telefon: 068 342 360, 25 098
MOLEK
'O
avtoservis - prodaja vozil ■ a vtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366
DOLEHJSKI LIST | DOLENJSKI LIST I DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST i DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST S DOLENJSKI LIST
Delavci Tergusa bodo stavkali do stečaja
Denar za stečaj bodo zbrali lastniki sami
ČRNOMELJ - Delavci Tergusa, ki so prejšnji teden čakali na odgovor Dolenjske banke glede nadaljnje usode njihovega podjetja, so lahko zvedeli le, da banka Obrti, predhodnice Tergusa, ne da v stečaj, ker ima ekonomske interese. Vendar delavci še vedno razmišljajo, kako bi jim uspelo spraviti v stečaj Obrt, medtem ko vse kaže, da bo za Tergus stečaj kmalu oklican.
Najprej je bilo sicer rečeno, naj denar za stečaj Tergusa zberejo delavci sami, vendar so ti pritisnili na tri solastnike, ki so končno le pristali, da bodo dali denar za stečaj. V ponedeljek so se delavci pogovarjali tudi z večinskim lastnikom podjetja Zdenkom Moharjem, ki jim je obljubil, da jim bo izplačal tri plače za nazaj, rok, do katerega bo to storil, pa jim bo še sporočil. Njegov sin Zdenko pa naj bi kot samostojni podjetnik v sosednji stavbi Tergusove delavnice, kjer je bilo nekdaj skladišče, odprl svojo delavnico, v kateri bi izdelo-
• Delavci Tergusa so zahtevali demanti izjave Dušana Grahka, enega od lastnikov Tergusa, zapisane v prejšnji številki Dolenjskega lista. Delavci se ne strinjajo s tistim delom, kjer je Grahek dejal, da se bori za delavce podjetja. Trdijo namreč, da so bile Grahku malo mar njihove težave vse do takrat, dokler mu niso zagrozili, da bodo stavkali pred njegovo hišo.
val lesne elemente, kakršne so delali v Tergusu. Delavci Tergusa pa so se odločili, da bodo nadaljevali s stavko, dokler ne bo oklican stečaj Tergusa, potem pa bodo šli na Zavod za zaposlovanje.
M. B.-J.
Izstop nič presunljivega
Ob naraščajoči notranji napetosti je že en sam dan zadoščal, da je razpadla velika vladna koalicija, ki je nastajala sedem tednov in držala natanko tri leta. V nasprotju s pričakovanji, da se bodo iz vlade poslovili Slovenski krščanski demokrati in s tem utrdili desnico, je izstopila Združena lista socialnih demokratov. Na faksu, ki nam ga je poslalo predsedstvo, je takole utemeljila svoj sklep: "Poslanska skupina ZL je dosledno nasprotovala amandmajem vlade, ki neuskaljeno z upokojenci ter brez soglasja v koaliciji v letu 1996 bistveno poslabšujejo položaj in pravice upokojencev. Neposredno za tem je predsednik vlade dr. Drnovšek brez posvetovanja in soglasja z ZL, česar ni mogoče razumeti drugače kot enostranski povračilni ukrep, predlagal razrešitev ministra dr. Tajnikarja... ” Seveda nasprotna stran razlaga vzroke drugače. Dr. Drnovšek očita ZLSD, da je prekršila koalicijsko pogodbo in da je naredila demagoško predvolilno potezo, s katero si želi pridobiti naklonjenost 470.000 slovenskih upokojencev, kar je tretjina vsega volilnega telesa.
Kakorkoli, trojne koalicije ni več, ZLSD je postala največja opozicijska stranka, ki pa se je zaradi izstopa odpovedala štirim ministrom in osmim državnim sekretarjem, ki morajo prav tako ponuditi svoj odstop. Dvojna koalicija nima v parlamentu več večine, saj znaša razmerje pozicijskih in opozicijskih poslancev natanko 45:45. Ob vsem tem je vendarle treba reči, da ni razlogov ne za predčasne volitve ne za vznemirjanje. Razpad velike koalicije je samo na videz spektakularen, v resnici pa ni prav nič usoden in presunljiv. Treba se bo pač navaditi, da koalicije in vlade prihajajo in odhajajo in da je to značilnost parlamentarizma. Ob proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga bomo najbrž še lep čas imeli, se bo to dogajalo kvečjemu še pogosteje.
MARJAN LEGAN
KAJ DELAJO PROSTOVOLJCI V M ELZI IN VILA FRANCI -Novomeška občina se je letos vključila v programe evropske skupnosti Phare skupaj s špansko Vilafranca del Penedes in italijansko občino Mel-zo pri Milanu. Projekt se loteva prostovoljnega dela, ki naj bi ga na področju socialnega varstva še v letošnjem letu pričeli razvijati na območju novomeške občine. Šestčlanska delegacija iz obeh občin je bila v ponedeljek in torek gost občine in si ogledalu šolo Šmarjeto, podrobneje pa jo je zanimalo šolanje Romov v Bršljinu (na sliki) ter njihovo življenje v naselju Žabjak. V torek so v Razvojtto-izobraževalnem centru predstavili projekt prostovoljnega dela v občini Melzo in Vilafranca in Novomeščanom dali dovolj spodbud, da bodo kaj podobnega razvili in izvedli tudi na območju novomeške občine. (Foto: J. Pavlin)
Veliki Španec Francisco Goya v Novem mestu
Njegova dela na 4. Bienalu slovenske grafike
NOVO MESTO - Priprave 1 na 4. Bienale slovenske gra- 1 tike, ki bo letos od 28. junija J do 30. septembra na Otočcu , in v Novem mestu, so v pol- , nemteku.Tedniješelnasko- , rajda 700 naslovov razpis i natečaja oz. povabilo umet- i nikom, naj sodelujejo na tej 1 osrednji slovenski likovni 1 prireditvi, ki ponese sloves ( Dolenjske in njene metropole , daleč v kulturni svet.	|
Letos bo poleg slovenske 1 grafike v programu še prikaz j originalnih del velikega Špan- ( skega slikarja in slavnega , portretista Francisca Goye (1746-1828), zatem podelitev evropske nagrade (evropski grand prix), razstava del avstrijskih grafikov ter samostojna razstava risb Bogdana Borčiča, nekdanjega profesorja likovnega pouka v Novem mestu.
Grafični bienale bo kot elitna kulturna prireditev z nagradami za umetniška dela (evropski grand prix
500.000	tolarjev, pet nagrad Novega mesta za grafiko po
200.000	tolarjev) stal precej denarja, vendar je treba pou-, dariti, da ga bo prireditveni odbor povečini zbral v obliki sponzorskih prispevkov podjetij, precejštn delež pa bo prispevalo tudi slovensko ministrstvo za kulturo.
M. L. ,
_ _ _ j
SREČANJE VPLIVNIH DOLENJCEV - S srečanja dolenjskih državnih funkcionarjev v hotelu Krka. (Foto: Marko Klinc)
Avtohiša Berus
SERVISNO PRODAJNI CENTER
G00D
SERVISNO PRODAJNI CENTER Au6l SLOVENSKI AVTO LETA 1996
POLO Od 17.990 DEM
UGODNO: GOLF RABBIT za 22.996 DEM Zelo ugodne cene za vozila iz zaloge, rabljena vozila.
NOVO MESTO - V petek popoldne seje večina Dolenjcev, ki so kot kot državni funkcionarji “na začasnem delu v Ljubljani” - toliko kot v tem mandatnem obdobju jih ni bilo še nikoli - zbrala na srečanju v kitajski restavraciji v novomeškem hotelu Krka. Na tem družabnem srečanju so načeli tudi marsikatero aktualno temo, med njimi tudi načrtovano gradnjo avtoceste na dolenjsko-posavskem odseku. O tem je več govoril državni sekretar za ceste Marjan Dvornik.
Slovenski nacionalni program gradnje avtocest predvideva v prihodnjih petih letih gradnjo tako imenovanega slovenskega avtocestnega križa oziroma 320 km avtocest. Novomeške oblasti se razburjajo, češ da so se že novembra lani na občinskem svetu seznanili z variantnimi predlogi poteka avtoceste skozi novomeško občino, a do sedaj od Ministrstva za okolje in prostor še niso prejeli odgovora. “Zakaj urad za prostor-
sko planiranje blokira izdelavo potrebne dokumentacije?” se sprašujejo. “Dovolj nam je tega, hočemo konkretne rezultate, ne pa sprenevedanje!” so odločni v Novem mestu.
Dvornik je povedal, da je potrebna dokumentacija za trebanjsko in novomeško občino v delu, a da je v zvezi s tem na območju novomeške občine še nekaj odprtih vprašanj. Vsekakor bo gradnja avtocest potekala v okviru zmo-
gljivosti slovenske gradbene ope-rative, te pa so do leta 1998 povsem zasedene. Tako bo takrat res ugoden čas za začetek gradnje dolenjskega avtocestnega odseka, če bo taka volja takratnega parlamenta. Štajerski lobi si je že izboril, kar je hotel, in upanje je, da takrat tradicionalno močni, vplivni in dobro organizirani Štajerci ne bodo protidolenjsko zagrizeni.
Skratka, do leta 2002 naj bi bila zgrajena avtocesta do Novega mesta, dve leti kasneje pa do Obrežja na meji s Hrvaško. Že predtem pa bodo začeli graditi odsek od Obrežja do Krške vasi, vendar je prej treba določiti mejo s Hrvaško.	. „

TRIJE MRTVI PRI VIHRAH - V petek ob 13.20 se je na nekdanji betonski avtocesti med Dobruško vasjo in Obrežjem zaradi neprevidnega prehitevanja zgodila še ena huda prometna nesreča, v kateri so med silovitim trčenjem dveh renaultov, espacea in petke, izgubili življenje trije ljudje. Vzrok nesreče je bilo neprevidno prehitevanje. Več o nesreči na II. strani. (Foto: M. Vesel)

— /pSN
rmsi9mm
od 29. 2. do 2. 3. 1996
v Športni dvorani Marof, v Novem mešttT'
Najboljši svetujejo in usmerjajo vaš nakup.
moši&m mm mmmm
Y y i
d.
LIJ1 L V'
m
nn
K\
mmmm
f f (Pip
i m i, i, i , > i 11 m i
J V J li' I A K ) -. ) i i i 1 i . J
Št. 5 (2425), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 1. februarja 1996 • Cena: 180 tolarjev
Kriz z avtocestnim križem
j ______________________ —
Na srečanju dolenjskih državnih funkcionarjev je beseda tekla tudi o načrtovani gradnji dolenjsko-posavskega odseka avtoceste
RAZSTAVA LADIJSKIH MODELOV
NOVO MESTO - Danes, L februarja, ob 18. uri zvečer bodo v mali dvorani Doma kulture odprli razstavo ladijskih modelov, ki sta jih izdelala splitska Slovenca Robert Šibila in Jožef Kamenšek. Pivi je upokojeni kapitan bojne ladje in kapitan dolge plovbe, doma iz Savinjske doline, znan pa je predvsem po svojih odličnih ladijskih modelih v steklenici. Drugi pa je pomorščak, doma iz Hajdine pri Ptuju. Pokrovitelj razstave je Mestna občina Novo mesto, ki s tem začenja navezovati tesnejše stike s splitsko občino.
VINSKI PRAZNIK
BIZELJSKO - V tukajšnjem zadružnem domu bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 9.30 ocenjevanje vzorcev vin. Na istem mestu bo v soboto, 10. februarja, osrednja prireditev v sklopu vinskega praznika. Ta prireditev, namenjena vinu in vinogradništvu, se bo začela ob 14. uri z degustacijo in nadaljevala s predavanjem, ki bo kako uro pozneje. Ob 19. uri bodo podelili diplome in priznanja vinogradnikom. Natančneje bo o omenjeni prireditvi na Bizeljskem poročal tudi priložnostni bilten, ki ga bodo izdali organizatorji.
LJUBEZEN, KI TRAJA...
Ml IMAMO VSE,
KAR POTREBUJETE!
Delovni čas od 8.30 do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure
j/atama & rluiflu/jatna
KA$AT
Novo mesto, Glavni trg 1 (oex) .iže-zso
DARILNI BON • 5% popusta ob gotovinskem plačilu

DAEWOO
Popust 10% za vozila iz zaloge kredit s 7% obr. mero. Prodaja rezervnih delov in servis AVTO-HIT, d.o.o., Novo mesto, tel./fax (068) 26-077, 341-300
13 VREME
Do konca tedna bo ob- ; I lačno in malo toplejše vre- j i inc, brez večjih padavin.
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Obetajo tovarno čistilnih naprav
stran 3:
v
•	Zupanovo pokopališče
stran 4:
•	O glasovalnem stroju in še čem
stran 6:
•	“Drnovšek sebi pljunil v skledo!”
stran 8:
•	Prodajo Keka spodbije le tožba
stran 11:
•	Tragedija na betonu pod podvozom
Narava in človek - kako?
Neki Indijanec naj bi bil rekel nekako tako, da bo človek uničil tudi samega sebe, ko bo iztrebil zadnje drevo pragozda Zemlje. Mož se ni šel znanstvenika, govoril je pač po svojem nezmotljivem občutku, ki-mu ga je narekovalo dolgotrajno sožitje z nedotaknjeno naravo. Indijančevo opozorilo se nanaša na ravnovesje v naravi. Civilizacija, v kateri živimo, nemalokrat naredi napako, ki omenjeno ravnovesje poruši. Da je nekje prišlo do napake, so poznavalci prepričani tudi v primeru, ki je vzadnjem času razburkal določeno javnost v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem. Govorimo o kormoranih. Te ptice menda preveč ogrožajo ribe v reki Krki in svet ostaja brez odgovora, kako za-
se nagibajo v smer iskanja vzrokov za invazijo kormoranov v dolini Krke. Kormorani so sicer samo eden od možnih primerov, ko ena naravna vrsta začne ogrožati drugo bolj, kot je to prav po “pameti” narave. Res, kaj naj v takih primerih stori Človek, ki vse rešuje skozi denar in paragraf?! Kaj menite o primeru kormoranov, kaj pravite o naravnem ravnovesju in grožnjah le-temu? O tem smo vprašali devet anketirancev s širokega območja, od koder poroča Dolenjski list.
IVANKA ŠUŠTARIČ, ekonomska tehnica iz Semiča: “Narava se je od pradavnine oblikovala, čistila in obnavljala sama, a ko je vmes posegel človek, je vedno naredil neumnost. Noben kongres o okolju ne reši problemov v naravi, le veliko denarja je zapravljenega, nekateri pa si s tem nabirajo tudi politične točke. Menim, da bi morali tisti, ki varujejo svoje “fevde”, skleniti med seboj kompromis.”
ANTON KRALJ, upokojenec iz Gribelj: “Človek je tisti, ki najbolj ruši ravnotežje v naravi. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi živali po zakonu narave naredile selekcijo v svojem bivalnem okolju, tako kot so to počele nekdaj. Bolj ko bo človek posegal vmes, slabše bo. Povsem upravičeni pa so posegi človeka, če gre za živali, ki širijo bolezni, na primer steklino.”
JERNEJA DRAGAN, inšpektorica na izpostavi Republiške uprave za javne prihodke v Trebnjem: “Sem za ravnovesje v naravi, ker jo imam rada neokrnjeno. Torej nisem za posege, ki bi utegnili omajati ponekod že zelo krhko ravnovesje. Marsikje si napačno razlagajo, da je pač nujno, da se vse podreja čovekovim ciljem, tako razmišljanje pa je proticivilizacijsko in zato tudi nevarno.”
PETER GANC, avtomehanik iz Jablanice pri Boštanju: “Čeprav nam povzroča divjad precejšnjo škodo nisem, zato, da bi na primer pobili vse prašiče, ki uničujejo pridelke na kmetiji, ali morda srne, ki delajo škodo predvsem v vinogradu. Lovci bi že morali skrbeti, da se divjad ne bi preveč razmnožila, če že nima dovolj naravnih sovražnikov, ali pa za ustrezno plačilo povzročene škode.”
RADO SKENDER, študent ekonomije iz Kočevja: “Kormorani so pri nas avtohtona ptičja vrsta in imajo zato tudi vso pravico živeti. Mislim tudi, da ribičem ne delajo toliko škode, kot ti povzročajo hrupa. Zato zagovarjam stališče naravovarstvenikov. Ožji lokalni interesi se morajo po mojem v vsakem primeru podrediti širšim družbenim, še posebej, če ti zadevajo področje naravovarstva.”
FRANC BUT, direktor Zadružne zveze Slovenije, iz Ribnice: “V življenju pogosto zagovarjam ekonomski vidik, vendar pa to ne pomeni, da mora biti vse podvrženo ekonomski logiki. So namreč stvari, katerih cene ni moč ovrednotiti z denarjem. V primeru kormoranov se zato postavljam na stran ekologov. Menim namreč, da smo dolžni skrbeti tudi za ohranjanje naravnega ravnovesja.”
DUŠAN PEZELJ-DULE, snemalec TV Vaš kanal, Novo mesto: “Mislim, da ni res, da so ribiči sami krivi, ker v Krko vlagajo preveč rib. Rib je veliko manj, kot jih je bilo pred 20 leti. Kormorani so očitno prileteli, ker je drugje tudi po njihovi zaslugi zmanjkalo hrane. V Švici so nekemu ribiču kormorani izpraznili ribnik. Prav je, da se dolenjski ribiči oglasijo pravočasno.”
JANA MLAKAR, prodajalka iz Krškega: “Narava sama je poskrbela, da ni nekaterih živali premalo in drugih preveč. Človek naj se Čim manj vmešava v ta red. Tako naj ne bi naseljevali v naših krajih kakšnih nevarnih živali. Včasih so katere živali lahko tudi ogrožene. Ne vem, kaj ukreniti v primeru, ko so prišli kormorani nad ribe. Rib ne moreš zavarovati, ptic ne moreš odseliti.”
MILAN KOVAČ, Aptaht-humo-rist iz Črešnjic pri Cerkljah: “Nekdanji red v naravi in družbi je ogrožen. Po vaseh okrog Cerkelj je premalo prašičev, v Ljubljani jih je preveč, pa še uvažajo jih iz tujine. Za medvede nismo v skrbeh, ker so bolj zaščiteni kot potrošniki in delavci. Medved vzame, kar misli, potrošnik in delavec pa si ne moreta privoščiti vsega.”
Slovenija nujno Obetajo tovarno čistilnih naprav
potrebuje svojo _________«________________________________r
vizijo razvoja
Na pogovoru v Ribnici dr. Mencinger in dr. Dimovski
Mešana družba SWR Beton Slovenija namerava vložiti okrog 15 milijonov mark v proizvodnjo čistilnih naprav in lovilcev olj - Projekt za čistejšo Krko - Za zdaj iz uvoza
RIBNICA - SLS iz Ribnice je minulo sredo pripravila v prostorih Miklove hiše v Ribnici razgovor o gospodarski politiki slovenske vlade. Kot gostje so sodelovali: direktor Ekonomskega inštituta dr. Jože Mencinger, državni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti dr. Vlado Dimovski ter direktor mariborskega Primata Ernest Fujs.
Dr. Jože Mencinger je ob ocenitvi slovenskega gospodarstva dejal, da je imela Slovenija z osamosvojitvijo možnost za enostaven gospodarski sistem, da pa je ta postal zelo zapleten. Po njegovem, je bila temeljna napaka narejena leta 1992. “Plače so se prehitro dvignile, zato smo vse manj konkurenčni,” je dejal Mencinger. Kot osnovni problem slovenskega gospodarstva je navedel premajhne investicije.
“Proces rasti je za zahteve, kijih postavlja zahodnoevropski trg, prepočasen,” je dejal dr. Vlado Dimovski. Z ostalimi razpravljal-ci se je tudi strinjal, da Slovenija nujno potrebuje vizijo razvoja. Dejal je, da bi ta morala biti rezultat nacionalnega konsenza, slediti pa bi ji morala jasno izdelana strategija razvoja.
Ernest Fujs je poudaril, da problem gospodarstva ni le problem produkcijskih sil, ampak celotne družbe oziroma države. Dejal je, da so vsa podjetja v Sloveniji, če jih primerjamo z zahodnoevropskimi podjetji, neuspešna. “Najbolj žalostno je, da ima država pri tako nizkem izvozu devizne rezerve,” je še dejal Fujs.
M. LESKOVŠEK-SVETE
GROSUPLJE - Župani občin od izvira do izliva reke Krke so si v minulem tednu ogledali manjše čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda v Avstriji. Do ogleda je prišlo na pobudo podjetja SWR Beton Slovenija, ki je uvoznik čistilnih naprav iz Avstrije, v prihodnosti pa se namerava lotiti tudi izdelave bioloških čistilnih naprav ter lovilcev olj in maščob tudi v Sloveniji.
Družba v mešani lasti za zdaj zagotavlja pri uvozu čistilnih naprav po ugodnejših cenah, kot jih je sicer mogoče kupiti v Avstriji. Kot je povedal Avgust Gril iz podjetja Gramat Gril, ki je 10-odstotni solastnik te mešane družbe, zdaj že opremljajo nekaj objektov v Sloveniji, o nakupu čistilnih naprav pa se ravnokar odloča 20 občin.
“Skupaj z nekaterimi strokovnjaki pripravljamo projekt za čiščenje odpadnih voda ob reki Krki od izvira do izliva. Ekipa že dela na tem projektu, tako da smo imeli pred kratkim informativne razgovore z župani občin ob Krki,
s projektom pa bomo potem po-škušali pridobiti tudi republiška sredstva. V to bi radi vključili tudi
* Zelo pomembne so tudi sodobne naprave za lovljenje olj in maščob, ki lahko že v manjših količinah zelo poslabšajo velike količine vode. Za zdaj te naprave še uvažajo, vendar ima podjetje v načrtih izgradnjo tovarne za izdelavo čistilnih naprav in lovilcev olj in maščob pri nas. Po Grilovih napovedih bo potrebno v ta obrat vložiti okrog 15 milijonov mark. Lokacija trenutno še ni znana, zagotovo pa bo nekje v bližini slo-vensko-hrvaške meje.
Kočevje in športni center Gače, seveda pa raziskujemo tudi hrvaški trg,” je dejal Gril.
V družbi S\VR Beton Slovenija menijo, da so priložnost za čistejšo Slovenijo ob posebni topografiji ravno manjše čistilne naprave in manjša omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Trdijo namreč, da veliki kanalizacijski sistemi zavzemajo tudi do 80 odstotkov investicijske vrednosti končne čistilne naprave in sistema. Po njihovem je bolje vlagati v manjše sisteme, poleg tega pa naj bi razpršeno oddajanje v vodo preprečilo katastrofo ob morebitnih izlitjih, okvarah itd. Podjetje ima široko ponudbo čistilnih naprav, od takih, ki so primerne za družinsko hišo, do naprav za zaselke, trge, vasi in tudi večja naselja do 3.000 enot.
B. DUŠIČ GORNIK
Skozi gozd drugačni daljnovodi
V bližini Novega mesta stoji prvi novozgrajeni daljnovod z dodatno izolacijo - Manj posekov in manj vzdrževanja - Drevo se je naslonilo na tokovod, pa elektrike ni zmanjkalo
NOVO MESTO - Po novem letu, ko seje zaradi težkega snega in žleda lomilo drevje, so imeli delavci Elektra polne roke dela in stroškov z vzdrževanjem napeljave, vendar so številne vasi kljub temu ostale brez električnega toka. Na Elektru v Novem mestu upajo, da bo v prihodnosti ob podobnih razmerah manj težav, pa tudi stroški za vzdrževanje naj bi se precej zmanjšali. K temu bodo prispevali posodobljeni daljnovodi, kakršne že nekaj časa s pridom uporabljajo na Finskem, Švedskem in Norveškem.
Kdaj bo to, je odvisno od razpoložljivega denarja za obnovo daljnovodov, vendar prvi taki daljnovodi že stojijo. Prvega v Sloveniji so namestili ob sanaciji daljnovo-
da v okolici Velikih Lašč, s prvo tovrstno novogradnjo v Sloveniji pa se ponašajo Novomeščani. Dvojni daljnovod poteka med
• Po zgoraj zapisanem sodeč, je logično, da si na Elektru želijo, da bi vsak daljnovod, ki poteka preko gozdov, postavili po novem sistemu. Obstoječe daljnovode bi radi čimprej zamenjali in zmanjšali stroške vzdrževanja. Sedanje cene električne energije ter stroški proizvodnje in distribucije zaenkrat ne obetajo velikih in skorajšnjih obnov, tako da je težko reči, kdaj bodo preko vseh gozdov potekali novi daljnovodi. Vsekakor pa je novost treba resno načrtovati. Pri gradnji stane daljnovod investitorja res 10 odstotkov več, zato pa se pozneje pokaže, da je lahko tudi do 40 odstotkov cenejši.
OCENA GOSPODARSKE POLITIKE VLADE - Medtem ko si razpravljala na razgovoru o oceni gospodarske piolitike slovenske vlade v Ribnici niso bili enotni v oceni pomena investicij, uspešnosti poslovanja podjetij in deviznih rezerv, pa so izrazili enotno prepričanje, da je potrebno oblikovati vizijo razvoja Slovenije. (Foto: M. L.-S.)
Pogancami in Cikavo (zgradili so ga pred dvema letoma), enojni med Brusnicami in Žerjavinom.
Za kakšno novost gre in kakšne so njene prednosti? Najbolj se novost obrestuje pri daljnovodih, ki potekajo skozi gozdove. Ob klasičnem načinu gradnje električ-
nih daljnovodov so ponavadi gra- | ditelji-primorani posekati vse drevje v širini 7 metrov od skra- \ jnega tokovodnika, da bi prepreči- ! li dotikanje vej in okvare na dalj- 1 novodih. To povzroča precejšnje stroške pri sami gradnji, pa tudi pozneje pri rednem vzdrževanju. J Če namreč veja samo oplazi toko- j vodnik, pride do izpada sistema, | zgodi se, da je v okvari 20, 30 ali celo 70 transformatorskih postaj in tudi do 60 km daljnovoda, uporabniki pa ostanejo brez elektrike.
“Če je pri klasičnem načinu gradnje na izolator privezan neizo- J liran tokovodnik, je pri novejšem ! na izolator obešen tokovodnik s polovično izolacijo, ki onemogoča preboje, če prideta v stik dva taka tokovodnika ali pade na tokovodnik veja. Ob zadnjih defektih se je drevo naslonilo na polizolirani tokovodnik, pa je daljnovod normalno deloval,” nam je pojasnil direktor Elektra Novo mesto Franc Kraševec.
Prva in osnovna prednost je torej v tem, daje veliko manj okvar ter s tem manj stroškov in hude krvi uporabnikov. Tak daljnovod ne zahteva tako velikih posekov, dosti manj je tudi obsekovanja, saj je dovolj, da posekajo le tiste veje, ki se drgnejo ob tokovodnik. Po izkušnjah delavcev Elektra je še posebej ugodno, ker se na ozkem poseku drevje manj ruši kot na
Šir0kem- B. DUŠIČ GORNIK
SKB BANKA TUDI V ČRNOMIJU - Novomeška poslovna enota SKB banke je pretekli teden v poslovnem centru na Belokranjski cesti v Črnomlju odprla svojo novo ekspozituro. Vd. direktorja poslovne enote Novo mesto Marica Škoda (na desni) je govorila o storitvah ekspoziture, ki meri 115 kv. metrov. V njej so štirje zaposleni (trije od njih stojijo ob njej). Predsednik uprave banke Ivan Nerad (na levi) pa je dejal, da so s črnomaljsko ekspozituro zaključili mrežo bank na Dolenjskem in v Beli krajini, sicer pa je njihova strategija, da bo SKB predvsem slovenska banka, želijo pa doseči tudi 20-odstni tržni delež; danes znaša 11 odst. (Foto: M. B.-J.)
v/\ <	SVA VERITAS (Ul.
1-	Slomškova 3
	62 250 Ptuj
OZ	tel:	062 779 -197
m	tel.,fax: 062 779 - 009
>	l -mail: SVA VERITAS@cunet.si
Mariborsko pismo
Kdo se poigrava z mariborsko “socialno bombo”?
Že misel o stečaju Tama pognala ljudem kri v glavo
MARIBOR - Številnih Mariborčanov že lep čas ni nobena stvar tako razburila kakor vesti, daje na nedavni seji upravnega odbora Tama tekla beseda tudi o možnem stečaju tega največjega mariborskega podjetja, v katerem je bilo pred desetimi leti zaposlenih 8.800 delavcev, danes pa jih je samo še 2.999. Upravni odbor Tama sicer ni sprejel predlaganega sklepa o stečaju, vendar to zlasti delavcev v kovinski in elektro industriji v štajerski metropoli ni pomirilo.
Razburjenje med mariborskimi kovinarji je razumljivo, saj so tudi pred stečajem Elektroko-vine, Metalne, Čevovoda, EEK Montaže, Tovarne stikalnih naprav, Ferromora in številnih drugih podjetij pristojni zagotavljali, da bodo podjetje rešili pred najhujšim, potem pa so podjetja morala iznenada v stečaj, delavci pa so se popolno-
ma nepripravljeni in brez kakršnih koli odpravnin čez noč znašli na zavodu za zaposlovanje med brezposelnimi. V minulih petih letih je moralo v Mariboru in podravski regiji v stečaj okoli 100 srednjih in velikih podjetij, med njimi pa jih je bilo največ s področja kovinske in elektro industrije. Na začetku devetdesetih let je bilo v Mariboru zaposlenih 33 tisoč kovinarjev, sedaj pa jih je samo šc 12.700.
