opozarjamo gospoda župana, da pri prihodnjem poklicu vabila popolni, da se bodo možje vedeli pripraviti na razprave in ne molčali ter kimali kakor mameluki. Spominjamo tudi, da mora biti vsaka seja naznanjena c. kr. okr. glavarstvu več dni prej. Pritožili se bodemo odslej zoper vsak sklep, ako | se ne bodo sklicevale seje v postavno določenem času. Ker so klerikalni gospodje tako ozkosrčni do gotovih stvari in oseb, se bomo tudi mi potrudili, da bodo odslej redno funkcijonirali vsi javni uradi, kakor župnijski in županijski in da bode strogi red na pošti in v šoli, kakor to tudi mora biti in ne — „po domače 1 '. Gospod župnik bi rad hitro imel novo župnišče. Mi mu tega ne zamerimo, saj ima res škandalozno stanovanje. V zadnji seji, pri kateri je bil gospod Abram sam navzoč, se je razpravljalo nekaj o tem. Kakor slišimo, so želeli možje, naj si gospod župnik preskrbi provizorični načrt stavbe. bila meseca novembra leta 1877. po vseh dolinah huda povodenj, od Planinske doline je pa bil le peti del pod vodo, in sicer samo tri dni, kljub temu, da se je prebivalstvo nadejalo več tednov trajajoče povodnji. Žal da veselje, izraženo v poročilu, ni trpelo dolgo, kajti dva meseca kasneje, namreč meseca novembra 1878. je pričelo deževati in snežiti; posledica je bila velika povodenj v Planinski dolini, ki je trajala več tednov. Ta slučaj kaže dosti jasno, da so se Planinci va¬ rali ; požiralnike so sicer očistili, povodnji so pa tudi ostale. Kasneje so napravili v tej dolini dva umetna požiralnika, toda povodnji nastopajo prej ko slej vedno enako ; to zopet kaže, da povodnji v kraških dolinah niso navadne povodnji. Kakor v Planinski dolini so pokazale skušnje tudi v drugih kraških dolinah, da se povodnji ne dado odpraviti. Voda se po naravnih po¬ žiralnikih itak odteka, če so pa votline in razpoke v go¬ rovju okoli dolin polne vode, ki stoji više kakor dno dolin, je naravno, da tudi umetno napravljeni požiral¬ niki ne morejo koristiti. Če si ogledamo te požiralnike, opazimo, da nehavajo v posameznih razpokah ; kaj naj torej pomaga, če napravimo odzunaj tudi večjo od- { prtino, ko pa nima odznotraj zadostnega duška ne glede na to, da je v gorovju itak polno vode. Tudi mnenje, da se voda ne more odtekati iz dolin v podzemeljske jame in votline, ker so baje poži¬ ralniki zamašeni, se ni izkazalo za pravo. V eni izmed jam okoli Planinske doline se je dognalo, da se vzdiguje voda v njej ravno tako, kakor povodenj v dolini. V Račni na Dolenjskem so našli obsežno jamo, ki je dolga približno 1 km. Ta jama ni imela vidne zveze z dolino, zato so napravili za zvezo rov, kakor kasneje pri Golo- bini v Loški dolini. Raziskovali so ravno jamo in delali priprave za zvezo. Predno pa so pričeli z delom, je nastopilo večje deževje, ki je deloma preplavilo dolino. Po odtoku voda so jamo zopet preiskali ter opazili, da je bila na onih mestih, kjer leži niže kakor dno doline, do stropa polna vode, znak torej, da je prihajala vanjo voda od nekdaj, čeprav ni imela vidne zveze z dolino. Kaj naj torej pomaga taka umetno izvršena zveza! Ta dejstva so sicer bridka, ker je uničena ž njimi teorija Hacpretova, da ne priteka voda v jame; narava si je pa te razmere sama ustvarila in človeška roka jih ne more odpraviti z navadnimi sredstvi. Za navadna sredstva smatram namreč ona dela, ki so se vršila dosedaj v kraških poljih. Če hočemo odpraviti povodnji v teh poljih, bi morali napraviti za odtekanje voda zadosti velik rov iz enega polja v drugo ; jame, ki bi jih našli pri vrtanju rova, bi seveda delo znatno olajšale. Taki predorPpa veljajo ogromno denarja, ki bi morda ne bil v pravem razmerju z uspehom. Vsa druga dela so pa brezpomembna; .večje ali manjše povodnji so odvisne edino le od večje ali manjše padavine, katere človeštvo nima v oblasti. Dr. Grund, ki nam