Vesti o možnem stečaju Tama so, razumljivo, najbolj razburile zaposlene v Tamu, za katere je novi predsednik Tamove uprave Janez Lah na svoji prvi tiskovni konferenci v sredini januarja že tako in tako dejal, da jim zaradi dveletnega razpravljanja o sanaciji že zmanjkuje delovnega elana in otpimizma. Ker je Lah prepričan, da bolniku v intenzivni negi ne morejo pomagati niti najboljši zdravniki, če sam nima volje, da bi ozdravel, si že od svojega prihoda v podjetje prizadeva tamovcem vrniti izgubljeno samozaupanje in optimizem. Razprava na seji upravnega odbora Tama, ki je stekla mimo njegove volje, je v kolektivu čez noč porušila delovno moralo, ki jo je bilo novemu predsedniku uprave vendarle uspelo zgraditi v prvem mesecu svojega mandata. Neodvisni sindikat v Tamu je zaradi omenjenih vesti in zamude pri 'vi' plačilu decembrskih plač že napovedal stavko.
TOMAŽ KŠEI.A
Novomeška kronika
VINO - Škocjanski župan, priljubljeni in šegavi Janez Povšič, je tudi znan vinogradnik in velik pridelovalec cvička. Z zadnjim letnikom pa je imel kar precej težav. Dolgo se mu vino ni hotelo izčistiti. Pa so duhoviti Škocjanci hitro našli vzrok za to: Povšičevo vino je jako, kakršni so odnosi med Škocjanom in Bučko, ki se hoče priključiti sevniški občini.
K 40 MINUS - Novomeški No-voterm je izdelal novo generacijo steklene volne z oznako K 40 plus. Indeks K 40 plus zagotavlja, da te snovi ne povzročajo raka in da so sploh zdravstveno popolnoma neoporečne. Na novinarski predstavitvi tega novega izdelka pa je direktor tovarne tako kadil, daje bil faktor v prostoru največ K 40 minus.
ZAKONITOST - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta je Tone Škerlj, član sveta in znani novomeški odvetnik, opozoril, da bo svet, če neke točke ne umaknejo z dnevnega reda in se zadeve lotijo drugače, ravnal proti statutu in poslovniku. Koliko v takem primeru velja zakonitost, je pokazalo glasovanje. Mirno so izglasovali, da sporni točki ostaneta na dnevnem redu. Zakon, to je vladajoča koalicija!
INTERNACIONALA - Ljubljanski Dolenjci so se zadnji petek popoldne srečali v kitajski restavraciji. Prišli so od vsepovsod: Novomeščani, Podgorci, kandijski I republikanci, prebivalci svobodne občine Šentjernej, Bučenčani, Gotenčani, Mirnopečani, Belokranjci... skratka: praviinterna-! cionalni shod vsega, kar v Ljublja-| ni dolenjskega leze ino gre. Od pomembnežev je manjkal menda le načelnik generalštaba slovenske vojske general Albin Gutman. { Morda se je ustrašil kraja sestanka, saj bi ga lahko minister Kacin obtožil prokitajske usmeritve in to j uporabil pri svojih tehtnih argu-| mentih za njegovo zamenjavo.
' Ena gospa je rekla, da je 1 iskrena zahvala občinskih velja-' kov sekretarki Vasji Fuis ob nje-' ni razrešitvi višek neiskrenosti. Kvečjemu če niso iskreno veseli, da jih je končno odrešila svoje vztrajne pokončnosti.
DRAŽJI VRTEC V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - S L januarjem letošnjega leta veljajo nove ekonomske cene vzgojno-varst-venih storitev v občini Šentjernej. Te so v povprečju višje za 13,7 odst., višja cena pa je po-, sledica večjih življenjskih stro-I* škov, pri tem pa je upoštevana Uradna objava Štatističnega Urada Slovenije.
Suhokranjski drobiž
, ŠE NAPREJ PO STAREM -j Nič ne bo z novo krajevno skupnostjo Dvor. Vsaj zaenkrat ne, saj so bili svetniki v občinskem svetu Novo mesto mnenja, da sc morajo krajani o tem odločiti z referendumom. Tako pravijo svetniki iz vrst LDS in ZLSD, ki so nasprotovali volji krajanov, izraženi v javni anketi in na zborih občanov. Kakorkoli že, četrtkov večerje bil bife na Dvoru poln. Mnogi so pili na žalost, drugi v veselje.
KMALU ASFALT - Krajani Dešeče vasi komaj čakajo na otoplitev in lepe spomladanske dni. Zemeljska dela za novo cesto so se pred prvim snegom že pričela, opravlja pa jih g. Zupančič iz Žužemberka. Sedaj stroji stojijo, krajani pa zbirajo marke (potrebnih bo kar po 2000 od gospodinjstva), da bo položena asfaltna prevleka od Šmihela do Dešeče Vasi.
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE - Večje organizacijske spremembe so v zadnjih letih opravili tudi policisti v Žužemberku. Glavna policijska postaja je Sedaj v Dolenjskih Toplicah, medtem ko je postaja v Žužemberku Zaprta. Menda bodo možne le Uradne ure za občane. Malo je Verjetno, da bodo prišli prostovoljno na pogovr vsi tisti, ki slovijo tudi po tem, da sta zaradi njih Suha krajina in Žužemberk z okolico z debelimi črkami zapisana v kroniki z mamili, orožjem in podobnim. Odgovorni bi morali ponovno pretehtati vse okoliščine tn dati Suhi krajini le stalno policijsko postajo.	S. M.
Mii 12__N A S I H OEC I M Mii
W£j:
Nova upravna karta štirih občin
Izdala jo je Območna geodetska uprava Novo mesto - Kulturen odnos do kartografije
NOVO MESTO - Ob nedavni predstavitvi upravne karte občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Tbebnje, ki jo je izdala Območna geodetska uprava Novo mesto, kije zanjo pripravila tudi večino podatkov, izdelal pa jo je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane, je beseda tekla tudi o delu te območne uprave.
PREDSTA V1TEVNOVE KARTE - Novo uporovno karto štirih dolenjskih občin so predstavili (z leve) avtor karte prof. dr. Branko Rojc, direktor Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo mag. Roman Rener in v. d. direktorja Območne geodetske uprave Novo mesto mag. Franci Bačar. (Foto: A. B.)
EDINA TAKŠNA TRGOVINA - V Ulici Marjana Kozine v Novem mestu so v soboto Avščevi z manjšo slovesnostjo odprli trgovino z zobozdravstvenimi materiali, ki jih uporabljajo zobne ambulante in zobotehnični laboratoriji. Ta čas je takšna trgovina kot edina na območju Dolenjske, Zasavja in tja do Kočevja in Ribnice. Do sedaj se je 35 zobozdravstvenih ordinacij in 10 zobozdravstvenih laboratorijev oskrbovalo po različnih poteh. To je bilo še veliko težje, saj je kar dve tretjini vsega potrebnega materiala uvoženo. Od danes je trgovina tudi uradno odprta in jo seveda lahko obiščejo tudi čisto navadni ljudje, saj je tu poleg drugega mogoče kupiti tudi vse potrebno za ustno in zobno higieno, kaj kmalu pa bo Danica Avsac v kleti domače hiše odprla tudi zobotehnični laboratorij. (Foto: J. Pavlin)
Upravna karta štirih dolenjskih občin, ki so jo izdelali v merilu 1:75000, je vsekakor tudi lep kulturni dogodek. Po besedah avtorja karte prof. dr. Branka Rojca, ki je to novo karto dolenjskih občin predstavil, je vsaka taka karta ne samo splošno informacijsko sredstvo, ampak tudi kulturna dobrina. Včasih pa je bila karta še bolj kot danes tudi pravi umetniški izdelek. “Odnos do karte govori tudi
• Vršilec direktorja te uprave mag. Franci Bačar je orisal lansko delo uprave in naloge, ki jih čakajo. Med najpomembnejše delo gotovo sodi posodabljanje zemljiškega katastra, začetek digitalizacije katastrskih načrtov, dela pri komasaciji območja Ra-dulje. Da bi to lahko uspešno nadaljevali, si želijo, da bi čim več vlog prevzeli zasebni geodeti oziroma njihova podjetja, da se bodo na območni upravi lahko še bolj zavzeto lotili posodobitve zemljiškega katastra. “Naš končni cilj je digitalni zemljiški kataster, se pravi, da bomo vse, kar je sedaj na papirju, imeli na računalniku,” pravi Bačar.
o kulturni razvitosti okolja,” trdi prof. Rojc. Dolenjska ima po njegovem kulturen odnos do kartografije, saj redno izdaja karte. Pred nedavnim je izšla karta Novega mesta, sedaj štirih dolenjskih občin, kmalu naj bi izšla turistična karta Dolenjske, iz tiska že prihajajo topografske karte - ljudje jim pravijo tudi specialke - za območje Dolenjske in Bele krajine; za celo Slovenijo jih bo skupaj 198; izdali jih bodo do konca prihodnjega leta.
Nova karta Dolenjske ni lep izdelek samo s kartografskega stališča, ampak je tudi lepo obliko-
1NSERTOVA PREDSTAVITEV INTERNETA - V petek in soboto, 26. in 27. januarja, je podjetje Insert v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravilo predstavitev omrežja Internet in svojih dejavnosti v zvezi z njim. To je ob Infotehni drugo novomeško podjetje, ki posreduje dostop do Interneta na Dolenjskem. Predavanja so pritegnila predvsem mlajše, čeprav bi pričakovali, da bodo več zanimanja pokazale predvsem delovne organizacije in ustanove. Predavatelji so govorili o zgodovini Interneta, o njegovem tehničnem ozadju, kaj to svetovno omrežje sploh je, kaj vse nudi, kakšne so možnosti za trženje, poslovanje, zabavo in izobraževanje na Internetu, kako se priključiti nanj in koliko stane uporaba teh storitev. Po predstavitvi so poslušalci lahko tudi sami malo "deskali”po Mreži. (Foto: MiM)
ODPRT KADROS
NOVO MESTO-Danes je v Novem mestu Merica Moravec I lorvat na Prešernovem trgu, kjer domuje tudi Zarja, odprla podjetje za kadrovske storitve in kadre. Storitev bodo zagotovo najbolj veseli vsi, ki jim je odveč čakanje po pisarnah in urejanje formalnosti.
0 škocjanskem prazniku še občani
Pouk naj bi bil na Bučki spet septembra - O krajevni skupnosti 14. februarja - Bo kancijanovo občinski praznik? - O delitveni bilanci s Sevnico še niti besede
ŠKOCJAN - Škocjan kot nova občina še nima občinskega praznika, a kaj kmalu bo jasno, kateri dan bo to, saj so se svetniki na zadnji seji odločili, da o tem povprašajo občane. Komisija za kulturo je en predlog že oblikovala - 30. maj, to je dan farnega zaveznika sv. Kancijana.
Praznik ima korenine v krščanstvu, saj je bil v teh krajih močan kulturni vpliv Ogleja, iz tega močnega verskega in kulturnega središča pa so ti kraji rasli skoraj tisoč let. Škocjan je bil prvič omenjen leta 1320, prva cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev je bila zgrajena okrog leta 1630, sedanja pa leta 1782. 30. maj ljudem ni neznan, saj so ga že od nekdaj praznovali v obliki žegna-nja. Ker pa bo praznik trajno zaznamoval kraj in ljudi, so se svetniki odločili, da svoje mnenje povedo tudi občani sami.
O nezadovoljstvu krajanov Bučke smo že pisali, ta točka pa je prišla tudi na dnevni red ponedeljkove seje. Krajani so namreč že novembra postavili zahtevo po ponovni vzpostavitvi šole na Bučki - 1. septembra naj bi zaživela dva kombinirana oddelka. Vendar bo potrebno prej rešiti še stanovanjsko vprašanje učiteljev; od dveh razpisanih prostih mest se je javila le ena učiteljica. Krajani zahtevajo tudi ponovno vzpostavitev krajevne skupnosti kot pravne ose-
be. O tem bo tekla beseda na sestanku 14. februarja, ki se ga bo
IGRE Z BARVAMI
NOVO MESTO - Igre z barvami je naslov razstave likovnih del otrok iz vrtca Najdihojca na Malem Slatniku, ki bo v avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krka postavljena na ogled od 30. janurja do 20. februarja.
PREDAVANJE “HRVAŠKA IN SVET”
NOVO MESTO - V sredo, 7. februarja, bo v prostorih Dolenjskega muzeja na vsakomesečni Tribuni Hrvaškega kulturnega združenja “V sredo ob 18-ih” predavanje o Hrvaški in svetu. Predaval bo znani hrvaški publicist, eden od utemeljiteljev Hine in član Matice llrvatske, Josip Šen-tija.
vana. Hrbtna stran karte prinaša “osebno izkaznico” vseh štirih občin, čelna stran ovitka lepo fotografijo gradu Otočca, hrbtna pa kartografsko shematski prikaz Slovenije v Evropi in Dolenjske v Sloveniji. Karta je nastajala več kot leto dni in je izšla v nakladi 3000 izvodov ter v prodaji stane okoli 800 tolarjev; celotni stroški so znašali 3,2 milijona tolarjev, del denarja za njen izid pa je prispe-
TABORNIKI PRED ZIMOVANJEM
NOVO MESTO - V soboto so bile v Kosovi dolini za Mestnimi njivami igre na snegu in sankaško tekmovanje med četami Rodu gorjanskih tabornikov. Največje bilo osnovnošolcev iz štirih čet, vseh udeležencev pa 65. Igre in merjenje moči na snegu so bile hkrati vaja za bližnje zimovanje rodu na Resi. Tja bo odšla prva skupina 24. februarja za 5 dni, druga izmena pa bo ostala na Rogu do 2. marca.
BREZ ZAMUDNINE
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca ob slovenskem kulturnem prazniku ponuja možnost, da uporabniki vseh njenih oddelkov od 5. do 10. februarja vrnete knjige, ki ste jih zadržali čez rok izposoje, brez plačila zamudnine in opominov.
vala Območna geodetska uprava Novo mesto iz lastnih sredstev.
A. B.
INTERCEPTOR IN NEVERMIND V PICERIJI
NOVO MESTO - Jutri, 2. februarja, bo v piceriji Tratnik spet rohnelo. Namesto napovedanih Letečih potepuhov bo nastopila skupina Interceptor, ki spada med najbolj znane in najtežje slovenske težkometalne skupine, kot gost pa bo nastopila novomeška skupina Nevermind. Nevermindi igrajo težkometalno glasbo in z njo na svojih izredno živih in komunikativnih koncertih navdušuje Dolenjce.
KAKO SE REŠITI ČUSTVENE NAPETOSTI?
NOVO MESTO-Ali ste se kdaj vprašali, zakaj ste po službi utrujeni, čeprav je vaše delo pretežno sedeče? Zakaj nas stresne situacije in različne čustvene težave tudi fizično izčrpavajo? Kako je možno, da se zaradi čustvenih napetosti pojavijo telesne težave? Kaj lahko sami storimo, da ublažimo ta negativen vpliv? Na ta in podobna vprašanja bo skušalo odgovoriti predavanje, ki ga v Novem mestu organizira GAMA, šola stabilnega življenja iz Ljubljane. Predavanje bo v ponedeljek, 5. februarja, ob 18. uri v novomeški gimnaziji.
ZAHVALA ZDRAVNIKU - Prejšnji četrtek je novomeški župan Koncilija sprejel dolgoletnega znanega zdravnika dr. Janeza Janžekoviča. Priljubljeni zdravnik, specialist pediater, je pred nedavnim stopil v pokoj, župan pa se mu je zahvalil za dolgoletno požrtvovalno delo in mu izročil priložnostno darilo. (Foto: Z. L.-D.)
RENTA ZA PESKOKOP
ŠENTJERNEJ - Cestno podjetje Novo mesto je v lanskem letu po sporazumu o izčrpanem gramozu oziroma sporazumu o renti s krajevnima skupnostma Orehovica in Šentjernej v KS Orehovica naredila za 6,6 milijona tolarjev cestne infrastrukture, v KS Šentjernej pa za 9,8 milijonov tolarjev. Hkrati je bilo v lanskem letu za potrebe obeh krajevnih skupnosti porabljenih 16 tisoč kubičnih metrov peska. Krajevni skupnosti bi morali od vrednosti del nakazati v občinski proračun 5-odstotni davek, česar pa do zdaj še nista storili.
udeležila tudi predstavnica komisije za lokalno samoupravo v državnem zboru.
Glede na razveljavljen izbor za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki bo zajemal Bučko z okolico, je bil razpis ponovno objavljen, izbrano pa je
* Beseda je tekla tildi o delitveni bilanci. Če se zadeva z novomeško občino vsaj počasi premika, pa tega ne moremo reči za sevniško občino, ki ni niti začela pogovorov o tem, zato se župan čudi, da sploh lahko posluje, s^ bi morala škocjanska občina v določenih zadevah sevniški občini dati soglasje. Očitno je, da bo morala kaj konkretnejšega o delitvenih bilancah reči tudi država, a kot kaže, bo v tej sestavi vlade težko kaj doseči.
bilo podjetje Topos iz Novega meSta'	T. GAZVODA
•	Imamo čas, imamo jajca, štra-jk delat’, to nas rajca. (Transparent na nedavnih študentskih demonstracijah)
•	Naše življenje je kreacija našega uma. (Buda)
v
Zupanovo pokopališče
Prva'županova javna tribuna, ki naj bi jih o aktualnih vprašanjih poslej pripravljal novomeški župan Franci Koncilija, je bila v ponedeljek zvečer v sejni dvorani hotela Krka in je obravnavala novo mestno pokopališče v Srebrničah. Kaj koristnega je prineslo to prvo javno županovo razgrinjanje perečih vprašanj, bi težko rekli, vsekakor pa na njem župan ni dobil javne podpore v prizadevanjih za ureditev novega pokopališča. Z malo pretiravanja bi se dalo reči, da je bilo na javni tribuni omenjanih toliko lokacij za novo novomeško pokopališče oziroma toliko rešitev tega problema, kot je bilo tistih, ki so o tem razpravljali. Teh pa nikakor ni bilo malo.
Nasploh se postavlja vprašanje, zakaj sploh je bilo potrebno sklicevati tribuno na to temo. Odločitev, da se gre v gradnjo novega pokopališča, in to prav v Srebrničah, je že stara in večkrat potrjena. Nazadnje konec koncev na nedavni seji občinskega sveta, ko so svetniki soglašali, da občina za dobrih 850.000 nemških mark od denacionalizacijskega upravičenca Andreja Agniča kupi nekaj manj kot 11 ha zemljišča, na katerem naj bi uredili pokopališče. Denar za to pa bo šel iz sredstev, ki so se zbrala s samoprispevkom.
Na tribuni pa so predlogi za druge lokacije kar deževale: od Grabna do Marofa, da o razširit-
vah pokopališč v Ločni in Šmihelu sploh ne govorimo. Razni "eksperti” pa so zagotavljali, da je na novomeških pokopališčih dovolj prostora še vsaj za 50 let.
Nihče pa ni znal ali hotel jasno in glasno povedati, da je vse to govorjenje le neobvezno čvekanje. Prav nič ne pomaga, če se sedaj kdo zgraža nad tem, da kmetijska zemljišča lahko gredo za gradnjo avtoceste, na Marofu pa ne sme bili britof. Ali če se drugi razburja nad tem, da ljudje prodajajo grobove na (pre)polnih pokopališčih. Ali če tretji hoče z zakonom uvesti enotne mere grobov in zgolj žarni pokop. To morda koristi le kot ventil za spuščanje pregrete pare in zasebnih frustracij. Kakšnih pametnih rešitev pa od lakih razprav pač ni pričakovati. Pa ne zato, ker se na javnih razpravah nasploh ne bi mogle izkristalizirati jasne smernice za nadaljnje ukrepanje. Ne! Le pripravljene morajo biti in vsaj nakazati morajo nekaj možnih in mogočih rešitev. Ne pa tako kot v ponedeljek, ko je bil, kot kaže, edini namen ta, da ljudje enoglasno potrdijo to, kar je hotel sklicatelj in kar se pravzaprav že lep čas dogaja. Ko se ni zgodilo to, pa otroško užaljeni županov vzklik: “Če je tako, pa ne rabimo ne pokopališča ne župana!"
Ne, mesto potrebuje oboje. Postavlja pa se vprašanje rabe in trajanja.	ANDREJ BARTEU
jfttii.........1.....Z.... N A Š................I...HO 8.................Č.....I M...........MAi ! sSprehodpoMetliki
Socialno ogroženih je vse več
Na metliškem Rdečem križu ugotavljajo, da se bodo morali kmalu zateči po pomoč tudi k sponzorjem, da bodo lahko kos povpraševanju po pomoči v njihovi humanitarni organizaciji
METLIKA - Metliška občinska organizacija Rdečega križa, kije pred dobrim letom postala območna, je bila dolga leta edina v Sloveniji, ki ni imela nobenega zaposlenega. Vse delo je slonelo na ramenih zagnanih prostovoljcev, tudi takrat, ko je jeseni 1991 prišlo v občino 1.200 beguncev. Šele od začetka lanskega leta imajo redno zaposleno sekretarko Jano Gašperič, ki je predtem dve leti delala na Rdečem križu preko javnih del.
Gašperičeva opaža, da se v občini, kljub temu da ni večjih gospodarskih pretresov, povečuje število socialno ogroženih. Toda večino domačinov je še vedno sram priti po hrano in obleko in čakajo do zadnjega. “Vendar imamo na Rdečem križu za vse odprta vrata, tako za domačine, Rome in 66 registriranih beguncev iz Bosne. Pri nas lahko dobijo hrano, higienske pripomočke, oblačila, posteljnino. Naša območna organizacija dobi pomoč iz logističnega centra RKS, res pa je, daje prihaja v Metliko vedno manj. Nekaj prinesejo tudi občani, zlasti rabljeno obleko in obutev, a manj, kot so potrebe v občini. Zato se bomo morali v prihodnje znajti tudi sami, pri tem pa bo zelo dobrodošla zlasti pomoč sponzorjev,” pove Gašperičeva.
Aktivisti RK enkrat na leto obiščejo in obdarijo oskrbovance
PREDAVANJE O DROBNICI
Junija semiški občinski praznik?
Takšen je predlog krščanskih demokratov
SEMIČ - Člani občinske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Semič, sedaj jih je 93, so se minuli petek prvič sestali na rednem zboru. Pregledali so delo, ki so ga opravili doslej s skromnim denarjem, saj so šele konec lanskega leta odprli žiro račun. Letos bodo posvečali posebno skrb delu v občinskem svetu, gradnji šole, cest in vodovoda, volitvam v državni zbor, delitveni bilanci s črnomaljsko občino ter sodelovanju na prireditvah, še posebej s kulturnim društvom Orel.
Predsenik občinskega sveta Anton Malenšek je poudaril, da svet vztraja, da se čim prej izdela razvojni načrt občine, temelječ na obrti, podjetništvu in turizmu. Predlagal je tesnejše stike s sveti vseh treh belokranjskih občin in ustanovitev regije, saj bi tako Belokranjci lahko odločneje nastopili s svojimi zahtevami pred državo. Krščanski demokrati so predlagali datum občinskega praznika, in sicer 27. junij, na dan, ko je bil leta 1898 na Blatniku odprt prvi belokranjski vodovod. Geslo, pod katerim naj bi v prihodnje praznovali v Semiču občinski praznik, pa naj bi se glasilo “S skupnimi močmi”. Na javni tribuni z ministrom Andrejem Šterom (o tem več na Poteh in stranpoteh) pa je načelnik upravne enote Črnomelj Anton Horvat dejal, da bodo, ko urede prostorske težave v Črnomlju, v soglasju z ministrstvom uredili izpostavo matičarja v Se-
miČU-	M. B.-J.
za socialno ogrožene otroke na Debelem rtiču, vpisovanje ljudi, ki bi bili pripravljeni po smrti darovati dele svojega telesa, kmalu pa bi radi pričeli tudi z brezplačnim merjenjem krvnega pritiska. Seveda bi bili na metliškem RK zelo veseli, če bi lahko uresničili še številne druge predloge, ko bi le imeli dovolj denarja.
M. B.-J.
Jana Gašperič
METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja v četrtek, 1. februarja, ob 18. uri v Vinski kleti predavanje o preprečevanju in zdravljenju zajedalskih bolezni pri drobnici. Predaval bo veterinar Marko Fajdiga iz tovarne zdravil Krka. V petek, 9. februarja, pa bo ob 18. uri v sejni sobi občine Metlika predavanje o prehrani drobnice pozimi, problemih drobnice na paši in o ograjah za drobnico. Predaval bo inž. Jože Oblak iz Kmetijske svetovalne službe Kočevje.
doma počitka, obiskujejo osamljene ostarele občane po bolnišnicah, pred novim letom pa so obdarili tudi 430 predvsem bolnih, starih, socialno ogroženih. Načrtujejo še čajanke za ostarele po krajevnih skupnostih. “Lotimo se tudi različnih akcij. Lani je bil zelo odmeven pregled dojk, letos pa bomo pripravili bodisi preventivno akcijo ali poučno predavanje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v zadnjem času v naši občini vedno večji odziv na krvodajalskih akcijah, čeprav je krvodajalstvo v Sloveniji zadnja leta v krizi,” pravi Gašperičeva.
Od številnih akcij ne pozabi omeniti še organizacijo letovanja
KLIC V SILI
•	Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/ 20-370 (med 19. in 21. uro).
•	NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršnekoli težave, lahko pokličete na telefonsko številko 068/341-304 v četrtek med 18. in 20. uro.
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je 068/44-293.
•	ČRNOMELJ-Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	SEVNICA • Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na telefonsko številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro.
•	LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
METLIKA - V Metliki bo v okviru kulturnega praznika vrsta prireditev. Danes, 1. februarja, vabi planinsko društvo ob 18. uri v kulturni dom na predavanje z diapozitivi znane alpinistke in planinske inštruktorice Marinke Ko-želj-Stepic iz Ljubljane. Predavala bo o slovenskih gorah in opremi ter o Andih. Glasbena šola Metlika vabi ljubitelje glasbe na koncert mladih glasbenikov, ki bo v petek, 2. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu. Belokranjski muzej pripravlja razstavo “Daleč od zemlje” akademskega kiparja Jožefa Vršenja iz Črnomlja. Otvoritev bo v soboto, 3. februarja, ob 18. uri v Ganglovem razstavišču. Ljudska knjižnica vabi na celovečerni nastop akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, in sicer v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu. Knjižnica organizira tudi predavanje z razstavo z naslovom “Dobra in slaba slikanica”, in sicer v petek, 9. februarja, ob 17. uri v Ljudski knjižnici. Predaval bo višji knjižničar Drago Pirman iz Artič, na ogled pa bo razstava Založbe
najlepših slikanic “EPTA”. V Ljudski knjižnici bo od 6. do 16. februarja na ogled tudi razstava nove leposlovne in poučne knjige za otroke in mladino. V soboto, 10. februarja, pa bo ob 20. uri v kulturnem domu koncert metliške mestne godbe. Gosti večera bodo Toni Gašperič, Janez Vraničar-Luigi in cerkveni pevski zbor.
Kopina je zopet dvignila prah
Navada, da se ob prazniku grajajo, povzroča nemalo slabe volje
O glasovalnem stroju in še čem
ČRNOMELJ - Navada je, da si ob praznovanjih ljudje čestitajo, izrečejo pohvalo, priznanje. V črnomaljski občini pa so pred nekaj leti uvedli novost: ob občinskem prazniku se tudi grajajo. Poleg plaket kot najvišjih občinskih priznanj podeljujejo namreč tudi ekološko pohvalo, imenovano breza, ter ekološko grajo, ki so ji dali ime kopina. Prav slednja je očitno precej sporna, kar se je pokazalo že leta 1993, ko so jo prisodili Begradu, sicer enemu najuspešnejših podjetij v občini, vendar je njegov direktor Franc Panjan na slovesnosti ni prevzel, ker je menil, da je bil predlog za grajo enostranski in v podjetju sploh nikogar niso vprašali za mnenje. Naslednje leto kopine niso podelili, leto dni prej grajani Panjan pa je dobil plaketo^ občine.
Lani se Črnomaljci ob občinskem prazniku niso ne grajali ne pohvaljevali, letos pa je kopina že nekaj tednov prej, preden bo sploh podeljena, zopet dvignila nemalo prahu. Po prvotnem predlogu naj bi jo namreč dobil svet krajevne skupnosti Adlešiči, ki pa se je, potem ko je lani prevzel precej zavoženo vodenje KS, trudil, da bi delo v vodstvu KS spravil zopet na normalne tire. In prav tako kot pred tremi leti v Begradu so tudi tokrat v svetu KS Adlešiči prepričani, da je predlog za grajo enostranski, vendar so jo pripravljeni sprejeti z dostojanstvom.
Je pa imel dvignjeni prah vsaj dve pozitivni posledici. Prva je bila, da so v žiriji za podeljevanje graj spoznali, da so za nered, zlasti pri odmetavanju odpadkov, krivi vsi krajani, ki jim je red tuj, in gre torej graja vsej krajevni skupnosti. Druga pa je bila, da so začeli v Adlcši-čih, takoj ko so zvedeli, da bodo dobili grajo, urejati okolje.
M. BEZEK-JAKŠE
V OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ BODO IMELI za učence tečaje izdelovanja pisanic, pletenja košar in opletanja steklenic, plesov ter igranja namiznega tenisa. Prvega bo vodila učiteljica Bariča Flajnik-Koželj, drugega mojstri iz Adlešič in Vrhovec, tretjega vaditeljici Turistične agencije Mana iz Novega mesta, z veščinami pingponga pa bo učence seznanjal Mitja Rus iz Gradca. Za otroke bodo tečaji razen plesnega brezplačni.
POPOLNOČNE KOČIJE, NEKDAJ razvpiti metliški zafr-kantski ansambel, vadi za koncert, ki naj bi bil poleti na grajskem dvorišču, in sicer v okviru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Fantje želijo počastiti desetletnico ustanovitve benda, ki je pred leti zabaval in vznemirjal Metličane z duhovitimi besedili in z nenavadnim odrskim nastopom.
METLIČANI, NAGNJENI K ŠEGAVOSTI in norenju, se že pogovarjajo, kako se bodo našemili za letošnjega pusta. Povorka otrok bo, saj jo pripravlja Zveza prijateljev mladine, če pa bo poskrbljeno tudi za to, da se bodo imele kam dati starejše maškare, ne ve nihče. Lani je bilo glede tega bolj žalostno in našemljenci, ki so slučajno zavili v hotel Bela kraji-
na, še zdaj pripovedujejo o strahu,
ki jih je navdal, ko so namesto na veseljačenje naleteli na prazne stole. Resnici na ljubo: nič bolje ni bilo v drugih gostinskih lokalih.
O STROJNIH KROŽKIH IN MEHANIZACIJI
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v torek, 6. februarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o novostih v kmetijski mehanizaciji ter strojnih krožkih. Predavala bosta mag. Marjan Dolenjšek iz Kmetijskega zavoda Novo mesto in vodja strojnega krožka Bele krajine Andrej Jaklič.
Črnomaljski drobir
črnomaljski svetniki o delu občinskega sveta in župana - Koalicija hvalila, opozicija grajala - Županu črna pika, ker je trikrat predlagal za podžupana istega kandidata
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji pred tednom dni med drugim razpravljali o obsežnem poročilu o delu občinskega sveta in še obsežnejšem o delu župana in občinske uprave v preteklem letu. Med svetniki seje zlasti o delu sveta razpletla polemika, kjer pa je bilo, tako kot že mnogokrat doslej, najbolj očitna strankarska privrženost razpravljalcev.
nima pa tudi smisla siliti opozicijo v obstrukcijo povsod, kjer je to
OBČNI ZBOR REJCEV DROBNICE
MRAZ - Navada je železna srajca in težko jo je sleči, četudi gre še za tako izredne razmere. Znano je, da se v Črnomlju (skoraj) nič ne zgodi ob napovedanem času, in tako se je tudi otvoritev novih prostorov SKB banke zgodila z akademsko četrtjo, to je po napovedani urio. Koga so čakali pri nekaj stopinjah pod ničlo in na prepihu, ni vedel nihče od pre-
mogoče.”
M. BEZEK-JAKŠE
Boris Mužar, LDS, ni bil zadovoljen z načinom dela sveta. Po njegovem je svet delal nezakonito, saj svetniku, ki je želel razpravljati o točki dnevnega reda, ni dal besede, poleg tega pa vladajoča koalicija v svetu ni zainteresirana za zakonitost dela. “Župan je v časopisu napisal, da je podžupan delal nezakonito, a vladajoča koalicija ne dovoli, da bi se stvari razpletle do konca. Morda sta za to kriva tudi predsednik in pod-
• O delu župana skoraj ni bilo razprave. Anton Kralj, DeSUS, pa mu je dal črno piko, ker je kar trikrat predlagal za podžupana istega kandidata. Kralj je vprašal, ali ni bilo morda v opozicijskih vrstah primernega ali morda še bolj primernega kandidata, kot je bil Vlado Starešinič.
SUS, pa je pristavil, da so dnevni redi na sejah preobsežni, uresničeno pa ni vse, kar zahteva občinski svet.
Milan Kranjc, ZLSD, je bil prepričan, da je najbolje, da vsak sam presodi, kaj je res od tega, kar sta o načinu dela povedala Mužar in Kure, ter dodal: “Na poročilo nimam pripomb, imam pa jih na delo sveta. Če koalicija meni, da ne more priti na dnevni red predlog opozicije, se sprašujem, ali je sploh smiselno sedeti na seji sveta. Nočem biti glasovalni stroj,
O GRADNJAH HLEVOV
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na predavanje o gradnjah in adaptacijah govejih hlevov, ki bo v petek, 9. februarja, ob 10. uri v Vinski kleti Metlika. Predaval bo specialist za živinorejo Stanislav Bevc iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba in društvo rejcev drobnice Bele krajine pripravljata v četrtek, 8. februarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj redni letni občni zbor. Vabljeni člani in vsi, ki jih zanima reja drobnice.
mraženih, ki so jim poskočni natakarji iz hotela Lahinja poskušali
O NOVOSTIH V SADJARSTVU
omiliti ozebline, predvsem s kuhanim vinom. Drugič bi bilo bolje, da bi organizatorji, če že ne mislijo biti točni, pripeljali s seboj pletiljo s košem toplih rokavic, nogavic in pokrival.
TELEVIZIJA - Medtem ko se po Sloveniji širijo različne televizijske postaje, pa Črnomaljci lahko gledajo tri zagrebške tv programe, medtem ko o POP TV, TV 3, koprski in kabelski televiziji ni
• V prihodnjem tisočletju bo vse kitajsko, zato se učite kitajščine! (B. Jeklin)
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na predavanje mag. Alojza Mustra, ki bo v torek, 6. februarja, ob 10. uri v sejni sobi Vinske kleti v Metliki. Beseda bo tekla o novostih v sadjarstvu in v SIPSu.
ne duha ne sluha. Da pa bi bila ironija še večja, jim nove tv postaje pošiljajo vprašalnike o tem, kako so zadovoljni z njihovim programom.
SKLAD - Črnomaljci zahtevajo, naj Sklad Republike Slovenije za razvoj takoj ukinejo. Če pa bo že ostal, predlagajo zanj novo ime, in sicer Pogrebni zavod... Že vedo, zakaj.
V goste na rob roškega pragozda (sena tropine
^	^	I VICI - Na iavni tribuni z n
Družba Pragozd je v Črmošnjicah odprla penzion Na robu pragozda, kjer si bodo gostje iz široke pahljače turistične ponudbe sami oblikovali svoje počitnice - Stik z naravo
predsednik sveta, ki diletantsko vodita seje in sta naredila nešteto proceduralnih napak,” je menil Mužar. Janez Kure, SKD, se je postavil v bran predsedniku in podpredsedniku sveta, prepričan, da so obtožbe neosnovane. “Če koalicija, ki ima večino, noče, da se nekaj uvrsti na dnevni red, je potrebno to vzeti kot dejstvo. Mi smo glasovalni in odločevalni stroj in neumni bi bili, če bi dovolili, da bi se viharček v kozarcu vode razrasel čez vse meje,” je dejal Kure in pohvalil delo sveta.
Anton Škof, SKD, je menil, da se ne morejo strinjati z vsakim odgovorom, ki ga dobijo, tako tudi ne s tistim, ki pravi, da ni moč dobiti poročil inšpekcijskih služb. Ker je na inšpekcije že letelo precej kritik svetnikov, so sklenili, da ponovno zahtevajo poročila. “Kar pa se tiče Mužarja, je zopet razpravljal o proceduralnih napakah, ob tem pa sem se spomnil, koliko smo se ukvarjali ravno z njegovimi moralnimi napakami,” je dejal Škof, Vinko Babič, De-
ČRMOŠNJICE - Prejšnji teden je znova odprl vrata doni novomeškega Gozdnega gospodarstva v Črmošnjicah, novi najemnik, direktor družbe Pragozd Aljoša Satošek, pa je penzion poimenoval Na robu pragozda. Od ideje, da bi bila prav v tem domu na voljo svojevrstna turistična ponudba, do sprejema prvih gostov je preteklo komaj pol leta. Satošek se zaveda, da v tem tisočletju najbrž še ne bodo mogli govoriti o zgodbi o uspehu, njihova vizija pa temelji na vrednotah tretjega tisočletja.
tovil, da si bodo gostje ob njihovem svetovanju sami oblikovali svoj turistični program.
V družbi Pragozd so proučili tržišče in ugotovili, da jc dovolj
Ta vizija pa je, da človek vzpostavi stik in se poveže ž naravo. Penzion v Črmošnjicah je recep-cijsko, gostinsko in informacijsko središče, kjer se rojevajo in oblikujejo turistične storitve po meri gostov. To pomeni, da se lahko odločijo za bivanje v penzionu, ki ima 11 sob z 22 ležišči, kuhinjo in restavracijo s 55 sedeži. Če pa se bolj navdušujejo nad življenjem v naravi, se lahko odločijo za eno od koč v roškem gozdu. “Predvsem želimo, da bi naši gostje našli pristen stik z naravo, pri tem pa bomo seveda upoštevali varovanje naravne, zgodovinske in kulturne dediščine ter interese domačinov. Pripravljamo tudi pragozdni kodeks, poudariti pa moram, da pri nas ne priznavamo turističnih se-
zon, ampak le letne čase in tri naravne pomočnike, zemljo, vodo in zrak,” je dejal Satošek ter zago-
• Župan semiške občine Janko Bukovec je ob otvoritvi penziona Na robu pragozda dejal, da prav v Črmošnjicah v prihodnje načrtujejo središče razvoja turizma v občini, omenjeni dom pa naj bi bil začetek tega razvoja. Ne nazadnje lahko penzion prenoči več gostov kot občinsko središče.
Aljoša Satošek
veliko, hkrati pa so spoznali, da bodo lahko trajno zagotavljali turistične storitve le s pomočjo tukajšnjih kmetov, gozdarjev, lovcev, jamarjev, mesarjev, zdravnikov, zavarovalnih agentov, turističnih delavcev, bankirjev, vinogradnikov in še koga. Na vse te se bodo morali obrniti, če bodo hoteli gostom zares ponuditi vse tisto, kar sicer ponujajo v reklamnem prospektu.
M. BEZEK-JAKŠE
VICI - Na javni tribuni z ministrom za notranje zadeve Andrejem Šterom so Vsi udeleženci resno poslušali gosta, le predstavnik novomeških krščanskih demokratov Bačar je bil izredno vesel, z usti, razpotegnjenimi do ušes. Med ministrovim govorom je namreč bral knjižico vicev o policistih, ki jih sploh ni (vicev, se razume), ker je vse res.
KAŽEN - Čeprav so se Semičani jezili nad Romi, češ da v občini povzročijo veliko kaznivih dejanj, jih je minister Šter potolažil, da so lani Romi naredili manj kaznivih dejanj kot pretekla leta-Od štirih storilcev je namreč eden zaprt in minister je z veseljem ugotovil, da vse kaže, da ravno pravi.
VEVERIČKE - Če je prejšnja novica za Semičane razveseljiva, se bodo pri naslednji najbrž razdelili v dva tabora, tako kot so se razhajali v zadnjih mesecih, ko jim je kdo omenil “veveričke” iz Dominikanske republike, ki so bivale v hotelu Smuk. “Veveričke”, kot so jih poimenovali domačini, v Sloveniji namreč niso dobile delovnega dovoljenja, ampak so bile uradno turistične delavke v izpopolnjevanju, zato so po končanem "izpopolnjevanju" morale pobrati šila in kopita. Semičani sedaj ugibajo, kaj bo zdaj s selniškim turizmom.

c 3 = r 3.*r 3- <
Drobne iz Kočevja
ZA BOUŠO PITNO VODO -V kočevski občini bodo letos nadaljevali s pripravo projektne naloge o sanaciji vodnih virov. Program bo /aobsegel vse štiri občine, ki jih pokriva Hydrovod iz Kočevja, njegov namen pa bo predvsem najti tehnične rešitve za izboljšanje stanja vodnih virov, na podlagi katerih se bodo v posameznih občinah lahko lotili sanacije teh virov. To ne bo le raziskava, ampak konkreten sanacijski program 2 natančno opredeljenimi posegi, ki jih bodo morali opraviti na obstoječih vodovodih, da bodo ti lahko končno dobili uporabna dovoljenja. Program bo narejen še letos, tako da bodo z nekaterimi akcijami lahko pričeli že letos.
PRENOVA GIMNAZIJE -Staro gimnazijsko stavbo v Kočevju, v kateri sta sedaj delavska godba in glasbena šola, bodo predvidoma pričeli prenavljati letos v jeseni. Ob prenovi gimnazije pa v Kočevju nameravajo zgraditi tudi športno dvorano na Cesti na stadion, ki je Kočevju nujno potrebna ne le za pouk telesne vzgoje učencev osnovnih in srednjih šol, ampak tudi za treninge športnih ekip, ki sedaj večinoma trenirajo v sosednji ribniški občini. Pred pričetkom prenove gimnazijske stavbe, v katero se bodo po več letih ponovno vselili kočevski gimnazijci, pa se bosta morala sedanja uporabnika prostorov v stavbi preseliti v posebej za ta namen odkupljeno bivšo Tri konovo poslovno stavbo. Zara-| di nujnosti njune čimprejšnje preselitve bo občina morala pohiteti tudi s prenovo bivše Triko-i nove stavbe.
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
-	Kdo bo plačal ogromno izgubo in dolgove treh znanih kočevskih zasebnih trgovskih podjetij?
-	Poravnale jo bodo nekatere zavarovalnice, ki so podjetja za take primere zavarovale, ve pa se, na koga bodo zavarovalnice te izdatke prevrgle, saj je splošno znano, da na koncu vse plača medvedji narod, tudi jaz in ti.
I IZ MAŠI rl OBČIN
ttMtt
Ribniški zobotrebci
blokirani žiro računi in stečaji
Največ blokacij je bilo v kočevski občini, najmanj pa v osilniški, kjer za zdaj ni bilo še nobene • Podjetjem v stečaju se je pridružilo še pet novih
KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK - Po podatkih kočevske podružnice agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je bilo v letu 1995 na območju, ki ga pokrivajo, v povprečju blokiranih 90 pravnih oseb. Največ jih je bilo v Kočevju, in sicer 55,33 v Ribnici in 2 v Loškem Potoku, medtem ko pravne osebe z območja občine Osilnica v preteklem letu še niso imele blokiranih žiro računov.
ZA NOVINARJE NI ČASA -Razen neuradnih informacij, govoric in ugibanj o tem, kaj se dogaja, o ribniškem Inlesu, ne moremo zapisti nič. Direktor Inlesa Janez Lesar za novinarje namreč nima časa in ga, kot pravi, še dolgo ne bo imel. Je že tako, da nekaterim podjetjem novinarji pridemo prav le za brezplačne reklame ali pa nas jemljejo kot nujno zlo, ki ga morajo ob stavkah prepričati, da “delavci ne vedo, kaj delajo!” Kakorkoli že, o težavah Inlesa smo lahko prejšnji teden kljub temu slišali kar precej. Za obveščene sicer nič, česar ne bi že slišali in vedeli, kljub temu pa so nekateri prisotni na razgovoru o oceni gospodarske politike slovenske vlade, ki je bil minulo sredo v Miklovi hiši, menili, daje g. Lesar o Inlesu povedal “več, kot v vseh štirih letih dosedaj”.
1. NAGRADA ZA JASLICE -V Ribnici so ljudje pridni, delavni in iznajdljivi, zato jim uspehi in priznanja niso tuji. Enega zadnjih takšnih uspehov je dosegel prof. Janez Debeljak decembra lani: na fazstavi družinskih jaslic, ki jo je v atriju ljubljanskega magistrata že šesto leto zapored organiziral Kmečki glas, je Debeljak s svojimi jaslicami, ki jih je izdelal iz petih različnih vrst lesa, osvojil prvo nagrado.
Mirtovški šratelj pravi:
“Smo pa Osilničani res kampelj-i, saj najbolje gospodarimo. To ukazujejo tudi ugotovitve Agencije hivše SDK), po katerih je bilo lani u območju občine Kočevje blokira-ih 55 pravnih oseb, na območju kčine Ribnica 33, na območju hči ne Loški Potok dve pravni osebi i na območju občine Osilnica nobe-«pravna oseba. ”
Krpanova kobila je zarezgetala:
“Ni res, da je bil Primož Trubar I (leč in član KPS, kar bi nekateri | tdi dokazali. ”
Dobili denar za tv
OSILNICA - V Osilnici so pol talgoletnih prizadevanjih končno lobili denar za izgradnjo tv pret-'ornika. Iz državnih rezerv jim je Iržava namenila 15 milijonov | olarjev.
Povprečni mesečni znesek blo-kacije je bil 692 milijonov tolarjev, in sicer v Kočevju 495 milijonov, v Ribnici 178 in v Loškem potoku 19 milijonov tolarjev. Najnižji znesek blokacij (625 milijonov tolarjev) so zabeležili v januarju, najvišji pa je bil v juniju, in sicer 735 milijonov. Med blokiranimi pravnimi osebami je bilo v povprečju 68 zasebnih, ki so bile udeležne pri povprečnem znesku blokacije z 81 odstotki, pri številu zaposlenih pa le z 9 odstotki. Omenjena deleža so presegle samo kočevske zasebne pravne osebe, med katerimi imajo največje probleme trgovske pravne osebe Avto bum, SP in Feniks marketing, na katere tudi odpade dobra polovica povprečnega zneska blokacij na nivoju celotne podružnice.
V vseh pravnih osebah, ki so imele v minulem letu blokirane žiro račune, je bilo v povprečju zaposlenih 2.425 delavcev, od tega v Kočevju 1.023, Ribnici 1.212 in v Loškem potoku 190. Povprečni znesek blokacije je bil v večini leta
Vsa Evropa bi bila ponosna na Trubarja
“To je sramota in škoda za našo občino”
VELIKE LAŠČE - V evropskih občinah in krajih po svojih znamenitih kulturnih možeh poimenujejo razne ustanove in njihove rojstne datume uporabijo tudi za občinske ali krajevne praznike. Prav zato je nestrankarsko gibanje Trubarjeva lista predlagalo občinskemu svetu Velike Lašče, naj Trubarjev rojstni dan razglasi za občinski praznik. Svetniki so ta predlog zavrnili, češ da gre za predlog stranke Trubarjeva lista, ki ima v občinskem svetu 2 svetnika med dvanajstimi svetniki.
Predsednika KUD “Primož Trubar” Velike Lašče Janeza Grudna smo zaprosili, naj pove, kaj meni o sklepu občine in kako bodo ukrepali zdaj. Odgovoril je:
Če je ime našega gibanja “Trubarjeva lista” ovira, da Trubarjevega rojstnega dne ne bi smeli praznovati kot občinski praznik, naj povem, da na željo nasprotnikov našega predloga lahko gibanje razpustimo in bomo za bodoče volitve izbrali kakšno drugo ime. Tak izgovor o odklonitvi našega predloga je neprimeren in zgrešen in je v sramoto in škodo naši občini. Zato se bomo še naprej borili, da naš predlog prodre, saj bi izdali sebe in našo narodno kulturo, če bi popustili.
Slovenija je že počastila Primoža Thtbarja, s tem da je razglasila dan reformacije za državni praznik. Naša občina pa bi naredila veliko, če bi Trubarjev rojstni dan razglasila za občinski praznik. Trubar za slovensko kulturo ni sporna osebnost. Zato so preveč primitivni očitki, daje bilo v zadnjih 50 letih dovolj čaščenja Thtbarja ali da so Trubarjevo domačijo na Rašici uredili “rdeči”.
J. P.
1995 krepko pod nivojem iz leta 1994. K temu sta prispevala aprila lani uvedeni stečajni postopek v Opremi Kočevje in postopek prisilne poravnave v Eurotransu iz Ribnice v novembru, saj od takrat teh dveh srednje velikih podjetij niso več vodili med blokiranimi pravnimi osebami.
V stečajnih postopkih je bilo konec minulega leta 11 pravnih oseb. V primerjavi z letom 1994 je bila ena pravna oseba manj, in sicer zasebno podjetje Mon iz Ribnice, kjer je bil stečaj končan julija lani, listi stečajnih podjetij, med katerimi sta Itas in Zidar iz Kočevja v stečajnem postopku že od leta 1991, ribniški Riko od 1993 ter
Oprema od lani, pa seje pridružilo še opet novih podjetij: Tekstilno podjetje Jurjeviča, p.o., Eurotrans, p.o., D & L, d.o.o., BKK, Beton in kamen, d.o.o., ter Inles Smreka, d.d., Loški potok.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DVAKRAT NA LETO ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
KOČEVJE - Te dni je pričel veljati občinski odlok, ki med ostalim določa, da je Komunala Kočevje dolžna dvakrat na leto organizirati odvoz kosovnih odpadkov. Lanskoletni odvoz je pokazal, da je to tudi zaradi velikega števila divjih odlagališč nujno potrebno. Občani pa želijo, da jih o času odvoza teh odpadkov organizator pravočasno obvesti.
PROMOCIJA UTR1POVIH NAGRAD - V petek, 26. januarja, dopoldan je potekala v Šeškovem domu v Kočevju promocija Utripovih nagrad na Srednji šoli Kočevje. Učencem oddelka za lesarstvo so predstavniki revije Lesarski utrip ter podjetij Color Medvode, Kovinoplastika Lož, Tanin Sevnica in Mitol iz Sežane predstavili dejavnost svojih podjetij, obenem pa podelili nagrade osmim učencem, ki so napisali najboljše referate na temo s področja dejavnosti omenjenih podjetij - pokroviteljev Utripa. Zelo domiselno in zanimivo pa so svoje delo predstavili tudi kočevski lesarji. Med številnimi izdelki, ki jih izdelajo učenci pri praktičnem pouku v lesarski delavnici, so na prireditvi predstavili in preizkusili glasbene instrumente, in sicer lajno, orgle, kitaro in citre. Na posnetku: Vlado Nunčič je zbranim pokazal, da je moč na orgle, ki so jih izdelali učenci pod njegovim mentorstvom, tudi igrati. (Foto: M. L.-S.)
Vroče o prazniku občine
Zakaj praznik ni TVubarjev rojstni dan?
zato je župan Milan Tekavec predlagal, naj bi takrat, leta 1995, bil občinski praznik v čast posvetitve prenovljene cerkve v Velikih Laščah. Ta predlog je bil tudi sprejet.
Menim, da ni izključna krivda občinskega sveta in svetnikov, da še nimamo stalnega občinskega praznika. Precejšen del krivde nosi Trubarjeva lista, kije ime Primoža Trubarja izkoristila v politične namene in je bil zato njen predlog v razpravi neugodno sprejet. Osebno pa menim, da bi bil Trubarjev rojstni dan gotovo lahko praznik občine ali pa države Slovenije, saj je bil Trubar rojen v naših krajih, pomemben pa je bil za vso Slovenj0-	J. P.
Janez Gruden
Peter Indihar, predsednik občinskega sveta Velike Lašče
VELIKE LAŠČE - V zadnjem obdobju so po nekaterih časopisih in celo TV, seveda pa tudi med ljudmi, razprave o prazniku nove občine Velike Lašče. Lani so prvič praznovali občinski praznik z otvoritvijo prenovljene cerkve v Velikih Laščah. Predvsem med kulturniki je prevladovalo mnenje, naj bi bil občinski praznik na rojstni dan Primoža Trubarja, se pravi 9. junija. Predsednika občinskega sveta Petra Indiharja smo zaprosili, naj on pove, kdaj bodo poslej praznovali občinski praznik. Odgovoril je:
Občinski svet je lani dvakrat razpravljal o predlogih za občinski praznik. Predlogi so bili trije: 1. rojstni dan Primoža Trubarja 9. junij, kar je predlagala stranka Trubarjeva lista; 2. dan, ko so Lašče dobile trške pravice, se pravi 14. maj (1913), in 3.: praznik naj bo premakljiv, se pravi, da bi se vsako leto posebej odločali, kateri dogodek bodo proslavili kot občinski praznik.
Do glasovanja o teh treh predlogih v občinskem svetu ni prišlo, ker se je dalo že iz razprave razbrati, da noben predlog ne bi dobil zadostnega števila glasov. Med razpravami so tudi že minili vsi datumi, ki naj bi jih proslavljali,
V
Se letos obnova čistilne naprave in kanalizacija
Odgovor na grožnjo inšpekcijskih služb
OSILNICA - V osilniški občini se bodo letos lotili izgradnje kanalizacije in celovite obnove obstoječe čistilne naprave. S pripravljalnimi deli so že pričeli, izgradnje pa se bodo lotili, kakor hitro jim bo to dopustilo vreme.
Izgradnja kanalizacije in ureditev zastarane čistilne naprave bo letos največja naložba v osilniški občini. Zanjo so se odločili potem, ko so pristojne inšpekcijske službe izdale odločbo, da bodo zaprle osilniški Liv, če ne bodo usposobili čistilne naprave. Ta ni nikoli delovala, zgradili pa sojo prav zaradi Liva, ki je največji obrat v osilniški občini. Liv zaposluje 46 delavcev, kar je za občino, ki ima manj kot 400 prebivalcev, veliko, zato si ne morejo privoščiti, da bi ostali brez njega.
Na obnovljeno čistilno napravo bo v prihodnje poleg Liva priključenih še približno 60 gospodinjstev ter Ljubljanska banka in osnovna šola, kanalizacija pa bo zajela vas Sela in del Osilnice. Z deli bodo pričeli že v kratkem, zaključili pa jih bodo, kot računajo, prihodnje leto. Vsa dela bodo predvidoma stala okoli 25 milijonov tolarjev, denar zanje pa bosta v enakih deležih zagotovila osilniška občina in ministrstvo za ekonomske odnose s sredstvi, namenjenimi za
nerazvite.	w ,
M. L.»3.
Kakšen grb občine
Med občani za grb ni zanimanja, zato so predloge pripravili svetniki
DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta so razpravljali o grbu občine. Že prej so ugotovili, da med občani ni zanimanja za grb, saj na razpis niso posredovali nobenega predloga, zato so nekaj predlogov dali kar člani sveta. Pri pripravi osnutkov grba so upoštevali 7 idej.
Po oceni heraldika (grboslovca) G. Jurečiča večina idej ni slaba, a se je težko odločiti za najbolj tipičnega. Dve barvi občinske zastave morata praviloma izhajati iz grba, zato so se najprej odločili, naj bo zastava v zeleno rumeni barvi. V skladu s tem bodo izbrali tudi osnutek grba. Po zanimivi razpravi so v ožji izbor uvrstili še dva nova predloga, in sicer kozolec toplar ter zvon (simbol pevske tradicije) z dvema žitnima klasoma (predstavljata rodovitni dolini, dobrepoljsko in struško). Sklenili so, da bodo tudi dokončni predlog grba oblikovali v sodelovanju s Heraldiko Sloveniko.
V nadaljevanju seje so svetniki zavrnili predlog osnutka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zdaj ga plačujejo le prebivalci Vidma in Predstrug ter nekatere gospodarske organizacije, po novi zamisli, ki so jo svetniki zavrnili, pa naj bi ga plačevali vsi prebivalci občine.
Spremenili so tudi statut občine. Zdaj je določeno, da svetniki ne morejo biti župan, podžupan, člani nadzornega odbora in delavci v občinski upravi, ^ STEKLASA
•	Bedak ni več bedak, ko spozna, da je bedak. (Dostojevski)
•	Ženska, sam vrag ve, kaj je to, jaz ničesar ne razumem. (Dostojevski)
POSLUŠALI JANEZA JANŠO - Ob obisku Janeza Janše v Velikih Laščah je bila dvorana Levstikovega doma skoraj premajhna. Nekaj sedežev je bilo sicer res praznih, zato pa je še več poslušalcev stalo. V občinskem svetu Velike Lašče ima SDSS le enega svetnika, obisk pa je pokazal, da ima stranka veliko simpatizerjev, čeprav je tudi res, da za vpis novih članov, ki so ga izvedli ob tej priložnosti, ni bilo navala. Na fotografiji: pogled na dvorano med uvodnimi ceremonijami in nastopom pevcev. (Foto: J. Primc)
“Pomlad” naj bi zmagala jeseni
Janez Janša, predsednik SDSS: “Če bi bile volitve zdaj, bi stranke slovenske pomladi dobile okoli 60 odstotkov glasov” - Danes težko priti do pravice _
VELIKE LAŠČE - Slovenija ni pravna država, kar dokazuje okoli 350.000 zadev, ki so pri sodiščih nerešena. Davčni sistem privije tiste, ki žive od lastnega dela, premalo obdavčene ali neobdavčene pa so igralnice, monopoli in borzne špekulacije. Zgodba o slovenskem uspehu tudi na račun znižanja pokojnin. Slovenska zunanja politika je neučinkovita.
To je le nekaj misli prvaka SDSS Janeza Janše, ki jih je povedal na (predvolilnem) sestanku stranke v Velikih Laščah minuli petek. Kot se za predvolilni boj spodobi, je v teh mislih skritiziral predvsem ZL SD in LDS. Lepe besede je imel predvsem za stranke tako imenovane “slovenske pomladi”, ki bodo po njegovem mnenju na jesenskih volitvah gotovo dobile okoli 60 odstotkov glasov.
Menil je tudi, da iz koalicije ni stopila prava stranka (tisti dan je namreč iz koalicije stopila Združena lista, ki da si z izstopom želi
pridobiti pred volitvami nove točke, češ da pri neuspehih ni bila zraven.
V odgovorih na vprašanja poslušalcev je Janša dejal še to: Država bi z davčno politiko, posojili ali investicijami morala pomagati demografsko ogroženim, mejnim in novim občinam. Zdaj se velik del denarja zbira v večjih centrih in tako ima samo ljubljanski župan za prenovo pisarne toliko denarja, kot znaša pol proračuna kakšne nove občine. Zdaj grozi, da bo tretjina Slovenije ostala brez prebivalstva. Ne, z Drnovškom ne
bi šel v koalicijo oz. ne bi šel v nobeno koalicijo, kjer bi bile stranke slovenske pomladi v manjšini. V koalicijo s kakšnim delom LDS bi šel le, če bi se ta stranka razcepila. SDSS ni za vračanje
• Pred nastopom Janeza Janše so domači pevci zapeli nekaj pesmi, recitatorje recitiral aktualno pesem, zbrane je nagovoril tudi župan občine Velike Lašče Milan Tekavec, srečanja pa so se udeležili tudi člani SDSS in nekaterih drugih strank iz sosednjih občin.
gozdov in zemlje tujim veleposestnikom, kar pa ne velja za Cerkev, ki ji je treba gozdove vrniti ali pa ji zagotoviti denar za dejavnosti, ki jih opravlja v korist naše družbe.