je podal brezdvomno jasno in točno teorijo o Krasu in kraških vodah, pravi v svoji knjigi, da je le malo upanja, da bi se dosegli uspehi z umetnim izboljšanjem kraških polj; žal, da je povedal, kakor skušnje pričajo, le golo resnico. Stran 134. NOTRANJEC Letnik II. Ubožni zaklad in krščansko usmiljenje do revežev. Gospod kaplan je bil obsojen na 20 K globe, ki je bila poslana občinskemu ubožnemu zakladu. Gospod, ki se v resnici ne more hvaliti s prihranjenimi tisoči, — kakor n. pr. njegov vse časti vredni gospod šel, — se je v srce smilil gosp. Filipu Rudolfu, ki je tudi predlagal, da se gosp. kaplanu vrne 20 K iz — občinske ubožne blagajne. — Mi privoščimo iskreno nad vse potrebnemu še večjega darila, opozarjamo le gosp. župana, naj se pri jednakih prilikah pouči, iz katere blagajne sme dovoljevati občinski odbor — take podpore. Lov je imel doslej v najemu trgovec g. Vidmar. Občinski odborniki pa so sedaj sklenili, da se da za nadaljno dobo v najem onemu, ki bode največ obljubil, ali po domače — lov pride na javno dražbo. Sklep se nam vidi popolnoma pravilen, ker se bodo, ko se uresniči, gotovo zvišali prejemki občine. Dan bomo naznanili. Kaj je s propadlo mlekarno. — Že pred več časom smo poživljali, naj vendar že kaj ukrenejo v tem oziru merodajni gospodje. Kaj čakajo ! Ljudstvo je silno nezadovoljno, ker se stvar tako zavlačuje. Ven z razpravo, pa naj že izpade, kakor hoče. — Po naših mislih ne bodo smeli biti udje oškodovani, saj so odrajtavali mleko pošteno. Ako se dokažejo sle¬ parije načelstvu, naj plača načelstvo. Na vsak način se ne bodo mogli izmuzati iz zagate nadzorniki. Šest jih je bilo, vsak dan bi bil lahko jeden nadzoroval, zato so bili izvoljeni. Ako pa tega niso storili, pač težko ne bode dokazati sokrivde — velike izgube. Nespametno se nam le zdi, da so si izbrali udje advo¬ kata Schweitzerja. Strasten klerikalec je in zato dvo¬ mimo, da bi mogel proti klerikalnim črnovrškim kori- fejam nastopiti z ono odločnostjo in brezobzirnostjo, ki je potrebna v tej važni zadevi. Domače vesti. Umrl je v Žireh Anton Grošelj, načelnik kme¬ tijske podružnice. Železnica Ajdovščina—Št. Vid. Kakor je po¬ vzeti iz načrta, ki ga je predložil upravni odbor vi¬ pavske železnice postojnskemu glavarstvu, je proga za ozkotirno železnico Ajdovščina—Št. Vid sledeče pro¬ jektirana. Južno od kolodvora v Ajdovščini zavije proga in gre čez tovarniški jarek pri predilni tovarni v Ajdovščini ter čez potok Hublja. Pri kilometru P5 priti ima tir do državne ceste, ob kateri gre potem dalje. Pri cerkvi v Logu bo postajališče. Nato gre proga čez Močilnik in pride do postaje Vipava, ki bo v bližini trga zahodno od pokopališča. Tam zavije državna cesta, proga pa ima iti naravnost in čez potok Belo pri kilometru 6‘4, kjer bo zgraditi kakih 18 m dolg most. Pri kilometru 7’75 se približa zopet državni cesti, s katero gre potem vsporedno. Pri kilometru 9 7 / a se proga zopet oddalji od ceste in vspne 15 % 0 in pelje čez Dobrovo in Močilnik. Postaja Št. Vid bo pri kilo¬ metru 1216, kjer tudi konča proga in sicer severno od pokopališča in tik pota, ki pelje iz Št. Vida v Po¬ reče. Proga je tu tako projektirana, da jo bo mogoče pozneje podaljšati proti Razdrtemu in Postojni. Za po¬ stajo Št. Vid je napravljen še en načrt, po katerem bi bila postaja poleg državne ceste in sicer južno od vasi Podbreg. Največja hitrost za eno uro je proračunjena na 25 km. Predilno tovarno pri Ajdovščini bo vezala kakih 220 m dolga proga z glavno. Klasifikovanje konj se vrši v majniku naslednje: 23. v Postojni za občino Postojna in Bukovje; istega dne v Matenji vasi za Slavino; 25. v Št, Petru za Košano, Šmihel in Št. Peter; 26. v Knežaku za Knežak in Zagorje; 28. in 29. v Trnovem za občine Trnovo, II. Bistrica, Jablanica, dalje v Bitinjah za ostale okraje ilirsko-bistriškega okraja; 30. v Senožečah za vse občine senožeškega sodnega okraja razun Hrenovic in 1. junija v Vipavi za vse občine tega okraja, 2. junija pa v Slavinjah za občino Hrenovice. Ogenj. 