J. PRIMC
Mit I ž_ N A Ž I H OBČIN Miti IgjgS
DOBRI ŽGANCI, SUHE MANDARINE
IVANČNA GORICA - Gostilno Pri Krjavlju v Ivančni Gorici gostje običajno zadovoljni zapuščajo. Ker je zadnjič neka bralka pokritizirala, da ni bila zadovoljna s postrežbo prav tam, smo se skušali prepričati, kako in kaj. Časa nismo imeli ravno na pretek, da bi poskušali kakšne jedi po naročilu. V slast je od že pripravljenih jedi šla telečja obara z ajdovimi žganci, bolj po sili pa sadni čaj. Postrežba pa je bila hitra in prijazna. Slabše se je odrezal zelenjadar v središču Ivančne Gorice, ki je sicer dovolil kupcu pokusiti sočne mandarine, toda prodajalčevo zatrjevanje, da so v pvc vrečki prav take mandarine, se je doma izkazalo za precej neresnično, saj je bilo med 8 kg mandarin že nekaj nagnitih, precej klementin pa izsušenih. Torej ne kupujte mačka v Žaklju, pardon, mandarin, čeravno v prozornih plastičnih vrečkah, po 850 tolarjev za 8 kg!
ENOTNA CENA VODE V OBČINI LITIJA
LITIJA - V občini Litija je imel do sedaj le vodovod Litija in Šmartno oblikovano ceno. Krajevne skupnosti v občini pa s svojimi cenami omogočajo le najnujnejše vzdrževanje vodovodnega sistema in njihova cena kubičnega metra vode je precej višja od tiste, ki jo plačujejo uporabniki v Litiji in Šmartnem. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili enotno ceno uporabe vode v občini (za gospodinjstvo 40 in gospodarstvo 90 tolarjev za kubični meter). Tako zbrani denar se bo vodil na posebnem računu pri KSP Litija in bo namenjen za vzdrževanje vodovoda na področju krajevne skupnosti, ki ga je vplačala.
DRUŽINSKA VADBA V TREBNJEM
TREBNJE - Športna zveza Tre-bnje-Center za šport občine Trebnje vabi na družinsko športno vadbo pod strokovnim vodstvom, ki je ob petkih od 17. do 18. ure v telovadnici na Kidričevi 2 v Trebnjem. Starši vadijo v fitnes centru, otroci v telovadnici. Podrobnejše informacije dobite na Športni zvezi, na Kidričevi 2, lahko pa tudi po telefonu 44-558 in 44-102, od 8. do 12.
“Drnovšek sebi pljunil v skledo!”
Zmago Jelinčič med člani in privrženci SNS v Radečah o zamenjavi dr. Tajnikarja, izstopu ZLSD iz koalicije, o Janševih “jurišnikih” in Peterletovi “prodaji” SZ Hrvatom
RADEČE - Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na srečanju številnih članov in simpatizerjev SNS v Radečah pretekli petek zvečer odgovoril tudi na več aktualnih političnih vprašanj. Glede izstopa Združene liste socialnih demokratov iz koalicije je Jelinčič dejal, daje dr. Janez Drnovšek naredil z zamenjavo dr. Maksa Tajnikarja veliko napako, saj je vse, kar je narobe v gospodarstvu zdaj prevzel
terpelacija (za Tajnikarja), bi bila SNS proti.
Štefan Horvat
Prekmurec z
.
dolenjsko dušo
Jelinčič meni, da se Drnovšek boji interpelacije, ker bi se tedaj začele razkrivati še marsikakšne
druge svinjarije. Drnovšek je sam sebi pljunil v skledo. Če bi bila in-
V Ljubljani samostojna razstava del slikarja Stefana Horvata iz Višnje Gore
LJUBLJANA - Do 1. marca bo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti na Kotnikovi 5/11 v Ljubljani odprta že 125. samostojna razstava prekmurskega slikarja Štefana Horvata, ki seje udomil na Dolenjskem, v Višnji Gori. Horvat je slikar samorastnik, bil je učenec akademskih slikarjev Slapernika in Jakoba. Pri njima je Horvat leta 1954 v Ljubljani končal slikarsko šolo Ivana Roba. Horvat je član Likovnih samorastnikov v Ljubljani, vodja likovne sekcije Tine Rožanc, Ljubljana, ter ustanovni član in vodja skupine likovnikov Krog na Muljavi. Horvatova ustvarjalnost je realistična, rad pa upodablja zlasti krajinske motive iz Dolenjske in Prekmurja.
Na jubilejni 125. samostojni likovni razstavi, ki je tudi prodajna in so jo v Ljubljani odprli 17. januarja, razstavlja Horvat razstavlja 23 slik, od svojega prvega olja na lesu iz leta 1954, ko je upodobil prekmurski drevored in meglo na mostu čez Muro, pa do olja na platnu iz letošnjega leta z naslovom Zamrznjeni potok.
ZAHVALA
ZAVAROVALNICI TILIA
AMBRUS - V suhokrajinski krajevni skupnosti Ambrus so bili lani veseli 3 milijonov tolarjev pomoči ivanške občine za posodobitev 1700 metrov ceste Bakrc -Brezovi Dol in še bolj, ko je njihovim svetnikom uspelo pridobiti v občinskem svetu podporo ostalih kolegov za nadaljnjih 4,7 milijona tolarjev iz rebalansa proračuna. Zemeljska dela so krajani opravili sami, iz žepov so primaknili okrog 2 milijona tolarjev. 1200 metrov tega odseka so že asfaltirali, a če jim ne bi 5. januarja s
350.000	tolarji pomoči priskočila na pomoč novomeška zavarovalnica Tilia, ne bi mogli poplačati najnujnejših računov. Zato se gradbeni odbor in krajani naselja Bakrc tudi po tej poti zahvaljujejo Tilii za pomoč.
Predsednik občinskega odbora SNS Štore Drago Bobnič je v Radečah povedal, da Janševa SDSS v njihovi občini, kjer je bila SNS na volitvah v državni zbor 3. stranka, na lokalnih pa je dobila 10,6 odst. glasov, širi lažno propagando zoper SNS in Jelinčiča, da pa so njemu (Bobnič je namreč tudi predsednik enega in član drugega organa občinskega sveta) ponujali socialdemokrati celo denar, če bi prestopil v njihove vrste. Jelinčič je odvrnil, da tisti “juriš-niki in šankerski politiki”, ki so prestopili iz njegove v Janševo stranko, niso za konstruktivno ..delo, ampak za zdraharstvo. Jelinčič je povedal, daje pred sodiščem že nekaj tožb proti Janši zaradi blatenja, da pa “imajo socialdemokrati dosti denarja, saj se ve, kateri minister je bil Janez Janša.”
Z/l REVIZIJO DRŽAVLJANSTVA - Zmago Jelinčič je kot največji uspeh SNS v preteklem letu omenil sprejeti zakon o moratoriju na vračanje gozdov Cerkvi in drugim nekdanjim veleposestnikom pri nas. Jelinčiču se je za pomoč pri sprejetju zakona o radeški papirnici zahvalil tudi radeški župan Janez Zahrastnik (na posnetku se rokuje z Jelinčičem), ki mu je predsednik radeške SNS Ludvik Medved (na desni) izročil posebno priznanje. (Foto: R Perc)
Glede meje s Hrvaško je Jelinčič prepričan, da bomo imeli največje probleme prav s Hrvati in da je žalostno, ker zunanji minister Thaler ni dorasel tej funkciji. Jelinčič je spomnil, kje je bila meja v Istri nekoč in daje “Lojze Peterle Hrvatom podaril Slovenske železnice v Istri. V imenu SNS sem dal Peterleta na sodišče, toda državni tožilec, domobranec Drobnič, ni dal zadeve naprei”.
P. PERC
Kaj “brbota” v trebanjski občini?
Kakšna pomoč nesistemskim projektom? Odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu v TVebnjem se je odločil za javno ugotavljanje interesa za (so)financiranje projektov
• Samo resnično je lepo. (Boile-au)
• Sodišča nikjer na svetit ne delajo hitro. Na srečo je čas hitrih sodišč minil. (Meta Zupančič, ministrica za pravosodje)
• Šibke misli mikrofon ne ojači. (Jurič)
SPREMEMBA STATUTA
LITIJA - Po zamisli nekaterih članov Odbora za združevanje krajevnih skupnosti Litija levi in desni breg, bi se moral referendum o združitvi obeh krajevnih skupnosti v enotno mestno skupnost izvesti že lani decembra. Toda najprej je potrebna sprememba statuta občine občine Litija v členih, ki določajo, da se mora referenduma udeležiti večina volil-cev in da naj o njem odločajo le tisti, ki se ga udeležujejo. Zato je župan Mirko Kaplja na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da se ta ovira udeležbe na referendumu izpusti. Podprla ga je večina svetnikov.
TREBNJE - Slovenski ultramaratonec, plavalec Martin Strel iz Trebnjega bo letos spet plaval v Jadranu, in sicer naj bi preplaval 100 km od Benetk do Portoroža in 45 km na triatlonu. Samo za projekt Benetke - Portorož znaša predračun 30.000 mark! Večino denarja bodo spet primaknili sponzorji, navkljub temu in prispevku iz svojega žepa pa ultramaratoncu manjka še okrog 400.000 tolarjev. Zato je Strel zaprosil občino TVebnje, če bi mu lahko prispevala manjkajoči denar, kajti s svojimi plavalnimi dosežki ta Trebanjec promovira navzven tudi občino.
Za podoben znesek (okrog Takšnih in podobnih prošenj, 5000 mark) je zaprosil tudi TVD predvsem iz vrst kulturnikov in
Partizan Mokronog, ki pripravlja od 5. do 7. julija letos v Mokronogu tradicionalni teniški turir. Poleg najboljših slovenskih igralcev tenisa bodo nastopili tudi tujci. Ob nagradnem skladu v višini 5.000 mark bodo organizatorji potrebovali vsaj dvakrat toliko denarja za gradnjo nadstreška poleg obstoječega objekta in pripravo lesenih tribun za gledalce, česar pa sponzorji ne zmorejo sfinancirati. Zatorej se je tudi mokronoški TVD Partizan obrnil na občinski odbor za družbene dejavnosti po denarno pomoč.
športnikov, prejme ta odbor precej. Na prejšnji seji je bila na primer takšna vloga trebanjskega literata Franceta Režuna za sponzorstvo za njegovo novo knjigo Letni časi. Zato se je Odbor na zadnji, triurni seji odločil, naj bi tudi ti vlogi obravnavali družno s tistimi, ki se bodo pojavile ob javnem zbiranju informacij o projektih, ki niso financirani iz sistemskih virov iz občinskega proračuna. Zato je odbor pooblastil Mila-
Zemeljski plazovi odnašajo ceste
V sevniški občini se po daljšem dežju nenehno ubadajo z nepredvidljivimi in tudi nevarnimi zemeljskimi plazovi - Prednost sanaciji plazu na Marofu in pri Požegu?
SEVNICA - Pretežno hribovita sevniška občina je po slehernem dolgotranejšem deževju zelo ogrožena zaradi proženja zemeljskih plazov. Ti so največkrat posledica človekovega posega v okolje, svoje pa seveda prispeva še ustroj tal.
Lani je največ zemeljskih plazov “prebudilo” deževje sredi septembra. Zemeljski plaz na lokalni cesti Žurkov Dol - Podvrh, na Marofu pri kmetiji Lončar, je zasipal polovico cestišča. Plaz bo po besedah občinskega referenta za civilno zaščito Jožeta Cvarja saniran takoj po tej zimi, saj so vožnje bodisi rednih ali šolskih avtobusov po polovični cesti vse prej kot varne. Tudi plaz na lokalni cesti Podvrh - Poklek deluje na zgornji strani cestišča, ki pa je bilo sanirano, verjetno do prvega daljšega deževja.
Zemeljskega plazu na krajevni cesti žabski most - Žabjek v sevniški krajevni skupnosti, ki je odtrgal bankino cestišča in deluje v dolžini 15 m in v globini 2 metrov, še ni ukročen. Zaradi plazu, ki je odtrgal 15 m nekategorizirane ceste Priklance - Poklek v blanški krajevni skupnosti, je cesta še ved-
jevni cesti Krakovo - Lisce pri domačiji Irme Špitalar odtrgal le bankino, toda višje ležeče kmetije, ki se ukvarjajo z mlečno pridelavo (vsak dan zvozijo v zbiralnico v dolino okrog 400 litrov mleka), se bojijo, da bodo ob večjem delovanju plazišča ostali odrezani od sveta, ker druge ceste za prevoz
* Lani je sevniška občina dobila od Ministrstva za okolje in prostor 8,4 milijona tolarjev za sanacijo plazov na lokalnih cestah Krakovo - Podgorica in Hinjce - Krmelj, medtem ko plaz pri Požego-vih že drugič ni šel skozi sito. Sanacija plazu na Orehovem je veljala 103 milijone tolarjev.
no neprevozna in zaprta. Uspelo pa je vendarle sanirati plaz na krajevni cesti Brunk - Priklance, ki je pri ribogojnici Mavrica zasul 40 m ceste, in plaz, ki je utrgal 40 m nekategorizirane ceste Orehovo -Ledina. Zemeljski plaz je na kra-
v dolino nimajo. Pristojni iz sevni-ške krajevne skupnosti so o tej zagati obveščeni, a pretekli ponedeljek šp niso vedeli povedati, kdaj bodo sanirali bankino, kajti vse se, kot pravi Tone Kranjc iz KS Sevnica, začne in konča pri novcih, teh pa krajevna skupnost nima.
OBNOVA CERKVA NA ČATEŽU, DOLGI NJIVI IN V MARTINJI VASI
TREBNJE - Odbor za družbene dejavnosti je predlagal trebanjskemu občinskemu svetu, naj bi za sofinanciranje občinske naravne in kulturne dediščine v proračunu namenili 3.500.000 tolarjev. S tem bi ugodili župnijskemu uradu Čatež-Zaplaz, ki je, kot pravi župnik Marko Pajk, prvikrat doslej zaprosil občino Trebnje za denarno pomoč, in sicer v višini 900.000 tolarjev za zamenjavo kritine na strehi župnijske cerkve na Čatežu. S poldrugim milijonom tolarjev pomoči pa naj bi občina prispevala šentlo-vrenški župniji za mizarska dela v dveh podružničnih cerkvah. Kot pravi šentlo-vrenški župnik Stane Stefa-nlč, bi bilo poleg mizarskih in pleskarskih del na obeh kulturnih spomenikih nujno prenoviti streho zvonika na podružnični cerkvi na Dolgi njivi, v to in v podružnično cerkev v Martinj! vasi pa napeljati elektriko. Za obravnavo morebitnih novih tovrstnih vlog bo odbor do sprejetja novega občinskega proračuna pripravil kriterije.
na Rmana ter Igorja Teršarja in Marjana Zupančiča, da pripravijo osnutek razpisa za zbiranje prošenj v zvezi s sofinanciranjem projektov, ki niso vključeni v redni sistem sofinanciranja iz proračuna. Odbor za družbene dejavnosti je predlagal trebanjskemu občinskemu svetu, da objavi v Dolenjskem listu razpis z zbiranjem ponudb do 29. februarja.
Odbor, ki ga vodi prof. polit. Milan Rman, je predlagal, da bi v letošnjem proračunu za (sofinanciranje projektov s področja kulture, športa in drugih, ki sicer niso vključeni v t.i. sistemsko financiranje, zagotovili namensko postavko v višini 5 milijonov tolarjev. Seveda to pomeni, da bodo predlagatelji projektov o izbiri lahko obveščeni šele po sprejetju občinskega proračuna za leto 1996. Odbor je predlagal, naj se namenska sredstva proračuna uporabijo glede na roke realizacije med letom (predvidoma polovico proračunske postavke) in glede na možnosti proračuna, del sredstev pa se naj rezervira za nepredvidene projekte. Po Rmanovih besedah bi si na ta način sploh lahko ustvarili vsaj približno podobo, kaj vse “brbota” v občini.
Ta rezerva za nujne primere pa lahko pomeni, da bodo nekateri vendarle še lahko poskušali srečo s prošnjami za pomoč na ta odbor po že zamujenem ali morda spregledanem roku za razpis, ki bo po Rmanovih besedah le enkrat v proračunskem letu. pERf.
POMOČ SREČANJEM IN RASTI
TREBNJE - Občinski odbor za družbene dejavosti je ugodil prošnji uredniškega odbora revije Srečanja, in tako bodo Trebanjci iz drugih odhodkov kulture v občinskem proračunu poravnali tiskarske stroške za revijo, ki bi rada vsaj maja letos ob svoji 20-letnici, če že tega niso mogli uresničiti ob 15-letnici, izšla kot izbor iz pesniškega dela Srečanj, te priljubljene revije mladih ustvarjalcev v občini Trebnje, ki jo ureja prof. Jože Zupan. Odbor je tudi podprl nadaljnje soizdajateljstvo novomeške revije Rast, za katero je lani trebanjska občina namenila 180.000 tolarjev.
NJEGA PA NI BILO ... - Predsednika odbora ivanške Zelene al- ■ ternative (ZA) Franca Heglerja je zelo motilo, ker na sestanku ZA ni bilo predsednika KS Stična, čeprav so ga povabili in skušajo rešiti I probleme “njegove” krajevne j skupnosti. Hcgler je pogrešal vsaj : koga iz. vodstva KS Ivančna Gorica, ko so se pogovarjali o zdrav-stvenm domu in otroškem vrtcu. Občinski tajnik Vinko Blatnik je skušal “umiriti žogo”, češ da še gre, dokler se pogovarjajo načel- | no. In ko je podjetnik in inovator iz vodstva ZA v Ljubljani Aljoša Pajk uvodoma ob pojasnjevanju programa ekološke sanacije kurilnice v ivanškem zdravstvenem , domu vprašal, če je prisoten kdo iz. te ustanove, je Hcgler brž dejal: “Je, je, Vinko!” Blatnik se je na to med splošnim smehom odzval: "Jaz pa že nisem dohtar!” PETICIJA ZA ŠERIFE ALI LOVCE? - V Hudem sta konec tedna ivanška lovca vpričo gospodarja okoli 100 m od nabližje hiše streljala na domača psička, ki ju je Ivan Motnikar popeljal na sprehod. To ni osamljen primer, ampak postaja že skoraj pravilo, da se, kot pravijo ogorčeni krajani, j peščica lovcev z orožjem prevaža kot kakšni šerifi in strelja po njihovih štirinožnih prijateljih tudi iz : avtomobilov, in to celo v naselju, ubite pse pa nemalokrat kar pustijo tam, kjer obležijo. Zato bodo podpisovali peticijo, naj odgovor-1 ni ukrepajo zoper take lovce in jim j vsaj odvzamejo orožje. Več na Stranpoteh!
Trebanjske iveri
ZANEMARJENA CERKEV SV. MARTINA V SLEPŠKU -Naš bralec nam je sporočil, da je cerkvica sv. Martina v Slepšku obupno zanemarjena in še vedno brez elektrike, “okoli nje pa živijo sami bogataši, bivši komunisti." Navedba bralca o zanemarjeni cerkvici sicer povsem drži, ni pa
jasno, kaj je hotel povedati v nada Ijevanju. Če so okoli živeči ljudje
resnično premožni, bi seveda lažje prispevali kakšen tolar za obnovo cerkvice kot tisti, ki komaj shajajo iz meseca v mesec. Toda tega ne bi smeli od nikogar zahtevati, razen če misli bralec, da bi bivši komunisti morali prispevati največ, ker naj bi bili najbolj premožni in zavoljo nekakšne pokore za poglavitni naglavni greh - ker so morda pač bili v partiji, kot da ne bi bila pravica vsakogar, da se sam odloči, ali bo v kakšni stranki aliv nobeni! Saj gre politikom predvsem za oblast in dobro plačane stolčke, pa če to priznajo ali ne.-KONFERENCA - Zgodilo se je na neki osnovni šoli v trebanjski občini. Na konferenci so ravnatelj in njegovi somišljeniki ali podani' ki uglašeno “peglali” eno izmed svojih kolegic učiteljic. Očitali s® ji vse mogoče, predvsem pa, da ne) bi novinarju Dolenjskega lista i(' javila to in ono o svojem kolekti' vu, kar bi utegnilo škoditi uglede menda sila homogenega, s famil1' arnostjo prepojenega kolektive-Da bi bila mera slabega okusa pd' na, so se lotili še moža in m3 očitali njegovo zazdravljcno bok' zen. Pri vsem tem je zanimivo, d3 v Dolenjskem listu ni bilo nap1' sanega o dogodkih in pojavih n3 tej šoli ničesar neresničnega
Sevniški paberki
POKER Z RAČUNAI.Nl KOM - Uradnikom je včasih fc napornem delu prijetno še mak podaljšati delo po uradnih urah; kakšno partijo pokra. Ob pomanjj kanju partnerjev in morda tud' denarja za to za žep dokaj nevd no hazardersko igro je dobrodof tudi službeni računalnik. Že sli’1' mo pripombe, češ povejte vendaf* * kje se uradniki takole krutkoča’1 jo. Tem neučakancem zato ta*® rek starih Latinov: Nomina sud odiosa!	• ,
MILA KAČIČ - V sevnif , občinski knjižnici se obeta v pod deljek, 5. februarja, ob 17. uri pf1 jelen večer, kajti knjižnica 1 sevniška zveza kulturnih organ d3 cij sta ob slovenskem kulturne13 prazniku povabila priljubljej1 gledališko igralko Milo Ka£|C‘ Kačičcva, ki s svojo pojavo in U<f zom kar seva nekakšno mater13 sko milino in dobroto, bo prc3 stavila svoje delo, seveda tudi sv" je pesniške zbirke.
POLETNI SEVNIŠKI VAhg Zadnjič je tonskemu snemal3 -sevniškega radia, ravno kol začelo snežiti, ušel v eter sirup3 r> tični avizo z dobrodošlico na - r[ lj letnem sevniškem valu.

Krške novice
OBLAST - Na javnem pogovoru z naslovom Odprte strani Našega glasa so opazili bolj malo predstavnikov sedanje in nekdanje občinske in državne oblasti v Krškem. Najbrž je sedanja oblast ostala doma, ker ne ve kaj dosti o sumljivi prodaji krških firm in drugih ravbarskih poslih v občini, nekdanja oblast pa je izostala, ker bi prodajo krških firm in druge ravbarske posle v občini rada čimprej pozabila. No, če bo pozabila, ji bo osvežil spomin poslanec Branko Janc, menda ima v predalu cel dosje o Krški polpretekli ravbarski zgodovini, kjer nastopajo tudi znana krška imena.
USPEVAJO - V osnovni šoli na Raki imajo veliko rož. Uspevajo zelo dobro in se tudi ve, zakaj. Rože imajo dovolj svežega zraka in tudi zunanje svetlobe. Stene približno dvajset let stare montažne šole so namreč na več mestih tako razpokane, da se skozi špranje vidi sonce.
ŠEFI IN DELAVCI? - Na večerji, ki so jo imeli rudarji na Senovem v gostilni Senica v soboto zvečer, so manjkali nekateri šefi, ki bfk-jms mnenju knapov lahko prišli zraven. Mogoče sta imela gripo, morda ju je zadržal sneg. To bi bilo še dobro za njun ugled. Drugače bodo rudarji mislili, da kljub zapiranju rudnika še vedno velja star red, ko se je točno vedelo, da so rudarski delavci delavci, šefi pa šefi.
Novo v Brežicah
MŠŠI Z H ASIH OBČI M Htjjl
Lastnik Vidma naj bi bil Slovenec
VRATAR - Enega od delavcev neke firme iz okolice Brežic so poslali na čakanje. Ko ga je na lem prisilnem dopustu zaneslo v družbo, mu je tu nekdo predlagal, naj bi se v svojem nekdanjem gradbenem obratu zaposlil kot vratar in čuvaj. “Kaj bi pa delal, če bi bil v podjetju čuvaj? Tam zdaj ni več na kaj paziti, ker so nekdanji direktorji že vse pokradli,” seje odrezal možak.
GOVOR - Ana Klemenčič bo le stežka obdržala svojo službo v upravni enoti. Tako odločna je, ko javno govori o ženski samostojnosti in o ženskih pravicah, da jo bodo kolegice verjetno povabile med poklicne politike.
TURIZEM IN BREŽICE Brežice so imele včasih hotel za obiskovalce, zdaj pa kaže, da bodo ta hotel v mestu spremenili v banko. Ukrep si lahko razlagamo na ta način, da je mesto že toliko zaslužilo z gosti, da bo z izkupičkom lahko odprlo banko.
ZGODOVINA - Na seji občinskega sveta so rekli, da je treba pred ustanovitvijo Agencije za šport urediti lastninske odnose.
Pri urejanju bi si prišli na jasno, čigav je stadion. Slednji, vsaj nekaj metrov tega, menda pripada tudi TVD Partizan. Nekateri so mislili to dejstvo preprosto pozabiti, to pa zato, ker danes partizanov pač ni dobro omenjati.
V SOBOTO ODPRO POŠTO
KRŠKO - V Krškem bodo na I Tfgu Matije Gubca v soboto ob 10.
i	Uri odprli pošto. Gre za otvoritev I j objekta, v katerem je poslovala!
| pošta že tudi doslej, vendar so ga I l| pred časom zaprli zaradi obnove.
1 V času gradbenih del je pošla poslovala v bližnjem kulturnem domu.
LUKEC SE BO PREDSTAVIL
KRŠKO - Posavski plesni klubi Lukcc bo v sredo, 7. februarja, ob ' 18. uri v motelu Pacifik v Krškem I predstavil javnosti svoje tekmo-1 ‘ Valnc pare in plesno skupino terI 1 razgrnil načrte za prihodnost.] Čukec pričakuje na predstavitvi ljubitelje plesa in druge, ki jih Zanima dejavnost kluba.
DAN, DRUGAČEN OD DRUGIH
Zjutraj sem se odpravihv v šolo.
ii	Vse sc nuje zdelo čudno. Policisti so bili pri šoli in takoj sem vedela, daje •tekaj narobe. Pa še kako! V našo tolo so vlomili! Pred odhodom v šolo to stali učenci, nekateri veseli, ker so •nislili, da morda ne bo pouka, drugi Pa žalostni, saj so čutili, kot da so | Vlomili v njihovo. Policisti niso nikomur dovolili v šolo. Vzeli so prstne odtise, saj sojih vlomilci pu
P Mili povsod. Tatovi so iz kuhinje in shrambe odnesli hrano in nekaj denarja. Povzročili so veliko škode, ker So razbili več vrat in blagajno. Bili snro zelo radovedni in tisti dan smo :i govorili le o tem. Upam, da bodo nepridiprave kmalu našli in jim naložili takšne kazni, da si bodo za-' Pomnili, kdaj str imeli opraviti s cerkljansko šolo.
JOŽI AMBROŽIČ, 7.r OŠ Cerklje ob Krki
Šola na Raki nedokončana
Pred leti začete širitve šole na Raki še niso zaključili > Zakaj ni denarja - Pomanjkljivosti
RAKA - Potem ko je leta 1992 takratni predsednik krškega občinskega sveta podpisal investicijski načrt za razširitev osnovne šole Raka,*do danes te širitve še niso končali, čeprav so jo začeli. Omenjeni gradbeni poseg naj bi zaključili do konca leta 1994, vendar mu še ni videti konca.
O gradnji šole na Raki tečejo pogovori na nekaterih mestih malodane ves čas; pred nedavnim so o širitvi in o vzrokih za nezaključena dela razpravljali tudi v občinskem svetu v Krškem. Izmed svetnikov so na Občinarje naslovili predvsem vprašanje, kako dolgo še bodo obrtniki morali čakati na plačilo za že opravljeno delo v šolski zgradbi.
Dolg do izvajalcev del je verjetno glavni razlog za zastoj del. Kdor bi moral plačati račune obrtnikom - investitorje občina Krško - tega ne stori menda zaradi pomanjkanja denarja. Sredstev je zmanjkalo, kot kaže, ker so šolo popravili temeljiteje od prvotnih načrtov, za la večji gradbeni poseg pa so se morali odločiti, ker je razkrilo šolsko stavbo zelo namočilo in s tem poškodovalo dolgotrajno deževje ob začetku širitve.
Obstajajo dokazi, daje širitev ali bolje obnova šole na Raki obtičala pred zaključkom del. Po besedah šolske ravnateljice Justine Molan so npr. stopnice v “obnovljeni” zgradbi izvajalci
naredili samo napol in vrata učilnic odžagali previsoko, pod okni ni polic, luči ob tabli svetijo v nepravo smer, pri strešnih nosilcih piha v razrede, računalniška učilnica je brez možnosti prezračevanja, na izpostavljenih oknih ni senčil, zato je bleščanje izjemno močno, če ne že tudi škodljivo. V cvetober spodrsljajev spada tudi okno nad stopnicami, ki je tako visoko, da ga brez gasilske lestve ni mogoče očistiti.
Sreča v nesreči je, da je obnova že tako daleč, da imajo od 1. septembra lani pouk v “obnovljeni” stavbi. V slednji so pridobili med drugim računalniško
* V osnovni šoli na Raki ali v njeni najbližji okolici bi potrebovali med drugim, kot pravi ravnateljica Molanova, še nekaj računalnikov, hišno telefonsko centralo, uporabno zunanje šolsko igrišče, postajališče za šolski avtobus, ustreznejšo učilnico za tehnični pouk, knjižnico na primernejšem mestu in dovolj močno ogrevanje za nekatere učilnice, v katerih zdaj učence zebe.
učilnico in večnamenski prostor. Dejstvo, da se je pouk lahko začel v obravnavani, ne do konca obnovljeni stavbi, je koristilo tudi učiteljem, saj so ti končno dobili prostor za zbornico.
M. LUZAR
Poslanec Branko Janc gost Odprtih strani Našega glasa - Krški Občinarji so se premalo zanimali za podjetja - Videm na dražbi - Nuklearko vodijo Hrvatje - Rento!
KRŠKO - Krški časopis Naš glas je v seriji javnih pogovorov s skupnim naslovom Odprte strani Našega glasa pred dnevi organiziral v Krškem srečanje z Brankom Jancem. Poslanec državnega zbora je pojasnjeval svoje poglede na nekatere pereče posavske in slovenske gospodarske in druge probleme ter odgovarjal na vprašanja razpravljal-cev iz dvorane.
Ko je Janc govoril o proizvodnji papirja in celuloze v Krškem, je rekel, da se je kot poslanec zelo prizadeval, da bi vlada podprla z denarjem obstoj tovarne Videm Krško.Toda vlada je bila nenaklonjena nadaljevanju proizvodnje celuloze in ji je nerada zagotovila finančno pomoč. Janc je menil, da stečaj Vidma traja predolgo, in izrazil upanje, da bo ta tovarna ostala v slovenski lasti. Na to je dejal Jože Cerle, da v Sloveniji naj-
brž ni razen države nobenega možnega lastnika, ki bi imel dovolj denarja za nakup tovarne, ki jo bo treba tudi tehnološko posodobiti. Jancu je ugovarjal tudi stečajni upravitelj Branko Ogorevc, ki je povedal, da je stečajni postopek zakonit. Napovedal je dražbo za prodajo Vidma, pri kateri bosta imela najemnika predkupno pravico.
Poslanec Janc in nekateri udeleženci pogovora v razpravah niso
ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA - Krški dom upokojencev še ni dokončan. Država je dala več kol pogodbeni znesek. Kaj seje dogajalo z denarjem, ne vem. V občinskem svetu Krško sem zahteval in naša stranka je zahtevala revizijo vsega glede gradnje doma. Imam občutek, da r Krškem ni volje, da se zgradi ta dom, je pri eni izmed tem nedavnih Odprtih strani dejal poslanec Branko Janc. Na sliki (z desne): Branko Janc, odgovorni urednik Našega glasa Ivan Kastelic in novinar Našega glasa Aleksander Gelb. (Foto: L. M.)
RUDARJI - Rudarjenje na Senovem gre h kraju, knapi pa v pokoj ali doživljajo kakšno drugačno, bolj žalostno usodo. Upokojeni in v letu 1995prezaposleni rudarji so imeli v soboto zvečer v gostilni Senica na Senovem poslovilno srečanje. Kot smo izvedeli ob tej priložnosti, je v teh dneh delegacija rudarjev slovenskih premogovnikov v zapiranju obiskala nekatere vladne službe. Seznanila jih je z materialnim in socialnim položajem rudarjev in zahtevala od vlade, da omogoči rudarjem upokojevanje po veljavni zakonodaji. “Zaupamo trenutnemu vodstvu rudnika Senovo v zapiranju, "je dejal na sobotnem srečanju Lojze Šribar, predsednik sindikata. Sindikat je ob slovesu podelil rudarjem simbolično darilo, rudarsko svetilko. Nekateri so prejeli kot priznanje tudi natiskano Prešernovo Zdravljico. Na sliki: rudarsko omizje v soboto zvečer. (Foto: M. Luzar)
Posavski okteti peli na reviji
Nastope ocenjeval Igor Švara - Okteti napredujejo po kakovosti -Izstopata sevniški moški in brestaniški ženski oktet - Pohvala organizatorjem iz Artič
ARTIČE - Kakovost posavskih oktetov narašča, saj je med njimi nekaj izredno dobrih skupin, več je tudi zelo mladih po sestavi, zato jim dirigent v ljubljanski Operi in umetniški vodja Ljubljanskega okteta Igor Švara obeta še lepo prihodnost. Omenjeni možje namreč v petek zvečer ocenjeval strokovno plat regijske revije oktetov, ki sta jo organizirala Posavsko pevsko združenje in ZKO Brežice ob dobri pomoči artiškega kulturnega društva in osnovne šole.
NAČELNA IN PREUDARNA ODLOČITEV!
Združena lista socialnih demokratov kot tretja najmočnejša stranka v Državnem zboru je svoj vstop v t.i. “veliko koalicijo” utemeljevala z možnostjo, da uresničuje svoj program gospodarsko uspešne in socialno pravične države. Zadnji dogodki, zlasti namere drugih dveh koalicijskih strank, da se bistveno poslabša položaj upokojencev, ob sicer stalni njuni usmerjenosti, da se reševanje sedanjih gospodarskih razmer prevali na hrbet delavcev in mlade generacije, in ob nebrzdanem, često tudi nezakonitem bogatenju manjšine, so poglavitni vzrok izstopa ZLSD iz vladne koalicije.
S to odločitvijo je ZLSD ostala zvesta svojim načelom, za katera se bo tudi v bodoče vztrajno prizadevala.
Predsednik območne organizacije ZLSD Krško SILVO GORENC
mogli mimo dejstva, da so številna krška podjetja, med katerimi so bila gospodarsko močna in priznana po kakovosti, propadla. Za zlom firm je kriva tudi krška oblast, ki je delovala v občini v času, ko so podjetja zašla težave. Občinsko vodstvo se je premalo zanimalo za razmere v firmah. V takem ozračju seje kapital krških podjetij brez težav prelival v Ljubljano.
Janc je opisoval tudi napore, svoje lastne in napore poslanskih
• Glede Vidma je rekel navzoči Silvo Gorenc, da bi se to tovarno leta 1990 dalo rešiti z malo žrtvami, vendar so jo gospodarsko pokopali “mrhovinarji” in nestrokovno vodenje. Po besedah Petra Žiganteja sedanji najemnik Vidma vzdržuje tovarno manj vestno, kot bi jo lastnik, s čimer se ni strinjal Ogorevc.
kolegov, ter stvarne možnosti za gradnjo avtoceste do Biča in od Obrežja do Krške vasi. Kot je povedal, te možnosti še obstajajo.
Glede nadaljnjega delovanja krške jedrske elektarne je Janc dejal, da mora občina Krško dobiti ustrezno rento, za katero je dovolj zakonske podlage. “Razmisliti moramo o sodelovanju nuklearke s Krškim,” je tudi pozval in nadaljeval, da misli, da imajo v tej elektrarni glavno besedo Hrvatje. Edo Komočarje zahtevo po renti razširil, in sicer je menil, da je treba plačati odškodnino tudi za zemljišča, ki so postala brez vrednosti, ker so v pasu visokonapetostnih električnih daljnovodov. Razprave o nuklearki so končali z ugotovitvijo o nujnosti rente in gradnji trajnega odlagališča radioaktivnih od-padkov.
Na pogovoru se je Vlado Deržič zahvalil Jancu in drugim poslancem za pomoč pri sprejemanju zakonodaje o odškodnini izgnan-
C™-_______________M. LUZAR
LIKOVNIKI
RAZSTAVLJAJO
BREŽICE - V Posavskem muzeju Brežice bodo v torek, 6. februarja, ob 18. uri odprli razstavo del likovnikov Posavja. Štiriinštiri-deset likovnikov iz Brežic, Krškega in Sevnice bo razstavilo 70 grafik, olj na platnu in steklu, akvarelov, risb in skulptur. Delo so izbrali Vlado Cedilnik, Alojz Konc in Cvetka Miloš. Razstavo prirejajo Društvo likovnikov Brežice, Posavski muzej in zveze kulturnih organizacij Brežice, Krško in Sevnica.
ter tudi snemanja na radiu in televiziji. Oktet, nekdaj je pel pod imenom Boštanjski fantje, vodi
Emil Lenarčič.	_ _ „
H. D. G.
Revijo je pričelo petje Solzic, vokalne skupine brežiške glasbene šole, ki je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so njene članice, še gimnazijke, začele obiskovati oddelek solo petja pri Marjetki Podgoršek. Oktet Kranjci iz Krške vasi, ki ga vodi Vinko Žerjav, bo v tem letu slavil petletnico delovanja, že deveto leto pa deluje vokalna skupina Corona iz Boštanja, ki jo strokovno vodi Romana Pernovšek. Oktet Orlica iz Pišec se letos pred-
• Značaj ljudi je njihov demon: enim dober, drugim slab. (Epihar-mos)
stavlja z novim vodjem - Francem Kenetom. Dekliško skupino KUD Oton Župančič iz Artič vodi Marjetka Podgoršek, skupina pa je nastala na pobudo Vinka Žerjava pred 6 leti, ko so bile njene članice še učenke 7. razreda.
Ženski oktet iz Brestanice bi bil skupaj s Stanko Macur lahko prava jata ptic, če bi ženske le dobile perje in krila za letenje. Občinstvo in tudi strokovnega ocenjevalca so izredno navdušile predvsem s skladbo Ptice Alda Kumarja. Razred zase med posavskimi okteti je moški oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice, ki deluje že več kot tri desetletja in ima za sabo številne nastope doma in v tujini
ŠE EN DOBRODELNI KONCERT NOVINE
CERKLJE OB KRKI - Humanitarno društvo M&V Novina priredi dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja”, ki bo v nedeljo, 4. februarja, ob 15. uri v Gasilskem domu Cerklje ob Krki. Zbrani denarje namenjen bolnim otrokom.
RAZRED Z/\SE MED OKTET! - Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice (na sliki) je i svojim več kol tridesetletnim delom in stalnim napredovanjem po kakovosti lahko dober zgled ostalim pevskim skupinam r regiji. Revija je v regiji vsako leto, na državni ravni pa so podobna srečanja zamrla, zato posavski pevci pozdravljajo zamisel, da bi letos spet pripravili srečanje oktetov Slovenije. Morda se nam obeta tako srečanje ravno v naših krajih, menda v Šentjerneju. (Foto: B. D. G.)
Kulturni praznik v Brežicah
Prireditve ob 8. februarju
BREŽICE - Zveza kulturnih organizacij Brežice bo organizirala danes ob 17.30 v dvorani prosvetnega doma v Brežicah osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri bodo podelili tudi priznanja ZKO Brežice za leto 1995. Priznanja bodo prejeli Ivan Živič iz okteta Orlica Pišece, Andrej Cizi iz Godbe Loče, OŠ Bizeljsko in moški pevski zbor KD Planina Cerklje ob Krki. Na omenjeni prireditvi bo nastopil tudi Slovenski oktet. KD Franc Bogovič iz Dobove bo imel 3. februarja v OŠ Dobova koncert, v katerem bodo sodelovali pevci mešanega zbora in rogisti. Za kulturni praznik bo ZKO Brežice 6. februarja v Posavskem muzeju organizirala razstavo del likovnikov. Sedmega februarja ob 19. uri bodo v okviru gostovanja ZKO Brežice pri slovenskem prosvetnem društvu Slovenski dom v Zagrebu odprli fotografsko razstavo ing. I lrvoja Oršaniča, člana Likovnega društva Brežice.
Poglobila se je dohodkovna neenakost
Več za staro generacijo predvsem na račun aktivne
Kratke domače
OBRTNI SEJEM - Območna obrtna zbornica Brežice pripravlja organiziran ogled mednarodnega obrtnega sejma, ki bo od 9. do 17. marca v Munchnu.
MODA-FASHION - Letošnji slovenski sejem mode bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 14. do 17. februarja.
ISKANI POKLICI - V lanskem letu so na dolenjskem območju delodajalci najbolj iskali naslednje poklice: gradbeni delavec (1. stopnja zahtevnosti), zidar za zidanje in ometavanje (2. st.), zidar, prodajalec, natakar (4. stopnja), ekonomski tehnik (5. st.), ekonomist, strojni inženir (6. st.) ter dipl. ekonomist, zdravnik, dipl. inž. strojništva (7. st.).
DONOSI V LETU 1995 - Časopis SKB banke - Bančnik je zbral nekaj podatkov o donosih za nekatere finančne naložbe v letu 1995. Inflacija je bila 8,6-odstotna, uradni tečaj Banke Slovenije za marko je porasel za 7,5 odst., podjetniški za 8,8 in menjalniški za 11,8 odst. Vezava tolarjev (klavzula R) je prinesla 17 odst., vezava tolarjev (klavzula DEM) pa 16,2 odst. Za tolarske vloge na vpogled je bil donos 4,2-odsto-ten, za marke na vpogled 2,9- in za vezavo mark 5,5-odstoten. Obveznice Republike Slovenije 1 so imele 19,9-odstoten donos.
TILIA - V Zavarovalnici Tilia ocenjujejo, da je vrednost družbenega kapitala v njihovi družbu med 15 in 18 odstotki, če ne bo upoštevano premoženje na območju Hrvaške, pa okoli 6 odst. Družba je v letu 1991 izdala 1846 delnic z nominalno vrednostjo 1429 mark v tolarski protivrednosti. Danes je vrednost delnic Tilie 2040 mark v tolarski protivrednosti.
LJUBLJANA - Posebna ekipa Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki jo vodi dr. Tine Stanovnik, po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve raziskuje, kako se med generacijami prelivajo sredstva javne porabe. V raziskavi so proučevali obdobje od leta 1947 do 1994 in ugotovili dva zelo različna trenda v izdatkih. Delež javnih sredstev za starejšo generacijo v družbenem proizvodu se je stalno povečeval, še posebno po letu 1989, hkrati pa je delež za mlado generacijo postopno upadal in se rahlo dvignil šele po letu 1990.
Raziskovalci so ugotovili, da takšnega prerazporeda izdatkov ni povzročila spremenjena starostna struktura prebivalstva. Povečevanje izdatkov za starejše generacije je povzročil predvsem pokojninski sistem in dodatne obveznosti, ki jih je država nalagala pokojninskemu zavarovanju. Izjemen porast takih izdatkov po letu 1989 pojasnjujejo s predčasnim upokojevanjem, s katerim je država poskušala reševati probleme brezposelnosti. Ugotavljajo še, da v času, ko se naša država preusmerja v tržno gospodarjenje, večji izdatki za starejše generacije ne gredo na račun mladih, ampak obremenjujejo aktivno generacijo.
BORZNI POSREDNIKI
Med člani Centralne klirinško-depotne družbe, ki so z njo računalniško povezani in torej lahko poslujejo z vrednostnimi papirji v nematerializirani obliki, sta tudi Perspektiva, d.d., iz Metlike in Dolenjska BPD iz Novega mesta. Na naše območje pa s poslovanjem segata še Nika BPD in Celjska BPH.
DELO ZA TUJCE
NOVO MESTO - Novembra so za območje dolenjske regije izdali 200 delovnih dovoljenj za tujce, od tega 67 na novo. Konec novembra lani je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini veljavnih 1.739 delovnih dovoljenj in še 556 osebnih delovnih dovoljenj. Od tega je 555 tujcev imelo dovoljenja za nedoločen čas.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 3. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
1 Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: miečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pn kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smoienja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smoienja vas od 8 do 13. ure: trgovina Dule, Smoienja vas od 8. do 16, ure: market Pero, Stopiče od 8 do 16. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
1 Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Pnma
V	nedeljo, 4. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-K2 Krta Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Markel Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov-ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure. trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30do20. ure: trgovimBrin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smoienja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smoienja vas od 8. do It. ure: trgovina Dule, Smoienja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
Šentjernej: od 8. do It. ute: Market Žužemberk: od 8. do 11.30: Market Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-
dak
Semič: od 7.30 do 10.30: Market Metlika: od 7, do 21. ure: Pnma
Prodajo Keka spodbije le tožba
Nič presenetljivega na prvem preizkusu terjatev: največji upnik delavci, terjatev banke zavarovana s hipoteko • Zaloge malo vredne - Prodaje pred stečajem niso stvar postopka
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Predsednik stečajnega senata Anton Panjan je na prvem preverjanju terjatev do podjetja Keko v stečaju med drugim tudi odgovoril na vprašanje nekdanjega predsednika delavskega sveta v podjetju Emila Glaviča. Tega je, podobno kot drugih 160 delavcev, ki so ob stečaju ostali brez zaposlitve, zanimalo, kdaj se smejo prerekati prodaje tik pred stečajem podjetja. Mislil je na prodajo proizvodnje in blagovnih znamk ter poslov petim podjetjem, ki z okrog 160 delavci nadaljujejo delo žužemberške tovarne keramičnih kondenzatorjev. Njihovo upanje, daje stečajni postopek pravo mesto, je splavalo po vodi, saj je treba prodaje pred stečajem spodbijati s posebnimi tožbami.
ženje in oprema, upravitelj pa je prodal tudi nekaj zalog in drobnega inventarja. Večje opreme ni prodajal, ker bi se lahko še izkazalo, da ima kateri upnik nad njo hipoteko.
Zaradi zapletenosti obračuna, pobotov in delnih izplačil v bonih so izvolili upniški odbor, v katerega člani sq: Emil Glavič (predstavnik delavcev), predstavnik
Kot je poročal stečajni upravitelj Martin Drgan, je bilo pravočasno prijavljenih 78 terjatev v skupni vrednosti 420 milijonov tolarjev. Daleč največji upnik so tudi v tem postopku delavci, ki terjajo več kot polovico (250 milijonov) vsega Kekovega dolga. 120 milijonov jim Keko dolguje na račun razlik med prejetimi plačami in plačami po kolektivni pogodbi. Te terjatve bodo imele prednost pri poplačilu in jih bodo poravnali iz stroškov stečajnega postopka, medtem ko bodo morali delavci za poplačilo preostalih terjatev (zahtevki za plače nad KP, regresi) čakati na stečajno maso. Stečajni upravitelj se bo o terjatvah delavcev izrekel šele na prihodnjem
naroku, ker čaka na poročilo Agencije za plačilni promet, saj so delavci dobili del plač izplačan v bonih.
Tudi v Kekovem primeru delavcem ne kaže najbolje, saj ima drugi največji upnik Dolenjska banka svoje terjatve v višini 63,7 milijona tolarjev zavarovane s hipoteko nad premoženjem Keka v stečaju. Da bi zmanjšal stroške vzdrževanja, ki bi sicer bremenih stečajno maso, je stečajni upravitelj dal v najem dobro polovico razpoložljivih prostorov in opreme. Pet podjetij plačuje najemnino in še nekatere druge stroške (elektriko ipd.) Doslej je ugotovljeno knjigovodsko stanje v podjetju, ocenjena sta drobno premo-
95,000-/f
90.000-	'
85.000-	'
80.000-	'
Opazovali so tudi dohodke gospodinjstev v zadnjih 15 letih. Ugotovili so, da ima večina slovenskih gospodinjstev podpovprečne dohodke, za povrh pa se je delež takih gospodinjstev v teh letih še povečal. Porazdelitev dohodka je torej danes veliko bolj neenakomerna, kot je bila pred leti. V desetletju od 1983 do 1993 je svoj dohodkovni položaj izboljšala le petina že prej najbolj premožnih gospodinjstev, medtem ko so vsa ostala imela realno nižje dohodke. Povprečno gospodinjstvo je imelo v letu 1993 na razpolago za 2,2 povprečne plače razpoložljivih vi-
75,000-
70,000-	'
65.000-	'
60,000-	/
55,000-	/
50,000-*
POVPREČNE ČISTE PLAČE
Ih—.-
• Na vprašanje Emila Glaviča je Martin Drgan pojasnil, da so zaloge prodajali po nabavnih ali lastnih cenah, za večji del zalog pa ne morejo najti kupca. Gre za stare zaloge, katerih uporabnost je po strokovnih mnenjih vprašljiva že po 3 mesecih, po 6-ih pa nihče več ne more zagotavljati, da so kontakti še v redu. Ker so v zalogah tudi po več (celo do 10) let stare stvari, jih bodo prisiljeni prodati po kilogramih na ustrezne odpade. Tako je 87 milijonov tolarjev, kolikor je knjigovodska vrednost zalog, le teorija. Prodaja zalog je po Drganovem mnenju kljub vsemu nujna, ker bi z njo spraznili skladišče, s tem zmanjšali stroške za skladiščne delavce in prostore lahko oddali v najem.
Dolenjske banke in Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
B. DUŠIČ GORNIK
1 I
!	1 S
“Dohodkovna neenakost seje v tem času poglobila,” ugotavlja dr. Stanovnik. V letu 1983 so bili denarni viri v najvišjem (10. dohodkovnem razredu) 5,2-krat večji kot v najnižjem, v letu 1993 pa že 7,3-krat. Za gospodinjstva z nižjimi dohodki je značilno, da je manj njihovih članov v rednem delovnem razmerju, manj je med njimi zasebnikov in podjetnikov, a zato več aktivnih kmetovalcev in nezaposlenih. V tem obdobju je upadal pomen dohodkov iz rednega delovnega razmerja ter naraščal pomen pokojnin in drugih socialnih prejemkov.
PRI REPU METLIKA - Povprečne bruto plače v Sloveniji so bile lani za 2 odstotka realno večje kot leto predtem. Po podatkih statističnega urada je bila novembra izplačaria povprečna čista plača v državi 73.232 tolarjev, kar je za dobrih 12 odstotkov več od plače, izplačane novembra 1994. Najvišje povprečne plače so si izplačali v skladih, in sicer povprečno kar 125.550 tolarjev na zaposlenega. Na repu lestvice so tekstilci (47.594 SIT) in industrijski čevljarji, ki so dobili v novembru izplačano povprečno 45.055 tolarjev neto plače. Povprečje čistih plač v novembru 1995 po posameznih (starih) občinah prikazujejo stolpci. Pri tem sta občinam, o katerih piše Dolenjski list, dodani še občini z najvišjim in najnižjim povprečjem v Sloveniji. (B. D. G.)
KURILNICA ZD SVINJA OKOLJE
IVANČNA GORICA - V 35 let stari zrenjaninski peči brez vsake regulacije pokurijo v kotlovnici zdravstvenega doma v Ivančni Gorici vsako leto okrog 100 ton premoga. Izločanje žveplovega dvokisa je zelo preseženo, izkoristek v zastareli peči je zelo slab. Kurjač samo veselo meče premog v peč in včasih ljudem teče po hrbtu, toliko se znojijo pri tudi 30 stopinjah Celzija. 100 radiatorjev nima nikakršnega termostatskega ventila. Podstrešje ZD pa sploh ni izolirano. Z zamenjavo peči v kotlovnici, postavitvijo nove armature, ekspanzijske posode, izolacijo podstrešja in namestitvijo ter-mostatskih ventilov bi lahko po mnenju ljubljanskega podjetnika Alojše Pajka prihranii več kot polovico energije.
Kako kaze borza?
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev tudi v preteklih dneh ni bilo povečane živahnosti v trgovanju. Vrednost sklenjenih poslov je bila skromna, občasno so jo povečevale le velike aplikcije nekaterih borznih hiš. Ob skromnem prometu ni bilo niti večjih sprememb vrednosti vrednostnih papirjev. Od vseh delnic v kotaciji velja izpostaviti delnico Kolinske, ki uspešno kljubuje turobnim razmeram na trgu. V preteklem tednu se je njen tečqj oblikoval pri nekaj nad 1.100 tolarjih, pa tudi promet ni bil pretirano skromen, čeprav so si borzni poznavalci enotni, da bo moralo preteči še precej časa, preden se bo pokazala tržna vrednost delnic.
Verjetno nekateri lastniki delnic Kolinske sploh še ne vedo, da delnice kotirajo na borzi, ali pa jim ni jasno, kako se delnice prodajo. Še na slabšem so lastniki tistih delnic, ki niso deležne tolikšne pozornosti medijev, čeprav so se podjetja olastninila s postopkom javne prodaje in se z delnicami ravno tako že lahko trguje, čeprav ne kotirajo na borzi. Tako je bilo v minulem tednu precej pestro trgovanje s privatizacijskimi delnicami Mercatorja, čeprav mnogi imetniki delnic (veliko jih je tudi na Dolenjskem) sploh ne vedo, da so njihove delnice že tržne.
Prav zaradi nevednosti in pomanjkanja informacij lahko prihaja pri trgovanju do špekulacij, zato naj za orientacijo vsem zainteresiranim navedemo nekaj podatkov. Mercator se je v celoti lastninil z javno prodajo, skupno število delnic pa znaša 3.471.840. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 1994je bila 15.720, nominalna pa 10.000 tolarjev. Cena delnice v javni prodaji je znašala 8.154 tolarjev. Delnice Mercatorja so izdane v nematerializirani obliki, centralni register pa vodi Klirinškodepotna družba. Opravljeni kupoprodajni posel je zato veljaven le, če se preko borznoposredniške družbe registrira pri Klirinško-depotni družbi. Tako vsem morebitnim kupcem in prodajalcem privatizacijskih delnic svetujemo, da se o svoji odločitvi predhodno posvetujejo z borznim posrednikom.
MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška hiša
USKLAJENO ZA MALO GOSPODARSTVO
B. D. G.
KRŠKO - Pretekli četrtek se je sestala že v decembru imenovana delovna skupina za organizirano mrežo pospeševanja malega gospodarstva v regiji. Razpravljala je o različnih oblikah sodelovanja, predvsem o možnostih za ustanovitev regijskega gospodarskega interesnega združenja, družbe z omejeno odgovornostjo, javnega podjetja ali pa za podpis pogodbe o koaliciji.
O pobudi, ki se je začela razvijati v vrstah Združenja podjetnikov Posavja, bodo obvestili vse, ki oblikujejo lokalne pospeševalne centre. Tako naj bi na tem področju uskladili delo članov pospeševalne mreže, gospodarske in obrtne zbornice, zavoda za zaposlovanje, bank, zavarovalnic in nekaterih pomembnejših podjetij. Vsi našteti bi sc tako aktivno vključili v državni sistem pospeševanja razvoja malega gospodarstva, ki gaje sprejela vlada konec decembra lani.
V
Žito v pričakovanju 1. soglasja
Na območju Posavja ter Kočevja in Ribnice obdržali štiri pekarne in eno konditorsko tovarno - Velikost je lahko tudi prednost - Denacionalizacija zavira lastninjenje
LJUBLJANA - Žito Ljubljana ima na območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevskega več podjetij. V Krškem je poleg Imperiala še pekarna, ki ima podružnico tudi v Brežicah, poleg tega pa sta Žitovi pekarni še v Kočevju in Ribnici. Žitove pekarne na Dolenjskem so se pred časom osamosvojile ter postale Pekarna in slaščičarstvo Dolenska.
če,” je povedal Borut Lah. Y ljubljanskem Žitu so napovedali' da v kratkem (konec januarja) pri'
Tečaji
Povprečni menjalniški tečaji v torek, 30. januarja: za marko 93.74 tolaijev prodajni (po Dolenjskem od 93.10 do 95.20) in 92.40 tolarjev nakupni (po Dolenjskem 90.80 do 94.00), za šiling 13.37 prodajni in 12.96 nakupni, za 100 lir 8.86 tolarja prodajni in 8.40 nakupni.
Srednji tečaj Banke Slovenije za torek: 100 šilingov 1270.2877 tolarja, 100 kun 2409.1968,	100 mark
8931.8500, 100 lir 8.3075 in I dolar (ZDA) 133.1471 tolarja.
Žito se pretežno ukvarja z mlinarstvom in pekarstvom, kako tretjino proizvodnje pa predstavlja konditorstvo. Tako v krškem Imeprialu izdelujejo žvečilne gu-mije, v Gorenjki čokolado in pri Šumiju bonbone. Njihove pekarne so organizirane v tri podjetja: ljubljansko, vrhniško in krško. Pekarne ima tudi Gorenjka.
Po ocenah finančnega direktorja Žita Boruta Laha bodo večji sistemi tudi v prihodnje imeli določene prednosti pred manjšimi pekarnami, ki bodo sicer obdržale del trga. Večji sistemi se zatekajo k centralizaciji, da bi čimbolj izkoristili prednosti centralne nabave surovin po ugodnejših cenah. Na ta način lahko precej prihranijo in konkurirajo manjšim.
V Žitovih podjetjih je do polovice lastnik Žito, druga polovica pa je v lasti posameznega podjetja. Zdaj naj bi se to spremenilo tako, da bodo vsa podjetja v 100-odstot-ni lasti sistema Žita, nakar bo sledilo lastninjenje. Kot je širši javnosti že znano, si je Žito obetalo, da bo že pred časom lahko začelo s -procesom lastninskega preoblikovanja in je tudi že začelo z zelo odmevno reklamo v tej smeri, vendar so postopek zadržali zahtevki za denacioanlizacijo.
“Po zahtevkih za denacionalizacijo sledi nova cenitev podjetja, in če se pojavi še kakšen zahtevek, se stvar ponovi, postopek pa zavle-
• V Žitu ocenjujejo, da so njihov1 izdelki zdaj po kakovosti bistven0 boljši kot pred leti, še posebej * vidika zdrave prehrane. K temu j* seveda prispevala konkurenca, P0 tudi velikost sistema omogoča, d* več pozornosti posvečajo kakovO' sti. Poudarjajo pa, da bi bili izdel' ki lahko še boljši, če bi se cen( kruha prosto oblikovale.
čakujejo prvo soglasje za lastni' njenjc.	B D Q.
USPEŠNEJŠI POBOTI
BORZA NEPREMIČNIN
Nekateri večji posredniki nepremičnin so ustanovili Slovensko borzo nepremičnin, ki povezuje zdaj že 19 članov. Vsi so povezani z računalniškim sistemom, s pomočjo katerega si izmenjujejo podatke o ponudbi in povpraševanju strank. V borzo je med drugim vključena tudi Gradbena hiša Čepin iz Brežic in še trije novomeški posredniki: Inteleks, Leran in Silan Dolenjska.
KOČEVJE - Na območju k°' čevske podružnice Agencije RS Z* plačilni promet je lani svoje o|>' veznosti prijavilo manj pravn'11 oseb, uspešnost pa je bila večj3; Udeleženci z območja občin čevje Loški Potok, Osilnica in R'^
niča so v preteklem letu prijavil'' ■------ •	• '	1-lrd 9l>
Borut Lah
pobotanje skupaj 5 milija milijonov tolarjev obveznosti al povprečno 493 milijonov tolar)0' na mesec. 92 odstotkov vseh pfl javljenih obveznosti so prijav'1 pravne osebe s področja gosp4’ darstva. V pobotih je v povprek), sodelovalo 60 pravnih oseb. N"T uspešnejši pobot je bil maja, kol bilo pobotanih kar za 21,4 odst" kov prijavljenih obveznosti.