22. t. m, je šel štiriletni sin posestnika Luke Mihelčič v Kozarščah pri Logatcu v hlev iskat jajca. Svetil je z žveplenicami in pri tem vžgal seno ; zgorel je hlev in obilo sena. Vnela se je tudi hiša, a domačini' so ogenj omejili. Škode je 1600 K, zavaro¬ valnina pa znaša le 1000 K. Kaj je novega po Slovenskem. Trgovska in obrtna zbornica je imela pretekli petek sejo, v katerej je sprejela predlog, da se mesta in trgi izločijo iz kmečkih volilnih okrajev in jim dasta dva mandata. Izrekla se je tudi zato, da se zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov vrne poslanski zbornici, češ da je nepopolen. Slovenska zmaga. Občina Okoslovci v gorenje- radgonskem okraju, ki so jo imeli dosedaj nemškutarji v rokah, prešla je pri zadnjih občinskih volitvah v slovenske. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih. Prva. sladkarna na Štajerskem. Blizu Gradca ustanovi neka avstrijska družba tovarno za sladkor. Nov vir dohodkov družbi sv. Cirila in Me¬ toda. Štajersko časopisje poživlja Slovence, naj bo 5. julij, praznik sv. Cirila in Metoda, splošni nakupo¬ valni dan pri naših narodnih trgovcih, ki bi naj od izkupa tega dne dali primerne odstotke šolski družbi. Misel iskreno pozdravljamo. Tvornico pletenin ustanovita pri sv. Antonu v Slovenskih goricah dva Čeha. Meseca julija začne že delovati. Nova železnica na Koroškem. Iz Trbiža v Rabelj nameravajo graditi železnico za izvažanje pri¬ delkov iz rudokopov. Vodovod iz rimskih časov. V Boljuncu v Istri je gostilničar Anton Sancin začel kopati svet za ame- Letnik II. NOTRANJEC Stran 135. riške trte ob cesti, ki vodi iz Boljunca v Trst. Naletel je na starodavni rimski vodovod, ki je bil po zgodo¬ vinskih podatkih porušen že leta 80. pred Kristom in ki je v davnih časih preskrbljeval Tržačane z dobro pitno vodo. Kakor se iz ostalin da sklepati, je bil ta vodovod širok 05 cm in visok okoli 80 cm. Prosveta. Okrajni šolski svet v Postojni je imel dne 24. t. m. sejo. Vzel je na znanje namestitev prov. uči¬ teljice L. Šircelj in supl. Janežič v Knežaku, supl. Za¬ letel v Senožečah, Tomšič v Trnovem in pomožnega učitelja A. Leustek v Premu, nadalje premestitev prov. učitelja Božiča iz Postojne v Cerknico, ter dovolil trimesečni dopust radi bolezni nadučitelju K. Česniku v Knežaku, učiteljici Lapajne v Senožečah in učiteljici Uršič v Podkraju. — Nekaterim učencem se je dovolilo olajšave glede šolskega obiska. — Gosp. nadučitelju A. Sadar v Budanjah se je priznala druga starostna doklada. — Konečno je vsprejel predloge za nameščenje ravnatelja, kateheta in učiteljskega osobja na meščanski šoli v Postojni. „Slovenski tehnik" se imenuje strokovni slo¬ venski mesečnik, ki ima namen seznanjati Slovence s tehničnimi pridobitvami naše dobe in pospešiti na¬ rodnogospodarski razvoj, za katerega je tehnika naj¬ večje važnosti. Izhaja v 30.000 iztisih kot priloga sedmih glavnih časnikov slovenskih. Litijske rodoljubkinje so izdale zaznamek slo¬ vanskih krstnih imen v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Dosedaj je čistega dohodka 60 K. Kdor še ni vplačal za ta seznamek, naj pošlje naravnost vodstvu v Ljubljano. Razpis učiteljske službe. Na peterorazredni deški ljudski šoli ,,Družbe sv. C. in M.“ pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učne moči z definitivnim nameščenjem (plače 1400 K. 500 K stanarine in 8 petletnic po 200 K). Narodno gospodarstvo. Posnemenja vredno. Naš poziv v „No- tranjcu", naj črnovrška občina skrbi, da pridemo do dobrih bikov plemenjakov, ni ostal brez koristi. Ob¬ činski odbor je na predlog Ivana Lampeta sklenil, da razdeli med posestnike, katerih bike bode pri prihod¬ njem ogledu licencovala komisija — posebne nagrade. Opravičenci pozor! „Perutninar“. Slovenci imamo že lepo število strokovnih gospodarskih listov. Splošni kmetovalski listi ne zmorejo vseh strok v toliko, kot bi bilo želeti in zato je za povzdigo te ali one stroke gotovo najboljši strokovni list. „Perutninar‘ ima namen povzdigniti rejo perutnine na Kranjskem. Tudi drugod goje perutnino veliko bolj ko pri nas, kar jim donaša lepih dohodkov. Štajerci goje fazane, Čehi race in gosi, Hrvatje purane itd. Čim več strok si umno razvijemo, tembolj bo raslo naše zasebno in narodno gospodarstvo. O pomladanski setvi. Z le-to moramo takoj pričeti, ko se naredi lepo vreme, če smo po zimi pri¬ pravili vse potrebno. Za razpeljavanje gnoja je sedaj najboljši čas in posipati moramo posebno ona umetna gnojila, ki tem več koristijo, čimpreje so na polju. To velja predvsem za žlindro; s posipanjem žlindre ni več odlašati. Kakšne sadike so dobre. 1 . Drevo, ki je že več kot 6 let, kar je cepljeno, ni dobro. 2. V visočini 1 m mora biti debelo 6—8 cm. 3. Drevo mora biti lepo zraščeno in močno. 4. Skorja naj bo gladka in brez ran. 5. Drevo mora biti ravno. 6. Glavno je, da so korenike dobro razvite in vsaj 4—6 močnih, dobro razraslih korenin je treba. 7. Vrh naj ima vsaj 4—6 vej in ne srne biti preveč košat. 8. Izbrati je dobro vrsto, ki bogato obrodi. Sadno drevje spomladi. Prvo, kar imamo spomladi storiti, je, da otrebimo drevo mrčesa, lišajev, pajčevine in druge nesnage. Paziti je posebno na hrošče- rilčkarje, ki ležejo jajca v brstje, ki se ravno razvija in katero potem ličinke popolnoma ukončajo. V prihodnjih tednih dobiti jih bo po drevju vse polno. Pod drevesa razprostremo rjuhe, otolčemo vejo za vejo in potem mrčes sežgemo. Poleg tega imamo tudi razne vrste gosenic, katerih je treba drevo kolikor mogoče čisto iztrebiti. Mlada drevesca pa imamo spomladi zalivati. Marsikdo bi mislil, da to ni potreba, toda z rednim zalivanjem povečamo in izboljšamo rast, Zalivati je tako-le : Ne prevečkrat; vsakih 14 dnij in tedaj zelo močno. Dobro pa je, če tudi zvečer in zjutraj nekoliko poškropimo drevesca, a ne preveč. Kako je uničiti plevel. Najboljše je sledeče: 1. Osuševanje mokrotnih tal. 2. Povečati je redilno moč zemlje z umetnimi gnojili, kajti čim bolj raste, tem manj prostora je za plevel. 3. Treba je pravilno menja¬ vati setve. 4. Pravilno treba orati in o pravem času, t. j. o pravem vremenu in ko je zemlja zato najboljša. 5. Orati moramo globoko, če le mogoče. 6. Sem pa tje rabimo apno. 7. Sadeže je jeseni čisto pobrati in takoj po žetvi prevrniti zemljo. Ali je kaljen krompir škodljiv? Krompir, ki je pognal že kali, ni več dober. Ne le da zmanjša kaljenje redilno moč, je tak krompir tudi škodljiv zdravju. Strupen sok, katerega imajo te vrste rastline sploh, najti je tudi v krompirju in se s kaljenjem znatno namnoži. Predno ga denemo v lonec, treba je vse kali dobro otrebiti. Tudi živini ne de dobro. Živina ga ne mara, posebno če je že obolela za tem. Pojavi se na hoji, žival hodi zelo široko, oči so rudeče in tok krvi hitrejši. Če to opazimo na živali, ji ne smemo več dati takega krompirja. Če krompir kuhamo, moramo vodo odcediti, kajti ravno ta je polna nezdrave snovi, ki jo imenujemo solanin. Kako naj se vozimo po železnici? Kdor se pelje iz enega kraja v drugega, vzame na kolodvoru Stran 136., navaden listek za vožnjo. Kdor se pa povrne vsaj v teku osmih dni, kupi si povratnico (returkarto), ker je cenejša, kakor dva navadna listka. Kdor se mnogokrat pelje v isto postajo zahteva predplačane listke, da mu ni treba vedno letati k blagajni. Ž njimi si prihrani čas in denar; zakaj kdor listke predplača, dobi jih še cenejše 'kot povratnice. Iz Postojne ali Prestranka v Trst plačaš za 10 povratnic 49 K, s predplačanimi listki pa se pelješ isto pot samo za 46 K. Ge na kolodvoru reko, da nimajo takih listkov, zahtevajte, da jih naroče z Dunaja. Veljavne so za leto, ko so bile kupljene in še za prve štiri mesece naslednjega leta. Dobe se za vse pod 130 km oddaljene postaje. — Obiskovalci vseh javnih šol dobe „šolarski me¬ sečni listek 11 . Drugod se vozi na stotine dijakov in učencev z dežele v mestne šole s takimi listi, ki so skoro štirikrat cenejši, kakor povratnice. 