SLOVENSKO KMETIJSTVO IN EVROPSKA ZVEZA
Biblijski boj z nemškim kmetom
Kot svetopisemski David in Goljat se bosta po vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo pomerila slovenski in nemški kmet na skupnem trgu - Nujna študija in priprava
Obračajmo stvari kakorkoli, Slovenija nima alternative in se bo prej ali slej vključila v evropski trg, v Evropsko zvezo. Največji pretres bo pri tem doživelo kmetijstvo, ki je tudi sicer daleč najtrši oreh evropskega povezovanja in najmanj, kar moramo imeti, je temeljita in poglobljena študija, ki bo zanesljivo napovedala, kaj nas čaka in kako bomo ublažili posledice prehoda. Samostojni kmetijski politiki se bomo prej ali slej tako in tako morali odpovedati.
UKINITEV PREPOVEDI IZVOZA KROMPIRJA
LJUBLJANA - Inšpekcija RS za kmetijstvo sporoča, daje do 30. junija letos ukinjena prepoved izvoza jedilnega krompirja v države Evropske zveze, ki je veljala od L junija 1993 dalje. Komisija EZ je namreč ugotovila, da ni več (zdravstvenih) razlogov za prepoved, slovenska inšpekcija pa k temu dodaja, da lahko krompir izvaža vsakdo, ki si na inšpektoratu pridobi fitosanitarno spričevalo, to je potrdilo, da je krompir zdrav. Seveda ostaja vprašanje izvozne cene, ki za naše pridelovalce ni spodbudna, saj je na evropskem trgu krompir običajno še cenejši kot pri nas pa še pri nas ima za kmete ponižujočo nizko ceno, ki izvira iz preobilice pridelka. Po nepopolnih statističnih podatkih je lani znašal pridelek kar 446.550 ton, to pa je mnogo več, kot ga v državi potrebujemo.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Že nekaj ponedeljkov zapored je na tržnici enaka slika: malo branjevk, malo gospodinj, zato tudi manj kupčij. Pravi dolgčas! In cene? Jajca so stala 22 do 30 tolarjev, redkev in koren 150, sirček 200, smetana 700, krhlji 800, sadno žganje 500, med 550, propolis 250, tlačenka 300, krvavice 500, suhomesnati izdelki 1.200 in ocvirki 450 (kozarec). Pri Sadju in zelenjavi so zaračunali: pomaranče 100, mandarine 158, hruške 184, fižol 247, banane 140, mehko solato 389, radič 205, zelje za sarmo 147, papriko 368, kolerabo 147, korenček 116, grozdje 488, česen 231, špinačo 368 in blitvo 263 tolarjev. Pri Deladiniju je bil kilogram fižola 250, solata 200, paradižnik, paprika in kumare 350, melancane in mlada čebula 400, krompir 35, mandarine 160 in pomaranče 130 in 150 tolarjev.
Da bo izziv vse prej kot lahak, si lahko predstavljamo, če primerjamo slovensko in nemško kmetijstvo. Nemčija je ena prvih industrijskih dežel na svetu, ima pa tudi sodobno razvito kmetijstvo, ki ga neprestano modernizira in koncentrira. Slovenskega prekaša predvsem v strukturi, tej naši najbolj boleči rani, glede katere nismo v zadnjih letih ukrenili prav ničesar, zato pa smo toliko bolj tarnali. Povprečna nemška kmetija ima 16,8 ha kmetijske zemlje, kar je petkrat več, kot je ima slovenska. Povprečna nemška kmetija redi 17,7 krav, povprečna slovenska pa le 3,3. Nič manj pomembna ni izložba zemljišč; nemške njive merijo v povprečju nad 5 ha, slovenske pa nekaj deset arov. Nemške kmetije imajo sorazmerno manj lastnih strojev kot naše, so pa zato ti stroji neprimerno bolje izkoriščeni. Imajo več strojnih krožkov in s tem kolektivne rabe.
Industrijsko močna in vestran-sko bogata država je lahko mnogo radodarnejša z denarnimi podporami za posamezne kmetijske panoge in kulture. Ker se država koplje v izobilju kmetijskih pridelkov, spodbuja celo začasno opu-
BREŽICE - Na sobotnem tedenskem prašičjem sejmu so imeli naprodaj 140 živali, starih do 3 mesece, in 30 starejših. Prve so prodajuli po 270 do 300 tolarjev kilogram žive teže, druge po 220 do 240 kilo žive teže. Mlajših so prodali 70, starejših pa 10.
Avstrijski zgled
V Avstriji se je število bio kmetov od leta 1990 povečalo za desetkrat. Še pred nekaj leti si tako hitrega razvoja biološkega poljedelstva v Avstriji ne bi mogli niti zamisliti. Leta 1995 je delalo v Avstriji na biološki način v skladu s smernicami Evropske unije kar 22.875 kmetov na skupaj 340.000 ha površin. Pri tem se pridržujejo delno še strožjih avstrijskih smernic, ki veljajo predvsem za živinorejo. S tem seje število bio kmetov v Avstriji od leta 1990 povečalo za več kot desetkrat, do konca leta 1996 pa po izjavi ministra za poljedelstvo Moltererja pričakujejo, da bo v Avstriji že več kot 35.000 bio kmetov. Tak razvoj je čisto v duhu pričakovanj avstrijskega ministrstva za kmetijstvo, ki želi deželo tudi v turističnem smislu repre-zentirati s tem naravi prijaznim, modernim obrazom.
Iz: Ekologija in poljedelstvo 1/96
priredila META VRHUNC
kmetijski nasveti
Prva sudanska trava in sirk
Izid poskusov s krmnimi dosevki na Dolenjskem
Po spravilu krompirja, silažne koruze in drugih okopavin obstaja možnost setve prezimnih krmnih dosevkov. S tem pa ne zaščitimo
le tal, ampak pridobimo tudi prvo, najzgodnejšo pomladansko krmo, ki ie glede na porabo zimske zaloge krme lahko zelo dobrodošla. Pridelek pospravljamo že konec aprila ali v začetku
maja in je njiva prosta za glavni posevek. S strniščnimi in prezim-nimi krmnimi dosevki povečamo tudi intenziteto kmetijske proizvodnje z dvema pridelkoma v enem letu.
Rezultati poskusov različnih strniščnih in prezimnih krmnih dosevkov na območju Dolenjske so bili v zadnjem letu zelo zadovoljivi.
Pridelki strnišnih krmnih mešanic:
L Jara grašica 30 kg/ha + krmni grah 40 kg/ha + oves 80 kg/ha so bili na različnih poskusnih mestih od najmanj 301 zelene krme do 54 t/ha.
2. Mešanica krmnega graha 40 kg/ha + koruze 40 kg/ha je dosegla v povprečju pridelek od 43 t do 58 t/ha.
Pri višjih poletnih temperaturah se na žitu rada pojavi rja. Zato je bolje, če v krmno mešanico namesto žita vključimo koruzo (primer mešanice 2). S tako zamenjavo dosežemo večje pridelke, ki tudi v kakovosti ne zaostajajo za mešanico metuljnic z ovsom.
Kot opora metuljnicam so poleg žita in koruze možne tudi druge poljščine, npr. sončnica, bob, krmna ogrščica. Krmna ogrščica kot opora v mešanici z grašico daje zelo kvalitetno beljakovinsko krmo. Razmerje gostote setve je zelo pomembno. Prevelik delež krmne ogrščice v mešanici lahko grašico zasenči in onemogoči njen razvoj.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mag. KATARINA KASTELIC Dr. TATJANA ŠTUPICA
ščanje pridelave. Za vsak hektar, ki ga kmet pusti v prahi, to je ne-zasejanega, mu državni proračun izplača 753 mark premije. To ima ugoden vpliv ne le na zmanjšanje
• Tako v Nemčiji, pri nas pa čakamo, živimo od preteklosti, kvečjemu še od upanja v idealistično strategijo o ekosocialnem razvoju slovenskega kmetijstva. Čas preizkušnje pa se nezadržno bliža, čeprav je treba tudi poudariti, da bo ob večji konkurenci vključevanje v Evropsko zvezo prineslo slovenskemu kmetijstvu tudi pomembne prednosti: večje subvencije, za malenkost višje cene in dostop do evropskih razvojnih skladov.
presežkov, temveč tudi na koristen počitek zemlje in končno na cenejši pridelavi in manjši porabi gnojil. Nemška država si lahko privošči tudi posebno močno denarno spodbudo za pridelovanje posameznih poljščin. Za hektar žita daje 586 mark premije, za koruzo
797 mark, za sojo 846, za oljno repico in sončnice pa celo 1.139 DEM. Da bi ohranila poseljeno krajino, je tam država uvedla tudi direktna plačila. Za vsaj enkratno košnjo hektarja hribovskega travnika znaša državna premija od 80 do 350 mark, odvisno od okoliščin, k temu pa je treba dodati še deželno podporo, ki znaša tudi do 700 mark.
Kljub vsej tej pomoči tudi nemški kmetje živijo v strahu pred grozečo konkurenco, ki jo prinaša evropsko povezovanje, zlasti pa približevanje vzhodnoevropskih držav, predvsem Poljske, ki ima velike kmetijske površine in poceni delovno silo. Vendar ob tem ne držijo rok križem, zlasti si prizadevajo, da bi se izboljšali kmetijsko sestavo. Že tako velike nemške kmetije se še stalno združujejo in večajo. Na Bavarskem, na primer, računajo, da se bo velikost kmetijskega obrata v naslednjih desetih letih podvojila, kar pomeni, da bo pol dosedanjih kmetij propadlo oz. prešlo v druge roke. To je neizbežen proces, ki ga mora država za prizadete ljudi kar najmanj boleče voditi in spodbujati.
M. LEGAN

Regresi po novem
SE O UVOZU RABLJENIH AVTOMOBILOV
Vlada je delno spremenila denarno pomoč kmetijstvu
LJUBLJANA - Na predlog kmetijskega ministrstva je slovenska vlada s tem letom spremenila nekatere oblike državne podpore kmetijstvu. Po novem ni regres za kravo dojiljo več enak za vsa območja (20.000 tolarjev), temveč znaša za ravninska območja 15.000, za hribovska 18.000 in za gorska 21.000 tolarjev. Podobno je tudi pri drobnici, kjer po novem znaša premija za ravninska območja 1.200, za hribovska 1.800 in za gorska 2.000 tolarjev. Ukrep, s katerim naj bi spodbudili nakup kakovostnih plemenskih prašičev in izboljšali izplen mesnatih pasem prašičev, znižuje regres za mladice križanke, na novo pa uvaja regres za čistopasemske mladice.
Država bo tudi letos regresirala obrestno mero, vendar največ do višine 10 odstotkov (prej 12). Višina priznanega posojila je za goveje pitance enaka kot lani (42.000 tolarjev), za prašiče je
7.000	tolarjev, kar je 1.500 tolarjev manj kot lani, za krompir je enaka lanskemu (45.000 tolarjev), za koruzo je 50.000 tolarjev, kar je še enkrat več kot lani, za pšenico, rž, ječmen in oljnice pa letos znaša
35.000	tolarjev, kar je 15.000 tolarjev več kot lani. Državna podpora za rejo govedi na hribovskih in gorskih kmetijah se je letos malo zmanjšala in znaša na hribovskih po novem 20 tolarjev, na strmih in gorskih kmetijah pa 30 tolarjev za kilogram prirasta žive teže.
Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev podpira ponovno spremembo in dopolnitev zakona o prometnem davku pri uvozu rabljenih vozil, s katerim bo izenačena stopnja davka z uvozom novih avtomobilov. Hkrati podpirajo tudi predlog ministrstva za znanost in tehnologijo ter medijev, ki govorijo o spremembi meje ku-bature avtomobilskega motorja kot osnove za določitev nižje ali višje davčne stopnje: do sedaj je bila 1,8 litra za bencinske motorje in 1,9 litra za diesel motorje, novi predlog pa je 2 litra enako za bencinske in dicselške motorje.
EN
HRIBČEK
BOM „
^ KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Sončni žarek za vinogradništvo!
Razpis ministrstva za kmetijstvo in denar, rezerviran za pomoč pri obnovi vinogradov, je za našo panogo pravi dogodek. Žal se je zgodil zadnji trenutek, ko je še možno še kaj zrigolati. V taki naglici seveda ni lahko sprejeti najboljšo odločitev.
Rigolanje pred zimsko močo je prava priprava za tla. Sedaj sekati obstoječi, že onemogli vinograd, da bi lahko na pomlad posadili trte in zadostili pogojem za državni denar, je le za korajžne in odločne ljudi.
Eden od pomislekov je strokoven. Ve se, da mora zemlja počivati vsaj dve leti, da bi novi vinograd imel kondicijo in stalno rodnost vsaj 20 let. Žal zdaj ni pravi trenutek za tako modrovanje, čeprav bi bilo zelo potrebno. Če bi država čvrsto zagotovila, da bo tako pospeševala obnovo vinogradov naslednjih pet let, ne bi nikomur svetoval, naj gre v tej zimi v januarju sekat vinograd, da bi lahko v aprilu sadil novega. V tej situaciji pa tega nikomur ne odsvetujem, če mu le kaže, da bo dobil dovolj veliko podporo, ki mu bo pomagala do novega trtja.
Katere trte saditi? Se vedno velja priporočilo: “Sorto na njej ustrezno lego in zemljišče!” Žal smo bili pri odločanju vedno odvisni od tržnih razmer. Vinski trg pa se vse bolj obrača k rdečim vinom. V preteklih 20 letih se je bilo tako malo vinogradov obnovljenih z rdečimi sortami, da rdečih vin primanjkuje celo na Primorskem, kjer pridelajo največ rdečega vina v Sloveniji. Zakaj bi se torej težko odločali
za rdeče sorte v posavskem vinorodnem rajonu, saj primanjkuje cvička in metliške črnine.
V Sloveniji sta tako primorski kot posavski vinorodni rajon znana bolj po rdečih kot po belih vinih. Naravne razmere omogočajo rdečim sortam - vsaj na polovici vinorodnih površin posavskega rajona - razviti tako vinsko kakovost, ki je razpoznavna in ki kaže, od kod je vino doma. To je tudi glavna zahteva kupcev. V naših krajih je nujno ohraniti uveljavljena in od nekdaj poznana vina, da bi imeli jutri, ko bo tudi naše tržišče bolj odprto, svojo ponudbo rdečih vin.
Po dolgem času spet opozarjam na našo sposobnost za pridelovanje kakovostnih rdečih vin. Bela vina so pridobila kakovost v zadnjih petih letih, rdeča pa imajo le tu in tam kaj novega. Belim vinom so bile bliže nove vinske posode iz nerjavečega jekla, vinogradniki pa so se bolj poglabljali tudi v bela vina in rezultat je tu. Novi materiali, ki prihajajo v kletarstvo, so tudi razne plastične mase, ki imajo atest za živilsko industrijo. Kadi za maceracijo rdeče drozge iz PVC materialov so sorazmerno poceni, lažje za premeščanje po prešnici in tudi enostavnejše za čiščenje. Vse to omogoča temeljitejšo izrabo dragocenih snovi iz jagodne kožice in varnejšo pridelavo rdečih vin. Težke lesene kadi so vir okužbe z ocetnimi bakterijami, zato so bila rdeča vina v mnogih zidanicah na pomlad že ciknjena.
Ne bi bilo prav, da bi naslednja leta obnavljali vinograde samo z rdečimi sortami. Želim pa vsem, ki so pred to odločitvijo, da se pogumno odločijo, dr. JULIJ NEMANIČ
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica Marta Jelačin
Kako do naslova dolžnika?
VPRAŠANJE - Sodišče mi je postavilo rok, v katerem moram sporočiti novi naslov dolžnika, ki mi dolguje večjo vsoto denarja, zaradi česar sem ga tožil. Jaz pa •
• Nisi moderen, če prideš v lokal in si naročiš kozarec vina. Moderen si, če piješ stock kolo. (Lidija Mavretič, vinska kraljica)
novega naslova ne vem. Kako je sedaj, ali bo s tem za sodišče stvar končana, ali mi lahko oni kaj pomagajo priti do pravega naslova dolžnika?
ODGOVOR - Po čl. 148 Zakona o pravdnem postopku je dolžnost sodišča, da samo dobi naslov tistega, kateremu naj se vroči pisanje, vendar s pogojem, da stranka v danem roku sporoči sodišču, da ne more zvedeti za naslov tistega, kateremu naj se vroči sodna listina. Brez takšnega obvestila stranke se šteje, da je vloga umaknjena.
A AGRO
<1 NOVO ME
d.0.0.
MESTO
Prodajalna SEJALEC tel.: 24-132
ročne in električne
MESOREZNICE
kljuke za meso
VRTNA SEMENA —
BIOKOLEDAR vrtno orodje
GARDENA
ŠKARJE in ŽAGE za
obrezovanje trt in sadja rostfrei CISTERNE za vino — uvoz iz Italije črpalke za pretok vina
KOTLI ZA ŽGANJE
HRANA in OPERMA za male živali
fj
POMOČ KMETIJI GANČEVIH IZ JABI^ANICE - Predpoldnigim letom je strela zanetila požar na največji, okrog 50 ha veliki hribovski oz. višinski kmetiji v Jablanici in gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Sevniška občina je takrat pomagala s 1000 markami v tolarski protivrednosti, Kmetijska svetovalna služba je dala nekaj žita, pomagali so tudi vaščani od blizu in daleč s krmo za živino, toda od tega udarca si Gančevi navkljub vsej pomoči še ne bodo tako kmalu opomogli. Kot pravita gospodar, 45-letni Leopold, in njegova žena Majda, jih "morijo" stari dolgovi, neugodna posojila za hlev in molzno opremo. Direktor grmske kmetijske šole Tone Hor\at je pomagal Galičevim s projektom za sodoben senik na sončno energijo, ki bo več kot nadomestil zgorelega. Toda do konca naložbe manjka še precej denarja, saj je senik le pozidan, z ostrešjem. Nekaj bo Galičevim do zaključka del gotovo pomagalo 500.000 tolarjev pomoči iz kmetijskega ministrstva, s katero jih je razveselil preteklo soboto svetovalec vlade za kmetijstvo Jože Dular (na sredi), ki ga je v Jablanico pripeljal državni svetnik Tone Horvat (na desni). Galičeva upata, da se bo najstarejši sin le vrnil domov na kmetijo, ko bosta bolj opešala. (Foto: P. Perc)
helena mrzukar j gospodinjski kotiček
Vpliv vlaknin na prebavila
V zadnjih desetletjih pripisujemo vlakninam pomembno vlogo zaradi fizioloških učinkov pri prebavi. Vlaknine so rastlinski ogljikovi hidrati - polisaharidi, ki jih s svojimi prebavnimi fermenti človek ne more prebaviti, prebavijo pa jih šele bakterije v debelem črevesu. Delimo jih v ne-topne in topne vlaknine, od katerih so najbolj znane celuloza in pektini. Snovi, ki so povezane s prehranskimi vlakninami in so koncentrirane ob celični steni, so še voski, neprebavljive beljakovine in druge snovi, ki skupaj tvorijo kompleks prehranskih vlaknin, imenovanih tudi balastne snovi.
Uživanje hrane, bogate z vlakninami, to so različne vrste zelenjave in sadja, zahteva temeljito žvečenje v ustih, kar povzroča tudi masažo dlesni. S tem se izloča več sline, ki vsebuje encim amilazo za razgraditev škroba, in prične se prvi del prebave. Hrana z več vlakninami se manj lepi na zobe, in hitreje se iz ust odstra-
njujejo kisline, ki so produkt fermentacije sladkorjev in tako vplivajo na zniževanje zobne gnilobe. Vlaknine ali balastne snovi v hrani povečujejo volumen, dajejo občutek sitosti ob manjši količini zaužite energije, kar predvsem ustreza zahtevam shujševalne diete.
Če použijemo hrano z več vlakninami, se te počasi praznijo iz želodca in ob tem je manj možnosti za nastanek ulusnih obolenj. V tankem črevesu večina prebave poteka pod vplivom soka trebušne slinavke. Za njeno nemoteno delovanje se moramo izogibati predvsem rafinirani hrani in uživati bogato z vlakninami, ki je tudi pogoj za preprečevanje nastajanja holesterolnih žolčnih kamnov. Vlaknine pa ugodno delujejo tudi na debelo črevo, saj spodbujajo delovanje gladkih mišic in zaradi redne prebave je manj možnosti za nastanek raka. Ugodno vplivajo na prebavo maščob in glukoze in na ravnotežje mineralov v telesu.
Vtis obilja
Štukatura 17. stoletja v Sloveniji
Samo še do 18. februarja je v novem krilu Narodne galerije v Ljubljani na ogled rastava, katere avtorica je Novomeščanka mag. Barbara Jaki - Mozetič, kustodinja Narodne galerije. Avtorica je ' obravnavala 15 osrednjih spomenikov in 9 primerjalnih. Izoblikovala je posebno Dolenjsko skupino, v kateri obravnava štukaturo (način krašenja prostorov s štu-kom) iz kapele Frančiška Ksaveri-ja v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in stolpno sobo v gradu Grm v Novem mestu, kot primerjalna pa še gradova Turjak in Luknja, ki se do danes nista ohranila. Tudi v gradu Grm naj bi bilo po Valvasorjevih podatkih več prostorov okrašenih s štukaturo, a ohranila se je le v stolpni sobi v L nadstropju, ostale dekoracije so s korenitimi posegi izginile okoli leta 1886, ko je grad dobila v upravljanje Kmetijska šola.
Poleg razstave v Narodni galeriji, ki je skupaj s katalogom kvalitetno pripravljena in vredna ogleda, si je v zadnjem času mogoče ogledati tudi stolpno sobo gradu
Grm' DANILO BREŠČAK
TEREZA KESOVIJA NAVDUŠILA NOVOMEŠČANE -Na povabilo Hrvaškega kulturnega združenja in Frančiškanskega samostana Novo mesto je v petek, 26. januarja, zvečer nastopila znana hrvaška pevka Tereza Kesovija. Njen samostojni koncert, ki je bil v frančiškanski cerkvi, je bil humanitarnega značaja. V dobri uri in pol smo obiskovalci lahko uživali v Terezinem petju. Pela je tako svoje pesmi, na primer Nono, nono, Prijatelji stari itd., kot tudi sakralne pesmi, med njimi A ve Marijo., Številne ljubitelje svojega petja je Tereza navdušila tudi z Verdijevim Nabucom, pa seveda z znano slovensko narodno pesmijo Prišla bo pomlad. Simpatična popevkarica si je prislužila velik aplavz in šopke rož ter vsa srečna je ob koncu dejala, da upa, da se še kdaj srečamo. (Foto: L. Murn)
Bogatejši za protestantski knjigi
Dalmatinova Biblija in TVubarjeve Hišne postile sta nova faksimila Knjižnice Mirana Jarca - Deli je strokovno predstavil Miha Glavan, pozdravno besedo pa je imel Alojz Zupančič
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je s finančno pomočjo tovarne zdravil Krka od prejšnjega tedna bogatejša za faksimile dveh najlepših protestantskih knjig, Dalmatinove Biblije in Trubarjeve Hišne postile. Na njuni predstavitvi v četrtek, 25. januarja, v rokopisni čitalnici je Andreja Pleničar, v.d. ravnateljice knjižnice, povedala, da sta obe knjižni pridobitvi stali 672.227 tolarjev. Zato se je'še posebej zahvalila Slavku Plavcu, namestniku glavnega direktorja Krke, da so v tem podjetju znali prisluhniti potrebam knjižnice, in novomeški občini ter Dolenjski banki za pomoč pri prireditvi. V kulturnem programu je nastopil oktet Aduramus pod vodstvom brata Marjana Cvit-ka.
JAZZOVSKI VEČER PRI SLONU - Prejšnji četrtek, 25. januarja, so ljubitelji jazza lahko preživeli zelo prijeten večer v znanem novomeškem lokalu Pri slonu, kjer sta nastopila naša znana pevka Alenka Godec in odlični kitarist Primož Grašič iz Ljubljane. Predstavila sta se z izborom klasičnih jazzovskih skladb, med katere sta uvrstila tudi nekaj tovrstne slovenske tvornosti. Tako pevka kot kitarist sta požeta navdušenje številnih gostov, katerih povprečna starost je bila ob tej priložnosti nekoliko večja, kot je sicer povprečna starost stalnih obiskovalcev Slona. Nedvomno bi bilo za Novo mesto dobro, če bi se podobni jazzovski večeri malih zasedb, ki so pač najprimernejše za lokal, kakršen je Pri slonu, pogosteje dogajali. (Foto: M. Markelj)
KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI
TREBNJE - Komorni zbor Trebnje z zborovodjem Dušanom Ješelnikom vabi jutri, v petek, 2. februarja, ob 19.30 na koncert slovenskih ljudskih pesmi, ki bo v tamkajšnjem kulturnem domu.
Gost večera bo Venčeslav Zadravec, solist ljubljanske Opere.
Zbrane je v imenu Mestne občine Novo mesto pozdravil podžupan Alojz Zupančič, ki je poudaril, da je Slovencem protestantizem prinesel temelje knjižnega jezika in pisave - prvo knjigo, prvi celotni prevod Biblije, prvo slovnico, zametek šolstva in znanosti in prvo tiskarno v Ljubljani, skratka, protestantizem je imel pri nas neprecenljiv vpliv na nastanek slovenskega kulturnega občestva.
Komu so namenjeni učbeniki?
Razmišljanje ob anketi, ki je potrdila očitke kritiziranemu Toporišičevemu učbeniku za slovenščino
RAZSTAVA O PRIMČEVI JULIJI
NOVO MESTO - V okviru Rudijevih večerov bo v petek, 2. februarja, ob 18. uri v galeriji Krona na Vrhovčevi 3 priložnostna razstava gradiva o Primčevi Juliji, ki je umrla ravno na ta dan leta 1864. V kulturnem programu bodo sodelovali Vesna Bučar, Smiljan Trobiš, Tomaž Koncilija in Rudi Mlinarič.
PESNIŠKI VEČER
NOVO MESTO - Danes, L februarja, bodo v rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavili pesniško zbirko Jadranke Matič-Zupančič Paralelni glas, kije nedolgo tega izšla pri Dolenjski založbi. Gost prireditve bo recenzent knjige slovenski pesnik Boris A. Novak, za glasbeno popestritev pa bo poskrbel kitarist Dušan Pavle-nič.
OSREDNJA SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU
NOVO MESTO-V četrtek, 8. februarja, bo ob 20. uri v športni dvorani Marof osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku. Nastopil bo novomeški simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja, slavnostni govornik pa bo Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto. Vstopnine ni.
Med novimi učbeniki je zadnje čase najbrž največ polemik povzročil učbenik prof. dr. Jožeta Toporišiča Slovenski jezik in sporočanje 1. O kakovosti njegovega pisanja so si nekateri uporabniki (učenci in njihovih starši pa tudi profesorji in jezikoslovci) upali podvomiti in so menili, da je učbenik prezahteven, težko razumljiv in zato tudi malo uporaben. Da to ni bil le glas vpijočega v puščavi, so pokazali naslednji dogodki. Zavod RS za šolstvo je po naročilu strokovnega sveta za šolstvo opravil analizo o uporabi učbenika v šolah in rezultati so zgovorni, vendar jih tisti, ki bi morali, žal nočejo razumeti tako, kot bi morali.
V anonimni anketi je sodelovalo 99 gimnazijskih profesorjev in 419 dijakov z enajstih slovenskih srednjih šol z gimnazijskim programom. O tem, da je učbenik po vsebini zelo zahteven, je menilo kar 75 odstotkov vseh profesorjev in 67 odstotkov dijakov. Na vprašanje, ali se dijaki lahko določene snovilz učbenika naučijo sami, brez pomoči učitelja, je “ne”odgovorila dobra polovica profesorjev in skoraj 60 odstotkov dijakov. O (pre)zahtevnosti učbenika pa priča tudi podatek, da 67odstotkov vseh profesorjev nipre-delalo vseh sklopov. Med pozitivnimi pripombami profesorjev je predlog za izboljšan in izpopolnjen učbenik, za dodaten priročnik za učitelje ter mnenje, da je ta učbenik primeren za uporabo le v kombinaciji z drugimi učbeniki. Nasploh menijo, da je Toporišičev učbenik primeren le za boljše učence s trdnim znanjem iz osnovne šole (takih pa ni ravno veliko). In kaj pravijo dijaki? Skoraj polovica se jih je nad učbenikom pritožila, o oceni pa veliko pove tudi to, da<ii jih le 2,4 odstotka želi, da bi Toporišič napisal še učbenik za 2. letnik gimnazije.
Glede na opisane rezultate ankete bi človek pričakoval vse kaj drugega kot sklep strokovnega sveta, da z učbenikom ni nič narobe oziroma
Sklad za ljubiteljsko kulturo
Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto, o novem zakonu o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Sklad bo imel območne izpostave - Poudarek na strokovni službi_
NOVO MESTO - Zveze kulturnih organizacij so zadnja leta zelo veliko storile na področju splošnega in posebnega izobraževanja in vzgajanja mladih, k njihovi uspešnosti pa bo morda pripomogel novi zakon o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ga je konec lanskega leta sprejel državni zbor. O skladu, ki v letošnjem letu verjetno še ne bo povsem zaživel, in o spremembah, povezanih z njim, so v četrtek, 25. januarja, na sestanku razpravljali tudi člani društev ZKO Novo mesto. Še vedno so možne prijave na razpis ZKO za odličja in priznanja najprizadevnejšim v letu 1995.
Potrebo po skladu je narekova- dejavnosti, najprej pa seveda za-
lo samo tržno gospodarstvo, kajti država se je zavedela, da je treba področje, kot je kultura, še posebej zaščititi, in pa nova lokalna samouprava. Večina ZKO v Sloveniji je imela po enega ali dva zaposlena, s povečanjem števila občin pa so morali marsikje ti ljudje s strokovno službo kar naenkrat delovati v širšem prostoru, kar je bilo nemogoče. "Država je želela z določenimi mehanizmi vzpostaviti predvsem strokovno oporno točko ljubiteljski kulturi in tako je prišlo do ideje, da se ustanovi Sklad RS za ljubiteljske kulturne
kon, ki to omogoča,” je povedala Staša Vovk. Napačno je torej mnenje, da bo sklad nastal iz ZKOS. Gre za novo, neodvisno državno ustanovo, ki bo opravljala finančne, strokovne, organizacijske naloge, med drugim tudi za sedanjo zvezo.
Država bo v okviru sklada zagotavljala sredstva za splošne materialne stroške, za delovanje te službe, del sredstev pa tudi za skupne programe, ki bodo presegli okvir lokalne skupnosti. Sklad predvideva imeti območne enote,
da vse to niso argumenti, zaradi katerih bi ga bilo potrebno umakniti iz šol. Svet pa je opozoril, da učbenik poleg drugega tudi metodološko ni v redu. Sicer pa da je odzivanje na novosti vedno počasno in pogosto naleti na odpor ter da gre pri tem učbeniku verjetno tudi za osebne stvari, uperjene proti avtorju. Izmed mnogih strokovnjakov je le prof. dr. Janko Kos izrazil skrb za položaj tega učbenika, saj v okviru prenove pouka slovenskega jezika in književnosti prevelika znanstvenost, ki odlikuje Toporišičev učbenik, še zdaleč ne bo dobrodošla. Toda ponatis učbenika kaže, da od avtorja ni mogoče pričakovati popravkov, ki jih zahtevajo kritike javnosti.
Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, zakaj se sploh pišejo učbeniki in komu so namenjeni, če jih ne morejo razumeti njegovi uporabniki. Verjetno v prvi vrsti šolarjem, toda ne samo odličnjakom, ki so kos tako zahtevnemu pisanju (alipa tudi ne). Drži, kar je dejal Bertold Brecht, da je knjiga orožje in jo je treba vzeti v roke. Toda samo, če razumemo njeno sporočilo. Verjetno isto velja tudi za učbenike. UDJJA MURN
SVEČAN KONCERT V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj skupaj z Občino Črnomelj vabi v sredo, 7. februarja, ob 19. uri na svečan koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo v tamkajšnjem kulturnem domu. Poleg nastopajočih Bojana Cvetrežnika - viola in Benjamina Govžeta - klavir bo nastopil tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča nml., slavnostni govor pa bo imel g. župan Andrej Fabjan, ki bo podelil tudi Župančičeva priznanja.
KONCERT V TREBNJEM
TREBNJE - V predavalnici OŠ Trebnje je bil v torek, 30. januarja, koncert dveh mladih glasbenikov Glasbene šole Trebnje. Nastopila sta Boris Bizjak - flavta in prof. Zoltan Peter - klavir.
Osrednji gost prireditve je bil prof. Miha Glavan, vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani in avtor spremnega besedila v obeh faksimilih. Na kratko ga je predstavila Silva Gomišček, umetnostna zgodovinarka in bibliotekarka v novomeški knjižnjici. Miha Glavan je povezan z Novim
• Miha Glavan je povedal, da z Državno založbo Slovanija, ki ta dela izdaja, nameravajo izdati vso slovensko protestantiko in do sedaj jim je uspelo že več kot polovico. Zadnjih pet let pride vsako leto ob dnevu reformacije na vrsto eno delo, med njimi pa bo tudi knjiga dolenjskega protestanta Janeza Hilščaka “Krščanske lepe molitve” iz leta 1595.
mestom, saj je tu obiskoval učiteljišče (in prvo leto služboval), kasneje pa je na Filozofski fakulteti študiral slovenščino in angleščino. Leta 1983 je nastopil službo v NUK - u, za svoje prizadevno, in uspešno delo pa je prejel tudi Čopovo diplomo. Trenutno velja za največjega strokovnjaka za rokopisno gradivo pri nas.
Miha Glavan ni razlagal vsebine faksimilov, ampak se je osredotočil na pomen teh del in na tehnične stvari. Povedal je, da faksimile posnema izvirnik v vseh vidikih, tako v izgledu kot v vsebini, pri
IGRAJ KOLO
VINICA - Folklorna skupina KUD Oton Župančič iz Vinice vabi na folklorni večer z naslovom “Igraj kolo”, ki bo v soboto, 3. februarja, ob 18. uri, v gasilskem domu v Vinici. Poleg domačinov bosta nostopili še folklorni skupini iz Adlešičev in Črnomlja, predstavili pa bodo tudi knjigo Mirka Ramovša Polka je ukazana, 2. del: Belokranjski plesi.
ŠENTJERNEJSKI VEČER V BRUSNICAH
BRUSNICE - Jutri, v petek, 2. februarja, ob 18. uri bo v prostorih osvnone šole Brusnice gostovalo kulturno društvo Šentjernej. Nastopili bodo pihalni orkester, Šent-jernejski oktet, MPZ Ajda, učenci šentjernejske osnovne šole in citrar Darko Duh. Vstopnine ne bo.
DOLENJSKI MUZEJ ZA KULTURNI PRAZNIK
NOVO MESTO - V počastitev kulturnega praznika bo 8. februarja Dolenjski muzej široko odprl vrata vseh svojih razstavnih oddelkov in stalnih muzejskih zbirk, od arheološke in etnološke do NOR, ter zbirk Jakčevega doma. V galeriji bo na ogled razstava o razvoju lončarstva na Šentjernej-skem in Krškem polju od antike do danes, ob 10. uri pa bo po nji vodila avtorica razstave Ivica Križ. Ves dan bo vstop prost.
verjetno tam, kjer so bile sedaj strokovne službe ZKO (približno 50). Pogoj za izpostavo pa je delovanje 15 kulturnih društev in organizacija 15 prireditev v letu. Sklad bo predvidoma ustanovljen v 6 mesecih: potrebno je sprejeti statut, najti ustrezne kadre, določiti območne enote itd., tako da bo v letošnjem letu težko zaživel. Vovkova je dejala, da je največja nevarnost ta, da bo sklad imel tako na nivoju države kot upravnih enot svete, ki jih bodo imenovali državni parlament in lokalne skupnosti, tu pa bo možen političen vpliv, čeprav naj bi bil edini kriterij strokovnost.
Zakon o skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti naj bi torej pomenil korak naprej. Ali bo to uspelo, pa je (kot vedno) odvisno od ljudi in njihove predanosti in zavzetosti do dela. L MURN
ponatisu pa je razvidno, da gre za novo izdajo starega besedila. Pomen in smisel izdajanja faksimilov je, da te knjige pridejo spet v znanstveno strokovno in splošno kulturno javnost in da se na ta način izvirniki zavarujejo, hranijo naprej in živijo še stoletja. Po njegovi oceni in mnenju Lucijana Bratuša, akad. slikarja in docenta na ALU v Ljubljani, ki je tudi sodeloval pri obeh delih, sta najboljša papir in tisk, manj pa vezava knjig. Prvi faksimile protestantskega tiska je bil v Sloveniji leta 1935 izdani Trubarjev Katekizmus in abecedarium, resneje pa se je izdajanje začelo v 60-ih letih. Glavni pobudnik in strokovnjak v tistem času je bil dr. Mirko Rupel, literarni zgodovinar, ki se je v NUK- u še posebej ukvarjal z reformacijo in je pri zbiranju tega gradiva sodeloval z vsemi evropskimi mesti, kjer ga hranijo. Do leta 1963, ko je umrl, se je zbralo skoraj vse. Veliko je prispeval tudi Jože Rajhman, dr. teologije in slavistike.	L MURN
RAZSTAVLJA DUŠAN FILIPČIČ
LJUBLJANA - Od ponedeljka, 29. januarja, pa do petka, 1. marca, je od 7. do 15. ure v razstavnem prostoru v avli Zavoda RS za transfuzijo krvi v Šlajmerjevi ulici 6 na ogled razstava akad. slikarja Dušana Filipčiča. Na otvoritvi je njegovo delo predstavil umetnostni kritik Jože Hudeček.
RAZSTAVA JELICE KUPEC IN JOŽICE ŠKOF
DOLENJSKE TOPLICE - Na razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice bodo v sredo, 7. februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika ob 20. uri odprli slikarsko razstavo novomeških slikark Jelice Kupec in Jožice Škof. Umetnici bo predstavil Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja, nastopil pa bo tudi kitarist Dušan Pavlenič.
■'VABI NA POT K ODLIČNOSTI - V Zavarovalnici Tiha so prejšnji teden predstavili knjižno novost dr. Janija Gabrijelčiča Od kakovosti k odličnosti po poti organizacijskega razvoja, ki je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi. O knjigi sta govorila urednik založbe Franci Šali in njen avtor, ki je še posebej poudaril velik pomen, ki ga lahko imajo prizadevanja podjetnikov, gospodarstvenikov, vodij ustanov in sploh vseh, ki se ukvarjajo z vodenjem ali drugim delom, za krepitev in rast mlade slovenske države, njenih ožjih območij in ne nazadnje za vsakega posameznika posebej. Z. vizijo odličnosti in prikazanimi načini, po kakšni poti jo dosegati, ponuja dr Gabrijelčič v svoji knjigi zares poskusa vreden izziv, zato bi po njegovi knjigi morali pogosto segati v naših podjetjih in ustanovah Zanimanje zanjo so že pokazali, a pričakovali bi vseeno nekaj več pozornosti, kot je je bilo mogoče razbrati z obiska na predstavitvi. (Foto: M. Markelj)
Teden kulture
Od 6. do 13. februarja številne prireditve
LOŠKI POTOK-Po nekajletnem kulturnem mrtvilu, če seveda ne štejemo šolskih proslav, je letos zopet v teku organizacija kulturnega tedna. Glavni del bo seveda prispevala šola, vključila pa se je tudi občina in kulturno-umet-niško društvo Loški Potok.
Teden kulture sovpada s kulturnim praznikom 8. februarjem in bo trajal od 6. do 13. februarja. Začetek bo 6. februarja, ko bo nastopila glasbena šola s koncertom in rednim programom pod vodstvom prof. Petra Todorov-skega in Jožeta Lovka. 7. februarja bo v osnovni šoli dr. Antona Debeljaka proslava v počastitev kulturnega in državnega praznika. Glavna tema bo France Prešeren. Naslednji dan, 8. februarja, bo predstavitev pesniške zbirke “Šepet tišine” avtorice Slavice Brus. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik dr. Peter Rus, predsednik občinskega sveta. Nastopili bodo tudi vokalni kvintet KUD in posamezni izvajalci, učenci glasbne šole. 9. februarja bo za šolo lutkovna predstava, za te dni pa pripravljajo razstavo umetniških fotografij ing. Konečnika. Med kulturne dogodke spada tudi izid druge številke glasila Odmevi.
Potočanom se torej obeta kar pester kulturni februar. Prireditelji pričakujejo, da občinstvo še ni pozabilo na kulturne prireditve pred mnogimi leti, in tudi tokrat pričakujejo velik obisk, kar bo nedvomno največja oddolži-tev pesniku Prešernu, prirediteljem in nastopajočim.
A. KOŠMLRL
dežurni
poročajo
S SEKIRO NAD AVTO - 22-let-ni S. K. z Lokev je utemeljeno osumljen, da je 20. januarja nekaj po 14. uri na osebnem avtomobilu lada Samara, ki gaje M. H. iz Stranske vasi parkiral ob regionalni cesti na Lokvah, s sekiro razbil stekla in levi sprednji žaromet ter poškodoval pokrov motorja. Škode je za okoli 250.000 tolarjev.
NAMERIL JE VANJ - 28-letni A. P. iz okolice Mirne Peči seje 18. januarja zvečer v lokalu v Birčni vasi sprl z B. L. iz Koroške vasi. Pred lokalom sta se stepla, A. P pa je iz žepa suknjiča potegnil pištolo in nameril proti B. L., vendar ga je ta pravočasno prijel za roko, tako da je A. P. ustrelil v zrak. Čeprav ni bil nihče poškodovan, je A. P. utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru in pretepu.
RAZGRAJAL IN GROZIL JE ŽENI - Policisti so morali 23. januarja do iztreznitve pridržati 43-let-nega O. K. iz Krškega, ki je med 00.30 in 1. uro zjutraj, ko se je pijan vrnil domov, razgrajal v stanovanju in ženo porinil, da sije poškodovala komolec. Ko so ga obiskali policisti, se je že umiril, a je ob 2.48 razbil vrata spalnice in ženi grozil, da jo bo ubil. Policisti so ga odpeljali v prostor za pridržanje, namerili pa so mu tudi 2,3 g/kg alkohola v krvi.
En policist ne more rešiti težav
Minister za notranje zadeve Andrej Šter na javni tribuni v Semiču - Želja Semičanov, da bi znova dobili policijsko postajo, vsaj še nekaj časa ne bo uresničena
SEMIČ - Semiška občinska organizacija Slovenskih krščanskih di, da bo morda kdaj že prepozno, demokratov je pripravila minuli petek v Semiču javno tribuno z mini- ko bo uspelo policistom iz Crnom-strom za notranje zadeve Andrejem Šterom. Gost seje dotaknil nove- lja priti v Semič. Toliko bolj, ker je ga zakona o cestnem prometu, v glavnem pa je odgovarjal na številna v občini precej Romov, ki jim niso vprašanja, ki so mu jih zastavili domačini.	tuje niti grožnje z orožjem. Mini-
Minister je poudaril, da želijo z	ster je pojasnil, da policija lahko
prometnim zakonom izbolj-	prepreči posamezne spore, skoraj
šati prometno kulturo, saj ugotav-	nemogoče pa je, da bi imeli toliko
ljajo, da je 95 odst. voznikov sposobnih ravnati po pravilih in da so v tujini slovenski vozniki zelo kulturni. Z novim zakonom želijo doseči, da bodo tisti, ki se nočejo ali se niso sposobni držati pravil, začasno ali za vedno izločeni iz prometa, zato so se odločili za kazenske točke. Sicer pa je po njegovem Belokranjcem najbližja problematika mejne policije. Meja je moteča tako za tiste, ki ob njej živijo, kot za tiste, ki tam delajo.
“Slednji se vozijo na delo na mejo celo z Jesenic in iz Maribora, kar je zoprno, pa so včasih sitni tudi na meji. Po vzpostavitvi miru južno od nas prihaja v Slovenijo marsikaj dobrega, a tudi slabega, na pri-
DAVCNA UTAJA
KRŠKO - Uprava kriminalistične službe UNZ Krško je vložila kazesnko ovadbo zoper 34-letnega A. N. iz Krškega, ki je osumljen kaznivega dejanja utaje davka in ponarejanja listin. A. N. je, da bi se izognil plačilu davka od dobička za leto 1993, ki ga je ustvaril kot zasebni obrtnik, v napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993 predložil lažne podatke o ustvarjenih dohodkih in stroških. S tem da je predložil krivo listino, je preslepil davčni organ in se izognil plačilu davka ter si protipravno prilastil 9.606.854 tolarjev premoženjske koristi, za kolikor je oškodoval tudi proračun Republike Slovenije.
OTVORITEV BAZE AMZS V KOČEVJU - Poslovitev tehnične baze v Kočevju so načrtovali skoraj 20 let. Za vztrajnost in pomoč pri gradnji se je zato predsednik AMZS Boris Perko (na sliki) še posebaj zahvalil zadnjemu predsedniku kočevskega izvršnega sveta Alojzu Petku, predsedniku AMD Kočevje Jaki Lavriši, sekretarju društva Vladimirju Gašparcu in nekdanjemu predsedniku občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Vinku Zajcu. (Foto: M. L.-S.)
RIBNIŠKI GASILCI O SVOJEM DELU - V soboto je bila letna konferenca Gasilskega društva Ribnica, na kateri so ocenili delo v minulem letu in se dogovorili, kako bodo delali letos. Z raznašanjem koledarjev so zbrali nekaj denarja za nakup novega gasilskega vozila. V tej akciji so pričakovali večji odziv zasebnikov in podjetnikov, saj so poslali nekaj manj kot 600 dopisov, odzvalo pa se je le 31 zasebnikov, ki so prispevali 207 tisoč tolarjev. 890 gospodinjstev pa je prispevalo 959 tisoč tolarjev. V kratkem bodo kupili posebno opremo za reševanje ponesrečenih v razbitih avtomobilih. (Foto: M. G la vonj ič)
1 *
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - 14. januarja se je na križišču magistralne ceste Drnovo -Vrhovo pri Drnovem zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, materialne škode pa je bilo za 2.600.000 tolarjev. Do nesreče je prišlo, ko je 55-letni K. F. na omenjenem križišču zapeljal na prednostno cesto, po kateri je v tistem trenutku pripeljal 42-letni G. B. Ob trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v vozilu G. B., 63-letna K. F.
UMIKAL SE JE - 22. januarja ob 14.50 sc je na lokalni cesti Krško -
Andrej Šter, minister za notranje zadeve
mer kriminal. Vendar je potrebno tistim, ki živijo ob meji, omogočiti, da bodo normalno živeli, razvijali turizem, trgovino in še kaj,” je dejal Šter.
Domačini so opozorili, da je semiška občina po površini za tretjino večja od metliške, a ima zgolj policijsko pisarno z nekajurnim dežurstvom trikrat na teden. Semičani želijo nazaj policijsko postajo, ki so jim jo vzeli pred nekaj leti. Sedaj nimajo redarja, ki bi jim lahko nudil hitro pomoč, prepričani pa so, da se lahko zgo-
* Semičani so spomnili še na slabe ceste, čeprav je minister trdil, da je največji krivec pri nesrečah alkohol. Načelnik upravne enote Črnomelj Anton Horvat je postregel s podatkom, daje v semiški in črnomaljski občini registriranih 5.300 vozil, samo lani pa so registrirali 419 novih. Ob tem je poudaril, da se število vozil povečuje hitreje, kot se modernizirajo ceste. Na pripombo, daje za volanom veliko invalidov, ki za delo sicer niso sposobni, pa • je Šter dejal, da gre za odločanje in odgovornost zdravnika, ki dovoli ali ne dovoli ljudem, da vozijo.
policistov, da bi Romom lahko preprečevali njihov način življenja. Tudi pri pretepih, nesrečah je en policist v kraju premalo. Po Sterovih besedah bodo razmišljali o tem, kam se bodo širili, šele takrat, ko bodo imeli za to tudi denar. Sedaj ga odstotkovno dobivajo iz državnega proračuna manj kot nekdaj.
M. BEZEK-JAKŠE
$ SUZUKI
POSEBNA PONUDBA
SWIFT 1.3 GX
SWIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5
+ airbag, bočne ojačitve vrat, cen. zakl., el. ogledala
SAMO 15.990 DEM
že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM
Krediti • Leasing • Dobava takoj
MARUTI y
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
V Kočevju nova baza AMZS
Tehnična baza AMZS je pridobitev za prebivalce in prispevek k večji prometni varnosti in razvoju turizma'
KOČEVJE - 26. januarja so v obrtno- poslovni coni v Kočevju odprli novo tehnično bazo Avto-moto zveze Slovenije. Že velika udeležba na otvoritvi je povedala veliko o pomenu nove pridobitve za Kočevje. O tem je na otvoritvi spregovoril tudi predsednik AMZS Boris Perko, kije dejal, da je nova tehnična baza pomembna tudi kot prispevek k večji prometni varnosti in razvoju turizma na širšem kočevsko-ribniškem območju. AMZS je imel postavitev tehnične baze v Kočevju v svojih programih skoraj dvajset let!
Posebnost nove baze v Kočevju, ki je štirinajsta baza AMZS v Sloveniji, je tudi v tem, daje bila zgrajena v rekordnih petih mesecih in daje s skupno 6 tisoč kvadratnimi metri zemljišča in objektom, ki meri 900 kv. metrov, največja v
Sloveniji. Za njeno izgradnjo in opremo, ki novo bazo v Kočevju uvršča med sodobno opremljene baze, so porabili 240 milijonov tolarjev.
•m
V začetnem obdobju obratovanja bo v bazi 10 zaposlenih, ki bodo opravljali storitve službe Pomoč - informacije, manjša popravila in razna testiranja, redne tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, preventivne preglede vozil ter kompletne vulkani-zerske storitve. V sklopu baze bo delovala tudi avtopralnica, svoje mesto pa bo imela tudi turistična
P"3"3-	M.L.-S.
SZT
Smo slovenska hčerinska firma ene največjih evropskih strokovnih založb na področju telekomunikacij in iščemo
Če iščete
zastopnike
•	pestro in zanimivo delo
•	zagotovljeno delovno mesto
•	obetajoče možnosti zaslužka,
•	vas zanimajo reklame
•	radi vzpostavljate stik z ljudmi
•	znate prepričljivo argumentirati
•	imate lasten prevoz,
potem se oglasite pri nas!
Prijave z življenjepisom in dvema fotografijama pošljite na naslov:
SZT, d.o.o., Ljubljana 61000 Ljubljana Cesta v Kleče 12 Tel: 061/1592-106
Brestanica izven Krškega zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala ena oseba, nastalo pa je tudi za milijon tolarjev škode. Do nesreče je prišlo, ko je 45-letni M. A. s tovornim avtomobilom peljal proti Brestanici in mu je v levem preglednem ovinku naproti pripeljal osebni avto KK Al-861. M. A. se je umaknil na desni rob ceste in z desno stranjo vozil podrgnil ob 3 m visok kamnit podporni zid ter nato s prednjim delom udaril ob betonsko varovalno ograjo. Voznik se je pri tem hudo poškodoval.
SPOROČILO
JAVNOSTI
NOVO MESTO - Slovenska policija se organizira po evropskih merilih, cilj reorganizacije pa je predvsem racionalizacija dela. Tako so na območju UNZ Novo mesto nekaj dosedanjih oddelkov reorganizirali v policijske pisarne, pri čemer so upoštevali dejstvo, da tam, kjer varnostna problematika ne zaht-va vsaj 10 policistov, policijska enota ni potrebna, saj tak način organiziranosti ni racionalen. Postajo mejne policije Metliku so združili s policijsko postajo Metlika, policijski postaji Črnomelj pa so priključili mednarodni mejni prehod Vinica. Na področju UNZ Novo mesto so nastale štiri policijske pisarne, kjer policisti skrbijo za varnejše počutje državljanov in svoje delo opravljajo ob uradnih urah: v policijski pisarni Vinica ob ponedeljkih in četrtkih od 13. do 15. ure, v policijski pisarni Mokronog ob ponedeljkih od 7. do 9. ure in ob sredah od 9. do 11. ure, v Semiču ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10. ure ter v Žužemberku ob ponedeljkih in petkih od 8. do 9. ure. Vsi občani, ki bi želeli zvedeti karkoli v zvezi z reorganizacijo policije, lahko vsak delavnik dopoldne pokličejo na telefon 321 080 in na interno številko 63.
Tra	igedi	ija na betonu ]	Mi	podvozom
Še ena huda prometna nesreča na nekdanji avtocesti pri Vihrah • Voznica petke se je odločila za prehitevanje, čeprav nasprotni pas ni bil prost - Tčije mrtvi				
KRŠKO - V petek ob 13.20 seje na nekdanji betonski avtocesti med Dobruško vasjo in Obrežjem zaradi neprevidnega prehitevanja zgodila še ena huda prometna nesreča, v kateri so med silovitim trčenjem dveh renaultov izgubili življenje tuije ljudje, eden je bil hudo poškodovan, drugi lažje, medtem ko je pri eni osebi zdravnik ugotovil le sled poškodbe.
Do nesreče je prišlo na magistralni cesti pod podvozom lokalne ceste Krško - Krška vas pri kraju Vihre, kjer je v rahlem desnem preglednem ovinku prekinjena črta oziroma je prehitevanje dovoljeno. Pred nadvozom se je 24-letna študentka Mateja J. M. iz Ljubljane z renaultom 5 odločila za prehitevanje še neugotovljenega osebnega vozila, čeprav nasprotni pas ni bil prazen na dovolj veliki razdalji.
V tem trenutku ji je z renaultom epaceom Ministrstva za obrambo Republike Slovenije pravilno po svojem voznem pasu pripeljal 34-letni Novome-ščan Bojan Zupanc, ki pa ni imel dovolj časa, da bi zavrl oziroma sc umaknil ob rob cestišča, tako da sta vozili silovito trčili.
Po trečenju je zadnji del vozila Mateje J. M. zaneslo v desno, kjer se je po 20 metrih ustavilo na robu ceste obrnjeno pod kotom 20 stopinj, medtem ko je vozilo, ki ga je upravljal Bojan Zupanc, zaneslo na travnati usek ob desnem robu cestišča, kjer je 27 metrov bočno drselo in se nato trikrat prevrnilo in
ustavilo pod kotom 45 stopinj s sprednjim delom obrnjeno v prvotni smeri vožnje.
Po trčenju je voznica renaulta 5 Mojca J. M. umrla na kraju nezgode, voznika renaulta espa-cea Bojana Zupanca pa so prepeljali v brežiško bolnišnico,
kjer je zaradi poškodb umrl. Med prevračanjem je iz espacea padel sopotnik, 41-letni Novo-meščan Branimir Pavec, in obležal mretev na cestišču ob levem boku vozila. V espaceu so bili še 34-letna Tanja B. iz Novega mesta, ki je bila hudo poškodovana, 49-letni Franc D. iz Novega mesta, ki je bil lažje ranjen, medtem ko je pri petemu potniku espacea Edvardu A. iz Poljčan zdravnik ugotovil sled poškodbe.
..... 1š&St
KOLIKO MRTVIH ŠE - Že zdavnaj dotrajana betonska magistralna cesta med Dobruško vasjo in Obrežjem bo težko prenesla vse gostejši promet in bali se je, da bo še več nesreč, kakršna se je zgodila v petek pri Vihrah, ko so življenje izgubili trije ljudje. Ne le tisti, ki z neodgovorno vožnjo povzročijo nesrečo, krvni davek so tudi tokrat plačali nedolžni. (Foto: I. Vidmar)
Interier drugi tudi pred končnico
Krški košarkarji so končali prvi del prvenstva na drugem mestu - Novomeščani so v Kopru igrali ravno dovolj dobro ■ Iskra Litus z največjo razliko premagala Triglav
OPRAVIČILO
BRALCEM
Zaradi obilja športnih dogodkov v minulem tednu in omejenega prostora je nekaj poročil s športnega področja ostalo neobjavljenih, za kar se bralcem in športnikom opravičujemo. Članke bomo objavili v naslednji številki Dolenjskega lista.
KRŠKO, NOVO MESTO - Košarkarji krškega Interierja so lahko več kot zadovoljni z rednim delom prvenstva, ki so ga v soboto zaključili z zmago nad četrtouvrščenim moštvom A-l lige, Kovinotehno Savinjsko Polzelo. Le z eno točko manj od Smelta Olimpije in z dvema zmagama prednosti nad tretjeuvrščeno Rogaško Donatom Mg so po 22 tekmah osvojili drugo mesto, prav tako drugi pa so na lestvici osmih moštev, ki se bodo v nadaljevanju prvenstva potegovala za uvrstitev v polfinale končnice.
Tudi na zadnji tekmi se je izkazalo, da so Krčani z nakupom Iva nakiča pred začetkom letošnje sezone zadeli v polno, saj je po mnenju večine strokovnjakov Nakič ta čas najboljši tuji košarkar, ki igra v slovenskem prvenstvu. Ivo je tokrat namrač že v prvem polčasu dosegel 31 točk.
Krčani so se po izenačenem začetku sredi prvega polčasa le odlepili od dobrih gostov, vodili z devetimi
Kar tri zmage rokometašev
Trebanjci močnejši od Litijanov - Iskra Krčanom zagotovila zmago nad Hrpeljci • AFP Dobova za las
ter dosegel 12 zadetkov. Krčani niso klonili niti takrat, ko so imeli gostje iz Hrpelj na igrišču tri ali dva igralca več. Nasprotno, Krčani so v tem času dosegli delni izid 3:1. Precej zaslug za tak razplet pomembnega srečanje moštev s sredine lestvice ima krški vratar Mirko Bašič, ki doživlja svojo drugo mladost in brani v slogu nekdanjega svetovnega asa ter s svojimi akcijami spravlja nasprotnike v obup.
TREBNJE, KRŠKO, DOBOVA -Trebanjci so zmago na dolenjskem derbiju v svoji dvorani načrtovali, vendar odpora Litijanov le ni bilo tako lahko streti. Gostje so bili namreč v prvem polčasu, ko je na tribuni ponavadi zaradi stavke navijačev izredno glasno, povsem tiho in še v 6. minuti drugega polčasa so vodili s 17:13. Koje bilo najpomembneje, so se razigrali najboljši trebanjski strelci Vešligaj, Počervina in Špende razigrali trebanjski navijači so svojim ljubljencem le ponudili bučno pomoč s trihune in dragoceni točki sta ostali doma. Zaradi ugodnega razpleta na ostalih igriščih pa so Trebanjci s to zmago napredovali za tri mesta, in če bi tam ostali, bi jim ne bilo treba igrati v skupini za obstanek v prvi ligi.
V Krškem sta obe moštvi slabo začeli, prej pa so se razigrali Krčani, ki so kasneje goste povsem dotolkli. Junak srečanja je bil Iskra, kije vzel za svojo skoraj celo desno polovico igrišča in zadeval iz vseh položajev
Dobovški vratar Den-ič je z 18 ubranjenimi streli tisti, ki je rokometašem trboveljskega Rudisa Rudarja preprečil, da bi na koncu srečanja napravili veliko presenečenje. Dobovčani so bili večji del srečanja precej boljši od gostov in so zanesljivo vodili, proti sredini drugega polčasa pa jih je vodstvo z 19:12 povsem uspavalo in gostje so se jim približali le na en zadetek zaostanka. Poleg Deniča se je v vrsti AFP Dobove izkazal še Glaser.