30 povratnic ža 19 km oddaljeno postajo stane 36 K, s šolarskim listkom pa se voziš isto daljavo za 10 K cel mesec. Polovično vožnjo imajo: delavci, če jih je vsaj 5 in se peljejo vsaj 50 km daleč, dijaki ali učenci na šolskih izletih ter otroci od 4—10 let. Dva otroka pod 4 leti vzame lahko mati zastonj s seboj. Vojaški novinci plačajo, vozeč se prvikrat v vojašnico, le po vojaškem tarifu, ki je štirikrat cenejši kakor pa navadni. Seveda se mora vsakdo izkazati s pozivnico, na kateri je župansko potrdilo, da gre v vojake. — Naj bi Notranjci upoštevali te ugodnosti; marsikak novčič si na lep način prihranijo. Razume se, da veljajo omenjene pravice za vsakogar, kdor se zanje briga. Gospodarske razstave. Strokovnjaki se poslužujejo najrazličnejših sredstev, s pomočjo katerih skušajo dvigniti blagostanje ljudstva. Za eno naj izdatnejših takih pripomočkov veljajo že dolgo časa gospodarske razstave, ki se dele po strokah v najrazličnejše vrste. Razločujemo industrijske, obrt- nijske in kmetijske razstave, prirejajo pa se tudi okrajne, deželne, državne, mednarodne, svetovne in še vse možne drugačne razstave. Za nas Notranjče bi bile največje važnosti kme¬ tijske in obrtne razstave, kojili namen bi bil stopnjevito pospeševati našo obrtnijo in našo kmetijsko produkcijo. Dežela, država, v prvi vrsti pa naše občine bi morale v tem oziru zastaviti svoje najboljše sile. da bi se čini preje upeljale take inštitucije. Vpliv in korist, ki jo ima ljudstvo od razstav se ne more dovolj ceniti. Kmet kot obrtnik se pripravljata na razstavo z neznansko marljivostjo. Obrtnik napne svoje najboljše sile, da izpostavi nekaj dovršenega, : nekaj novega. Živinorejec se več let trudi, da pridobi svoji' živini čim najboljše lastnosti in ji odstrani slabe. Vaščani se vzbujajo v medsebojnem tekmovanju nevede k napredku. Na dan razstave lahko sleherni presodi svoje delo in svoje zmožnosti. Oni, ki so morda to pot Letnik II. j zaostali, zaprisežejo si, da bodo drugič med prvimi, | oni pa. ki so prvi, sklenejo doseči drugič še kaj boljšega. Na razstavi še vsakdo lahko marsikaj nauči, bodisi iz napak, bodisi iz vrlin, ki jih imajo razstavljene stvari. Druge dežele in države pripisujejo razstavam več važnosti kot pa naše. Zato je tudi drugod gospodarska povzdiga veliko večja. V Avstriji je Nižjeavstrijsko še najvzglednejša dežela. Tamkaj obstaja že več let de¬ želni zakon, ki določa, da se ima vsako leto vršiti toliko in toliko živinorejskih razstav, ki se po celi deželi sorazmerno porazdele. Dežela pa ne prispeva h takim priredbam samo s tem, da plača velik del, ali vse stroške, marveč tudi s tem, da razpiše za vsako razstavo veliko število visokih nagrad. Tudi pri nas bi bilo že čas, da se začne prirejati kaj takega. Postojna, Logatec, Vipava, Stari trg. Vrh¬ nika so trgi, ki leže sredi takih krajev, kjer je možno prirediti n. pr. govedorejsko razstavo, cela Notranjska pa bi se lahko postavila z mlekarsko. Ker se pri nas država in dežela premalo brigati za tako gibanje, bilo bi morda najboljše, če se po vseh teh omenjenih krajih osnujejo gospodarski odbori, kojili edina naloga bi bila v svojih okoliših prirediti govedo¬ rejsko razstavo. Ta odsek naj bi skušal dobiti nekaj pripomočkov od dežele, nekaj od države, nekaj od občin, nekaj pa naj bi se nabralo od zasebnikov. Posebno kar se tiče nagrad, bi se gotovo dobilo tudi marsikako privatno darilo. Da bi se razstava tem lažje omogočila, naj bi se priredile poleg živinorejskih razstav še male razstave gospodarskih orodij. Menimo namreč, da bi raz¬ stavni odseki pridobili kolikor mogoče veliko tovarn in veletržcev, ki izdelujejo in prodajajo kmetijsko orodje za take razstave. Leti pa naj bi plačali za raz¬ stavišče primerno svoto, ki bi se lahko uspešno pora¬ bila za priredbo sploh. Za časa razstav naj bi se zbrali v naših sre¬ diščih tudi naši gospodarski strokovnjaki, ki naj bi priredili ob tej priliki strokovna predavanja. Na raz¬ stavljenih stvareh naj bi pojasnjevali kaj je dobrega, kaj slabega in na kak način je možno zboljšanje. S pomočjo razstav bi po našem mnenju jako naglo napredovali v gospodarstvu. Če se ljudem le govori o važnosti dobre živinoreje, ne koristi toliko, kot če se jim pokaže pot. po kateri pridejo sorazmerno hitro do uspehov. Pridnost, strokovna in splošna izobrazba, bi se z raz¬ stavami le povzdignila, krepko in zanesljivo pa bi se dvignilo naše kmetijstvo sploh. Po svetu. Kaj ljudje pijo? Na Angleškem pijo ponajveč čaj. Porabijo ga na leto 256,509.731 funtov, vsak skoro 6 funtov, kave pa popijo največ v Ameriki in sicer 960,878.977 funtov, na vsakega pride po 11 */ 4 , Največ vina popijejo Francozi, to je 4.371,322.400 litrov. Na NOTRANJEC Letnik II. NOTRANJEC Stran 137. posameznika pride 139 litrov. V žganjepitju nam pred¬ njači Rusija z 696,124.000 litri, posameznik 142 litrov; piva pa konsumirajo največ Nemci in sicer 7.131,092.000 litrov, to je 123 litrov na oseko. O ljudeh, ki jedo zemljo. Pri nas se cesto dogodi, da otroci jedo zemljo. V Indiji pa jedo tudi odrasli zemljo in angleška vlada se zelo trudi, da bi odpravila to razvado. V severnem delu Indije kopljejo neko skrilasto prst in je .tudi zelo v prometu. Do 2000 tovorov je preneso v pokrajino Pendžap. Indijci jo jedo z veliko slastjo. Posebno radi imajo ono od belili mravelj. Če jih vprašaš, kaj da je na tem, ti odgovore, da ima prst različen duh in okus in jim velja kot posebna slaščica. Prsti pripisujejo tudi zdravilne moči. Indijci so temu strastno udani in angleška vlada se trudi to razvado odpraviti, ker jim zelo škoduje. Posebno ženske, ki jedo prst, tožijo o bolečinah in slabosti v členkih in nenavadnem utripanju srca. Pozneje postane tudi koža rumenkasta in tok krvi slab. Cesto se jih polasti tudi vodenica. Hranilna vrednost sadja. Okus sadja temelji po večini na rastlinskih kislinah (jabolčna kislina, citronska kislina, vinska kislina) in na različnih eteričnih oljih. Hranilna vrednost prihaja navadno od sladkorja. Soli služijo k tvorbi mineralnih solij v telesu, kakor so posebno potrebne v krvi in za tvorbo kostij. Splošno se lahko trdi, da je sveže sadje okusnejše in krepilnejše kot pa kuhano. Kajti vsled vročine so izginile snovi, katere učinkujejo dober okus. Ker so se pa rastlinske vlakni istočasno vsled kuhanja razdrobile, zahteva sedaj sadje večje prebavljanje. I surovo i kuhano sadje vpliva imenitno na črevesno delovanje in služi večkrat mesto odvajalnih /sredstev. Neprebavne so lupine in koščice grozdja; zatorej naj se jih ne požira. Da se ima sadje za vsak letni čas, se je ohrani s tem, da se osuši (jabolka, hruške, češplje), ali pa se skuha sadje. V zadnjem slučaju zadostuje sladkor kot ohranilo, ako je sadje dobro ločeno od zraku. Za kratek čas. Nevarna šala. Žena; Dala sem ti vendar, da poravnaš dolg pri Pavlinu, ali si pozabil nato? Mož: Ne, ampak zapil sem ga. Odkrito žalovanje. Župnik (Jekovcu, ko je prišel naznanit, da mu je umrla žena) : Kedaj je umrla? Jekoveč: Včeraj. Škoda, da ni-en dan preje, bi jo pokopali v nedeljo. Pastirska. Gospodinja: Kje imaš pa krave? Pastir: Oh, na paši, celo pot se mi je zdelo, da sem nekaj pozabil. Darovi za Vilharjev spomenik. Gosp. R. Dolenc, vodja na Grmu 10 K. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Listnica upravništva. G. F. M. v Ostrožnem brdu. List Vam redno pošiljamo. Nerodnosti je torej kriva pošta. Tudi drugod ni vse v redu in zato bomo odslej posvečali našim poštam kar največjo paznost. Loterijske številke. Gradec, 24. marca. 69 55 40 87 29 Dunaj, 24. marca . 42 44 23 65 20 II najem se do gostilna ob deželni cesti ob vodi Reka med Ambrožičem in Deklevom. Hiša obstoji iz 3 sob, 2 hramov in drugih prostorov. Najprimernejša za kakega rokodelca, ki bi bil pripravljen točiti od litra, ali tudi svoje vino. Več se poizve pri g. Josipu Samsa, posestniku v Starisušiei št. 6, pošta Košana. ^9'Am Vožnja traja ^ dni g dni ijvrs tna P n|l kazapotov^ inos , ane nainovejšimi leta 1905in 06zqraienimi velikanskimi parniM Pojasnila daje zastopnik lij* Ijubjjana J^lodvonsl^e-uliceštv .28 ^Odhod izjjubljane vsaki pcmedeleklorek in četrtek v tednu. V hiši gospe Helene Orešek v Postojni • zobozdravnik ® iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 ✓ ‘D % s y 0. SEVDL k \ izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Stran 138. NOTRANJEC Letnik II. E 35/6 3 . Dražbeni oklic. Po zahtevanju Josipa Habe iz Zaloga, zastopanega po g. dr. Franu Piki, odvetniku v Postojni, bo dne 2 5. maj ni k a 19 06 dopoldne ob '/ 2 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 5 dražba polovice zemljišča, vložek št. 53 d. o. Zalog, obstoječe iz hiše št. 29 v Zalogu in vrta. Nepremičnini, kojo je prodati na dražbi, je dolo¬ čena vrednost na 1830 K. Najmanjši ponudek znaša 1220 K, pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepre¬ mičnine, (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 8 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, odd. II., dne 14. marca 1906. IfH. - ! Stavbeno £» Polc E flnoch :n LJUBLJANA, GRADIŠČE 17, m @ arhitekta in zidarska mojstra. ® © Prevzemata izdelovanje projektov, vsakovrstnih stavb, kakor zidanje hiš, izdelovanje cest, ter razne vodne — kanalizacijske — in vodovodne naprave, ■proračuni na zahtevanje brezplačno. a ■ -■ n i ..ii-i ■ i -m ei I C 42 6. 0 44 6 Oklic. Zoper zapuščino Ivane Curk iz Orehka, li koji se ni še nibče priglasil dedičem. ter so tudi dediči ne¬ znanega bivališča, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Postojni tožba 1. po gosp. Edvardu Dolenc, grajščaku v Orehku št. 1, zaradi 1000 K s pr.; 2. po g. Ivani Gogala roj. Draxler iz Kranja št. 27 r zaradi 1000 K s pr. Na podlagi teh tožb določa se narok za ustno razpravo na dan 11. aprila 19 06, dopoldne ob 9. uri oziroma 10. uri pri tej sodniji v razpravni sobi št. 5. V obrambo pravic tožene postavlja se za skrbnika gosp. Gustav Omahen, c. kr. notar v Postojini in bo zastopal toženo v omenjeni pravni stvari na njeno ne¬ varnost in stroške, dokler se ne zglasi kak dedič ali pooblaščenec. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, odd. II., dne 26. marca 1906. Posojilnica v Logatcu registrovana zadruga z omejenim poroštvom, vabi častite zadružnike k rednemu občnemu zboru ki bode dne I. aprila 1.1. ob pol 3 . uri popoldne v posojilnični pisarni v Dol. LogatcL Vspor ed: 1. Poročilo in računski sklep za leto 1905. 2. Odobrenje računa in razdelitev dobička. 3. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 4. Predlogi in nasveti zadružnikov. V Dol. Logatci, dne 22. marca 190G. Ravnateljstvo. Notranjska posojilnica v Postojni i registrovana zadruga z omejenim poroštvom jS posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan g obrestuje hranilne vloge po 4 1|2 °|o S brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. . • ---— Daje posojila, po 6 °| 0 na osobni kredit ali proti vknjižbi. Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndl ob druzih delavnikih. & t Letnik II. NOTRANJEC Stran 139. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Notranjci, berite, širite in naročate = „NotranjGa“! = Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. -^ 5 - 3 — Urar in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. POZOR! BERITE! Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. . Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. AyVVYYYYYYYYYY, lajcenejša in najhitreje vožnja v flmeriho ja s parniki ..Severoaemšhcga Lloyda“ iz BREIHNO v NEN-V OHK Zarezano strešno opeko |E^* (Falz) ^ navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak , in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Jelovšek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). S cesarskimi brzoparniki »Kaiser \Vilhelm II.", »Kronprinz Wilhelm", »Kaiser Wihelm der Grosse". PreHomorsha vožnjo traja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. • Posestvo • arondirano. sestoječe iz hiše, katera ima dve — Kolistrove ustanove — gospodarskega poslopja in vrta poleg 17 oralov njiv in travnikov, dveh pravic v gmajni in ciika 3 oralov mladega gozda v občini Pred¬ jama, okraj Postojna, proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji Lavrenčič in Domicelj LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 32. Stran 140. NOTRANJEC Letnik II. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! KMMMMnAfiie' LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča ® svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen # kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho m mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen SUJT* po nizkih cenah. l/reče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A, Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Več sto visokodebelnih sodnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. 100.080 smrekovih sadik triletnih, ima na prodaj krajni šolski svet v Postojni. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Izvrsten sirar z večletno prakso išče službe. Več pove upravništvo ,,Notranjca“. Hiša v Postojni poleg koje je 1 oral sveta, je na prodaj. Več pove upravništvo „Notranjca“. <3-rc:ncLo:fbr2.,, dobro ohranjen, proda po nizki ceni Josip Paternost, gostilničar v Postojni. Stavbiščc v Postojni, Sežani ali Nabrežini želim kupiti. Ponudbe s ceno na upravništvo „Notranjca“ pod ,, Sezona 906“. Moške obleke in uniforme izgotavija Josip Jurca, krojaški mojster v Postojni, na Jamski cesti št. 243. — Solidno delo in zmerne cene. Izvrstno naravno brinjem nlje, pristni brinjevec in siivovko ima naprodaj in pošilja na zahtevo vzorce Stefan Pivk, Predgriže, p. Črni vrh nad Idrijo. Ringschiff-stroj za krojače, še malo rabljen, se proda za nizko ceno. Kje? pove upravništvo „Notranjca‘. Mizarski pomočnik dobi takoj službo. Več pove upravništvo „Notranjca“ v Ljubljani. • • Službo" • ® kot čuvaj ali občinski sluga želim takoj nastopiti. Kot tak sem služil že več let. Več se poizve pri upravništvu „No- tranjca" v Ljubljani. N apravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh Del-Linz, načelnik. Hrastova debla od 25 cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan. Marcu v Novakovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Izvisten sir prve, druze in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam do¬ kazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannert«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. TTce2S.ec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in poštenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Pivovarna„G. ^UER-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo © ® v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh - — (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). .— _ E Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.