I. V.
Z DESNEGA KRILA - Večina zadetkov na tekmi med Krškim in Primorskimi novicami Pro makom je bila dosežena z desnega krila, kjer je kraljeval Iskra, od tam pa je zadetek v drugem polčasu dosegel tudi Urbanč, ki je takole premagal nekdanjega reprezentančnega vratarja Mitjo Valenčiča. (Foto: I. Vidmar)
Krški športniki pri županu
Danilo Siter seje pogovarjal s športniki - Uspehi presegajo občinski vložek - Težave z objekti
KRŠKO - V petek popoldne jc v prostorih hotela Sremič kršk župan Danilo Siter sprejel najbolj še športnike te posavske občine, k se ponaša z vrsto ekip, ki nastopa jo v prvih slovenskih ligah. Že v svojem uvodu je poudaril, da so uspehi krških športnikov glede na proračun občine precej preveliki in da občina športnemu napredku žal ne more slediti z ustrezno denarno podporo.
Kljub temu se je krškim košarkarjem, strelcem, šahistom in rokometašem, ki vsi uspešno na-stopaju v prvi ligi, pa tudi plavalcem in tenisačem, ki prav tako spadajo v sam slovenski vrh, zahvalil za doseženo, saj se je z njihovimi uspehi tudi ime Krškega pogosto pojavljalo v javnosti. Med pogovorom, kije sledil sprejemu, so športniki župana opozorili na vrsto pomanjkljivosti, s katerimi se ubadajo, predvsem pa na težave, ki jih imajo zaradi pomanjkanja ali neustreznosti športnih objektov.
Kar se tiče športnih objektov, kaže na boljše, saj naj skupaj s srednjo šolo novembra začeli graditi tudi sodobno večnamensko športno dvorano, ki naj bi šport-
nike sprejela pod svojo streho septembra 1998; od 3540 kvadratnih metrov naj bi jih 1200 plačalo Ministrstvo za šolstvo in šport, dve tretjini denarja pa bodo morali Krčani sami zbrati.
Če bodo z večnamensko dvorano rešene težave košarkarjev in rokometašev, pa bodo pod milim nebom tudi pozimi še vedno vadili plavalci, ki že dalj časa sodijo med najboljše v državi. Rešitev vidijo v montažni strehi nad letnim bazenom, vendar dokler niso lastniki, si ne upajo vlagati. Zavzemajo se, da bi pri lastninjenju tovarne celuloze bazen pripadel njim. Menijo, da jim pri tem lahko precej pomaga občina pa tudi Vi-tacel, ki jim sedaj skozi celo leto zagotavlja čisto toplo vodo. Tudi sicer si krški športniki v svoji občini težko iščejo denar, saj gospodarstvo ni ravno na zavidljivi ravni, nekoliko izdatnejšo pomoč pa si poleg od nuklearne elektrarne obetajo tudi od bodočih lastnikov tovarne celuloze, ko bo ta do konca olastninjena. Občina kaj bistveno več od lanskih 40 milijonov tolarjev športu ne bo mogla dati.
I. V.
točkami razlike, a gostom spet pustili, da so se jim v 19. minuti približali na 46:45. To pa je bilo tudi vse, saj je v drugem polčasu razlika hitro narasla, v 36. minuti srečanja so Krčani vodili celo z 21 točkami prednosti in na koncu z Nakičem na klopi. zaradi 5 osebnih napak zasluženo zmagali.
Prav nič manj od Krčanov se uspeha po prvem delu prvenstva ne veselijo niti novomeški košarkarji, ki so, tako kot Krčani v A-l ligi, novinci v A-2 ligi, in so si z zmago v zadnjem krogu v Kopru zagotovili 3. mesto in sodelovanje v ligi za uvrstitve od 9. do 16. mesta v državi oziroma napredovanje v A-l ligo, če bijimuspelov tej ligi uvrstiti se med najboljša 4 moštva.
V Kopru se novomeški košarkarji niso ravno pretegnili od napora, čeprav so vedeli, da jih le zmaga lahko popelje med prva štiri moštva A-2 lige. Igrali so le toliko, da jih poprečno domače moštvo ne bi mog-
KASTELIC IN SERMEK ZA TRIGLAV
KRŠKO - Krški šahovski klub Triglav, ki to sezono prvič nastopa v prvi slovenski ligi, bo v prihodnje precej močnejši, saj sta v vrste krških šahistov stopila dvakratni slovenski prvak velemojster Dražen Sermek, po ratingu drugi najboljši slovenski igralec, in najboljši novomeški šahist Marjan Kastelic, ki bo v Krškem nabiral izkušnje eno leto. 24-letni velemojster Sermek je v Triglav prestopil iz ptujskega šahovskega kluba Lipa, kot razlog za prestop pa je navedel prihod Rusa Beljavskega v njegov bivši klub, v katerem Sermek ne bi bil več najboljši šahist. Poleg tega meni, da je Triglav dobro organiziran klub z lepo bodočnostjo.
PRAZNIK PRVI TRENER LITIJANOV
LITIJA - V litijskem rokometnem prvoligašu so zamenjali trenerja. Ko je rokometaše Inženiringa Šarbka na domačem igrišču premagalo Kodeljevo, so se v klubu odločili, da bo na mestu prvega trenerja Miloša Rovš-nika zamenjal Al^š Praznik, ki je igral na desnem krilu Kolinske Slovana v najslavnejših časih tega rokometnega kluba s Kodeljevega. Praznik je moštvo uradno prevzel šele v ponedeljek, 29. januarja, na srečanju z Akripolom v Trebnjem pa sta litijske rokometaše vodila skupaj stari in novi trener. (M. Š.)
SKOKI V ZABRDJU
ZABRDJE - Ob 10-lctnici smučarskih skokov v Zabrdju bo tukajšnje smučarsko društvo v soboto, 3. februarja, pripravilo tekmovanje v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici. Prireditev se bo s poskusno serijo začela ob štirih popoldne, pravo tekmovanje pa bo ponoči ob svetlobi reflektorjev.
lo premagati, novomeška prednost pa je stalno nihala. Po srečanju je trener Krke Slavko Seničar povedal, da se fantom pozna utrujenost po vrsti težkih tekem. Med kratkim odmorom pred nadeljevanjem bodo skušali povsem usposobiti že skoraj ozdravela Novino in Stipaničeva, na Vučkoviča pa vsaj v prvem delu ne računajo. Z moštvi, ki so se jim pridružila iz A-l lige, imajo Novome-šcani že nekaj dobrih izkušenj. Čeprav veljajo za tako imenovane outsiderje oziroma na njihovo uvr-
Iva Nakiča (na sliki s št. II z žogo v roki) nihče izmed igralcev Kovinotehne Savinjske Polzele ni mogel zaustaviti, koš pa je zadel iz vseh položajev, (foto: I. V.)
stitev v A-l ligo drugei ne računajo, se krkaši ne mislijo vnaprej predati in bodo na vsaki tekmi poskušali zmagati. Krka je kljub vsemu dobro
• Na zadnjem srečanju prvega dela prvenstva med Iskro Litusem in zadnjeuvrščenim Triglavom, ki pa je bilo le prestižnega pomena, so Litijani dosegli najvišjo zmago v tej sezoni in se tako Kranjčanom oddolžili za poraz v prvem delu ter še enkrat dokazali, da bi lahko dosegli tudi višjo uvrstitev, če tega ne bi zapravili že jeseni. Z zmago nad 'Triglavom se je Iskra Litus z 11. povzpela na 10. mesto. Kar se tiče okrepitev iz tujine, ni znanega nič natančnejšega, ve se le, da Spličan Dobroševič, kije bil prejšnji teden v Litiji na preizkušnji, ne bo oblekel litijskega dresa, saj ni zadovoljil okusu trenerja Ibišija. (M. Š.)
moštvo in vseeno ni brez možnosti za uspeh, čeprav se nekateri bojijo, da bi bila uvrstitev v A-l ligo zanje letos še prezgodnja, a priložnost velja izkoristiti.
1IISHIU ItliJU šniiin
KOŠARKA
SKL LIGA A-l, moški, 22. krog: INTERIER KRŠKO : KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 101:88 (56:48); INTERIER KRŠKO: Zaturoski 2, Kraljevič 20, Murovec 7, McDonald 20, Nakič 41, Ademi 6, Vukič5;
ISKRA LITUS: TRIGLAV 89:61 (41:34), ISKRA LITUS: Kandžič 24, Bassin 4, Japič 2, Peterlin 3, Ivanovič 20, Peršič 2, Bošnjak 14, Stojakovič 2, Šetina 18. LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 39 (+281), 2. Interier Krško 38 ( + 135)... 10. Iskra Litus 28 itd. LESTVICA OSMERICE: 1. Smelt Olimpija 24 (+136), 2. Interier Krško 22 (+50), 3. Idrija 22 ( + 19) itd. Interier Krško se bo 10. februarja v 1. krogu lige skupine za razvrstitev od 1. do 8. mesta v državi pomeril doma z Bavvario Wolltexom. V skupini za uvrstitev od 9. do 16. mesta bo v prvem krogu litijska Iskra Litus igrala doma s Cometom, novomeška Krka pa v gosteh s Kraškim zidarjem.
SKL A-2 liga, moški, 22. krog: KOPER : KRKA 82:95; KRKA: Samar 22, Stipaničev 14, S. Petrov 16, Smodiš 18, Bajc 16, Vipavec 4, M. Petrov 2, Novina 3. LESTVICA: 1. Kraški zidar 40,2. Pivovarna Laško 39,3. Krka 37,4. Comet 37 itd.
SKL B liga, moški, vzhod, 18. krog: BREŽICE : GD HRASTNIK 89:82 (56:34); LESTVICA: 1. Brežice 32 itd.; zahod: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA : MEDVODE 97:75 (53:38); LESTVICA: 1. Didakta 34... 3. Snežnik Kočevska Reka 29 itd.
ROKOMET
I. SRL, moški, 14. krog: AFP DOBOVA : RUDIS RUDAR 26:25 (14:10); AFP DOBOVA: Dapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Ocvirk 2, Glaser 4, Medved 2, Stojakovič 7, Voglar, Žibert, Denič, Kostevc, Levec;
KRŠKO : PRIMORSKE NOVICE PRO MAK 32:23 (15:10); KRŠKO: Imperl, Iskra 12, Bogovič 3, Kekič 2, Kukavica, Sirčo 7, Deržič 1, Mašič 2, Cvijič 4, Urbanč 1, Bašič, Božič;
AKRIPOL: INŽENIRING ŠAR-BEK 29:24 (10:13); AKRIPOL: Torlo, Longar, Bregant 4, Počervina 7, Šavrič 2, Vešligaj[8, Višček, Zarabec, Dvornik 2, Spende 6, Novak; INŽENIRING ŠARBEK: Bilbija 9, Kogovšek 4, Gradišek 4, Lubej 3, Papež 3...
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško, 25 ( + 104), 2. AFP Dobova 17 ( + 53)... 7. Krško 11 (+11), 8. Akripol 10 (-14)... 11. Inženiring Šarbek 9 (-27), itd. V naslednjem krogu bo 3. februarja Akripol v gosteh igral z AM Cosmosom Slovanom, Krško v Ajdovščini s Fructalom, Inženiring Šarbek v Velenju z Gorenjem in AFP Dobova
prav tako v gosteh s Preventom.
II. SRL, moški, 12. krog, vzhod: POMURKA: LISCA SEVNICA 27:25 (12:11), BREŽICE : DOL HRASTNIK (preloženo); LESTVICA: 1. Radeče papir 22... 3. Lisca 16... 11. Brežice 6 itd. zahod: ŠKOFLJICA : ČRNOMELJ 29:21 (14:10), PRULE : INLES RIBNICA 21:26 (11:14). LESTVICA: 1. Inles 21... 7. Črnomelj 10 itd.
1.	SRL, ženske, 12. krog: KOČEVJE : MLINOTEST (preloženo)
ODBOJKA
1A. DOL, moški, 16. krog: KRKA : LJUTOMER 1:3 (-14, -10,13, -7) KRKA: Babnik, Petkovič, Povšič, R. Mohorčič, G. Mohorčič, Žunič, Goleš;
LESTVICA: 1. Maribor Marles, 32,2. Olimpija 20.3. Minolta Bled 14, 4. Krka 12, 5. Kamnik 10, 6. Ljutomer 8. V soboto bo Krka igrala v Mariboru z Mariborom marlesom.
1A. DOL, ženske, 16. krog, za prvaka: TPV NOVO MESTO : CIMOS 3:1 (16, -9, 4, 14); TPV NOVO ME-STO: Ostrave ršni k, J. Vernig, K. Vernig, Menger, Volkova, Orešina, Koncilija, Zupančič, Glavan, Podolski, Florijančič, Grabič.
LESTVICA: 1. Infond Branik 30,
2.	Cimos 24,3. Bank Austria Bled 20 4. TPV Novo mesto 18. V soboto bo TPV Novo mesto igral na Bledu z Bank Austrio Bledom.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: ZGORNJA SAVINJSKA : LIK TI-LIA 3:0 (5,6,10); LESTVICA:
1.	Celje 20, 2. Zgornja Savinjska 10, 3. Lik Tilia 4, 4. Nova Gorica
2.	V soboto se bo Lik Tilia doma pomerila z Novo Gorico.
2.	DOL, moški, 13. krog: ŽUŽEMBERK : VOLLEY CLUB PORTOROŽ 3:0 (12, 4, 6); MISLINJA : PAN KOVINAR 0:3 (-9, -5, -10); LE-STVICA: 1. Granit Preskrba 24, 2. Žužemberk 22, 3. Termo Lubnik Škofja Loka 18... 8. Pan Kovinar 12 itd. V soboto bo Žužemberk igral v gosteh pri vodilnem Granitu Preskrbi, Pan Kovinar pa doma s sedmouvr-ščenim Salonitom II.
3.	DOL, moški, zahod, 12. krog: KAMNIK II : MOKRONOG 3:0 (9, 6,9); ČRNUČE II: PAN KOVINAR II 3:0 (13, 7, 10) LESTVICA: 1. Astec Triglav Kranj 26... 8. Mokronog 12... 11. Pan Kovinar II 8 itd. V naslednjem krogu bo Mokronog igral doma z deseto-uvrščenim Plamenom, Pan Kovinar II pa tudi doma z vodilnim Astecom Triglavom Kranjem.
III. DOL, ženske, zahod 12. krog: LIKTILIA II : SOLKAN II 3:2 (-14, 11,5,-10, 10); LESTVICA: L Bled II24... 11. Lik Tilia II6 itd. V naslednjem krogu bo Lik Tilia II igrala v gosteh z Langom Šenčurjem.
TPV je prvič premagal Koprčanke
TPV prvič v zgodovini kluba premagal Cimos - Uigrani Ljutomerčani v Novem mestu strli odpor Krke - Žužemberčani po porazu s Termom Lubnikom doma ugnali Portorožane
NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so bile v prvem delu sezone v Kopru že povsem na pragu zmage proti izredno močni vrsti tamkajšnjega Cimosa, ki so ga v soboto le premagale. Čeprav so Novomeščanke končnico prvenstva v skupini za naslov prvaka med štirimi ekipami začele z najslabšega položaja, so si z zmago nad Koprčankami precej povečale možnosti za tretje mesto in s tem za ugodnejšega nasprotnika v polfinalu zaključka.
Že prva tekma končnice z Mari-

ZA STREHO GARANCIJA VLADE - Streha nad velodromom v Češči vasi organizatorjem mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu ne da spati. Ker jim novomeška občina ni mogla dati grancije za tako investicijo in so jim obrnila hrbet tudi podjetja, na kateria so se obrnile, so se obrnili celo na slovensko vlado, ki pa jim še ni poslala odgovora.
TUDI DRSALIŠČE - Osrednji plato velodroma v Češči vasi jc primeren prostor tudi za drsališče, na katerem bi lahko dolenjski ljubitelji drsanja dobili možnost, da se do sitega nadrsajo. Taka rešitev bi bila pogodu tudi hokejistom iz Dolenjskih Toplic.
borčankami in druga pokalna tekma z isto ekipo, ko so TPV-jevke daleč najboljši slovenski ekipi odščipnile niz, sta pokazali, da so Novomeščanke sposobne presenetiti. Že v prvem nizu, ki so ga po izredno izenačeni igri dobile Novomeščanke, je bilo očitno, da igra Koprčank sloni na obeh odličnih tujkah, Gorbačovi in Dobrinji, ki sta tolkli in dosegali točke kot za šalo, medtem ko so nekatere domače igralke na igrišču bolj za okras kot kaj drugega, kar velja tudi za najvišjo slovensko odbojkarico Mojco Obid, ki je nekaj prispevala le v bloku. Koprčanke so dale vse od sebe v drugem nizu, potem pa sta se Gorbačova in Dobrinja utrudili in udarna moč Cimosa se je za pol zmanjšala, na drugi strani pa je precej bolj izenačena vrsta Novome-ščank igrala sveže do konca tekme oziroma do odločilnega četrtega niza, v katerem so Koprčanke še enkrat poskusile obrniti potek srečanja v svojo korist, a jim to k sreči ni uspelo.
Odbojkarji Krke, ki na igrišču še vedno pogrešajo poškodovanega Bruna Mariča, počasi spoznavajo, da so razen Marlesa in Olimpije preostala štiri moštva prve slovenske
lige dovolj izenačena, da na njihovih medsebojnih dvobojih zmagovalec ne more biti znan vnaprej. Poleg tega so Ljutomerčani, ki so jih v prvem delu prvenstva Novomeščani zlahka premagovali, v drugem delu precej bolj uigrani. Krkaši so v prvem nizu
vrtHili -r 0‘t c«
da bi naredili končni preobrat. Po porazu z Ljutomerom so Novomeščani morali tretje mesto na lestvici prepustiti Blejcem, novih točk pa ne morejo pričakovati niti naslednji teden, ko bodo igrali v Mariboru.
Med Žužemberčani, ki so imeli s Portorožani nekaj več dela le v prvem nizu, sta se izkazala mladi Gregor Novak in novinec med Suho-kranjci Samo Gotenc. Zmagali so tudi žužemberški kadeti, ki so v gosteh premagali Kamnik s 3:0 in po besedah trenerja Toma Pečarja po
uuij uigiam. rvi kuni so v prvem nizu ..............--------------j- izvodili z 9:3, a so ga izgubili, dobili pa	zasluS' prizadevnih vadb in števil nih
so tretji niz, vendar to ni bilo dovolj,	tekem hitro napredujejo. j. V.
CIMOS NI HA VHA V - Da nobena tekma ne sme bili vnaprej izgubljena, je moto, ki ga mora imeti vsaka uspešna ekipa. To so tokrat dokazale tudi novomeške odbojkarice, ki jim je le uspelo premagati Koprčanke. Na sliki: Volkova skuša prebiti Cimosov blok, njen udarec pa na desni budno spremlja Jana Vernig. (Foto: I. Vidmar)



TURNIR V MALEM NOGOMETU - Na turnirju v malem nogometu, ki je bil minulo nedeljo v dvorani L tenis kluba v Kočevju je sodelovalo 14 ekip iz kočevske in ribniške občine. Vsa tri prva mesta so osvojili Kočevarji, najbolje med njimi pa se je odrezala ekipa okrepčevalnice Marjetka, ki je v finalnem dvoboju premagala ekipo Stadiona s 6 proti 3. Drugi je bil tako Stadion, tretje mesto pa je zasedla ekipa trgovine Slovenka, ki je v boju za tretje mesto s 3 proti 2premagala ekipo Agatona iz Ribnice. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen igralec zmagovalne ekipe Jolič, za najboljšega strelca Dušan Rautar iz drugouvrščene ekipe, za najboljšega vratarja pa Zoran Krulič iz tretjeuvrščene ekipe trgovine Slovenka. Turnir je organiziral L tenis klub iz Kočevja in je bil prvi iz niza podobnih, ki jih še nameravajo organizirati. Na posnetku: kapetan zmagovalne ekipe Okrepčevalnice Marjetka, Miroslav Struna, prevzema pokal (Foto: M. L.-S.)
PADALSKI TEČAJ V TREBNJEM
TREBNJE - Skok s padalom je nepozabno doživetje. Le kdo še ni pomislil, kako bi mu poskočilo srce, če bi se pognal iz letala v 1000 metrov globoko praznino, s padalom, seveda. Športna zveza v Trebnjem omogoča takim avanturistom, id so dovolj pogumni, da se preizkusijo v padalstvu na začetnih in nadaljevalnih tečajih. Začetni tečaj obsega teorijo in prakso ter tri skoke s padalom z višine 1000 metrov. V ceni začetnega tečaja (350 mark v tolarski protivrednosti) sta všteta tudi uporaba padal in pripadajoče opreme ter zavarovanje za primer nezgode. Padalsko šolo vodijo izkušeni učitelji, ki imajo za sabo že več tisoč skokov. Tečajnik mora imeti najmanj 16 let in potrdilo staršev ali skrbnikov oz. nad 18 let, pred tečajem pa mora opraviti na svoje stroške z zakonom predpisani zdravniški pregled.
Ze po dveh letih kopica medalj
Atletika se je v Šentjerneju trdno zasidrala - Korenine v šolskih krožkih - Eden redkih klubov, ki vadi na peščeni stezi - Medalje, rekordi in naslovi prvakov
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski atletski klub deluje šele tretje leto, vendar so že lani, predvsem v mlajših kategorijah, prodrli v sam slovenski vrh. Dokaz, da res sodijo med najboljše, so trije draavni rekordi, ki sta jih lani dosegla Kristijan Kralj in Jožko Vrtačič, Šentjernejčani pa se ponašajo tudi s tremi državnimi reprezentanti.
takoj potem, ko prvič prestopijo šolski prag, Šentjernejski atletski voz vlečeta predvsem glavni trener Slavko Antončič in predsednik kluba Janez Kuhelj, ki sta ob sebi zbrala močno skupino ljudi, med katerimi velja omeniti še tretjega člana trenerske trojke Zdenko Krošelj, ki jima s svojo zavzetostjo zelo veliko pomagajo. Ni čudno, če je atletika v sorazmerno kratkem času v šentjernejski občini postala šport številka ena.
Poleg Kristijanovih pionirskih rekordov v teku na 60 m (7,20) in 60 m z ovirami (8,39) ter pionirskega državnega rekorda Jožeta Vrtačiča v mnogoboju (7.422 točk) pa naslova najhitrejše mlajše pionirke v Sloveniji Maje Nose, ki je tudi članica
Maja Nose
Šentjernejska aletika ima vse svoje korenine v tamkajšnji osnovni šoli, temelj sedanjim uspehom kluba pa je predvsem strokovno delo v šolskih krožkih, kamor se vključujejo otroci
•	Vsi bi radi dolgo živeli, nihče pa ne bi bil rad star. (Swift)
•	Tišina je mati modrosti, močnejša od besed. (Cochise)
•	Lažje je molčati, kot biti pri govorjenju zmeren. (T. Kempčan)
Ultramaratonca Dušan Mravlje iz Kranja in Hrvat Sladjan Dragojevič sta v petek tekla vsak po 160 km iz prestolnice svoje države v glavno mesto sosednje države, kjer sta predsednikoma vlad predala poslanici svojega premiera. Tek dolgoprogašev je vzbudil široko medijsko pozornost, med preizkušnjo pa so se jima pridružili številni tekači, ki so jima delali družbo precejšen del poti. Na sliki: Dušan Mravlje z enim izmed spremljevalcev, ko teče skozi Čatež. (Foto: I. V.)
OBČINSKO PRVNSTVO V NAMIZNEM TENISU
BREŽICE - Brežiška športna zveza bo v soboto, 3. februarja, ob 8.30 v telovadnici osnovne šole v Brežicah pripravita občinsko tekmovanje v namiznem tenisu za rekreativce. Nastopijo lahko vsi neregistrirani igralci namiznega tenisa, starejši od 16 let, prijavijo pa se lahko pred začetkom tekmovanja.
pionirske reprezentance, velja omeniti, da so mladi šentjernejski atleti na državnih prvenstvih osvojili 16 medalj, samo na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju pa 11. Kristijan Kralj je bil za lansko leto v svoji kategoriji proglašen za najboljšega atleta v Sloveniji.
Vse te uspehe so Šentjernejčani dosegli kljub temu, da večino vadbe opravijo na šolskem štadionu, ki pa za razliko od podobnih objektov, kjer vadijo njihovi konkurenti, nima prevleke iz umetne mase in je tudi kmalu še ne bo imel. Letos nameravajo peščeno stezo obnoviti, pri tem pa bosta atletom izdatno pomagala šola in vrsta pokroviteljev, ki šentjernejski atletiki že ves čas zvesto stojijo ob strani.
Kristijan Kralj
Božič zmagal v Budimpešti
Tomaž Božič je v Budimpešti 200 m pretekel le 5 stotink počasneje od lastnega državnega rekorda
NOVO MESTO - Potem ko je prejšnji konec tedna Tomaž Božič v Veroni dosegel državni dvoranski rekord v teku na 200 m, je v soboto le z nekaj stotinkami počasnejšim tekom zmagal še v Budimpešti.
Božič je tekel v drugi progi, ki ima drugi najostrejši zavoj, zato rezultat 21,89 pomeni, da bi se na kateri od prihodnjih tekem znal približati normi za evropsko dvoransko prvenstvo, če bi tekel po eni od zunanjih prog, kjer bi lahko razvil vso hitrost. Nastopil je tudi v teku na 60m, kjer je izenačil osebni rekord 6,84 in osvojil drugo mesto. Za zmagovalcem je zaostal le za stotinko sekunde.
V	ženskem teku na 60m z ovirami je bila sicer rahlo poškodovana Katka Jankovič tudi odlična, druga, s časom 8,74.
Dan predtem sta oba atleta Krke nastopila na mitingu v Celju, kjer je Tomaž s časom 6,85 zmagal v teku na 60m, Katka pa z 8,71 v teku na 60m z ovirami. V tem teku je bila Vladka Lopatič (Fit Brežice) z 8,79 druga.
V	Ljubljani je bil v soboto atletski miting, ki se ga je udeležilo 200 atletov iz 19 hrvaških in slovenskih klubov. Zelo dobro so se odrezali mladi tekmovalci in tekmovalke
Krke, od katerih so se na eno od prvih treh mest uvrstili naslednji: Pionirji, 60m: 2. Podkrižnik 7,79 60m ovire: 3. Bukovec 9,29, pionirke, 60m: 3. Salopek 8,50, mlajši mladinci, 60m ovire: L Murn 8,55, st. mladinke, 60m ovire: 3. Fink 10,64.
V troskoku je Andreja Blatnik dosegla nov dolenjski rekord za st. mladinke in seniorke,12,30m. Najboljša slovenska mnogobojka Vladka Lopatič (Fit Brežice) je nastopila v suvanju krogle, kjer je bila z 12,25 tretja in v skoku v daljino, kjer je s 588cm dolgim skokom osvojila enako mesto. Dan pred tem pa je bila na mitingu v Celju s 163cm druga v skoku v višino.
Na to, da pod Gorjanci rastejo izvrstni šprinterji, nas je opozoril tudi mladi atlet AK Šentjernej Kristijan Kralj, ki je v Ljubljani med mlajšimi mladinci zmagal z osebnim in klubskim rekordom v teku na 60m 7,19, k dobri šentjernejski štafeti 4xl00m pa bosta poleti gotovo prispevala tudi ml. mladinec Vrtačič (7,36) in st. mladinec Kadunc (7,37). Med pionirji je v Ljubljani zmagal šent-jernejec Drobež Darko. S 190cm je dosegel je absolutni klubski rekord v skoku v višino.	J. P.
Melamin je pred razsulom
Murn in Špelič sploh ne trenirata ■ Uprava obstaja le na papirju - Reprezentant Gregor Komac z mladinci
KOČEVJE - “Ne vem, če bomo v soboto, 3. februarja, sploh igrali prvenstveno tekmo proti ljubljanski Olimpiji, kajti stanje v klubu je vse prej kot dobro. Marjan Špelič in Damjan Murn ne trenirata, saj ju v telovadnici ni bilo od zadnje tekme v jesenski sezoni. Lahko se zgodi, da bosta z reprezentatan-tom Gregorejm Komacem igrala dva mladinca”, je povedal trener NTK Melamin Marjan Oražent. Četrtouvršeno ekipo v jesenski sezoni pesti revščina, saj klub ni mogel kupiti niti gume za Murnove in Špeličeve loparje. Oražcm je še povedal, da predsednik kluba že šest let ni sklical sestanka! Tako obstaja uprava le na papirju.
Podjetje Melamin sicer redno plačuje svoj del obveznosti, toda to je več kot premalo za prvoligaški klub, ki vsa leta živi in dela več kot skromno. Melaminov denarje skoraj v celoti namenjen za plačilo reprezentanta Gregorja Komaca. “Imam občutek, da nam je mesto popolnoma obrnilo hrbet. Upam
si trditi, da se stanje ne bi spremenilo, tudi če bi imeli svetovnega prvaka. Pred kratkim smo igrali; tekmo v mednarodnem pokalu in za pomoč smo zaprosili številne podjetnike in posamaznike. Čeprav smo pravočasno šli v akcijo, smo zbrali nekaj več kot sto mark, pomagala pa nam je le mesarija Mavrin.” je povedal Oražem.
Kočevski namizni tenis je imel veliko uspehov, saj so igralci Melamina vedno med najboljšimi v državi. Lani so igrali v evropskem pokalu, iste načrte so imeli tudi za to sezono, a kot kaže, jim bo športne načrte prekrižila nedejavna uprava.
“Če se zadeve v tem tednu ne bodo vsaj nekoliko spremenile, se lahko zgodi, da bo kočevskega namiznega tenisa konec, saj je zaradi prazne blagajne zamrlo delo z mladimi, ki je bilo nekoč najbolj pomembna naloga trener-
MILAN GLAVONJIČ
PESTRA ŠPORTNA DEJAVNOST - Člani društva paraplegikov dolenjske regije se lahko pohvalijo s pestro športno dejavnostjo. Pred kratkim so uspešno pripravili I. memorial v spomin na svojega nekdanjega predsednika Jožeta Radeja. Med 12 tekmovalci je zmagal Janko Koran iz Maribora, Sevničanka Mojca Grilc je bila druga, hči pokojnega Jožeta Radeja, Alenka Radej, z Blance je bila peta, medtem ko je bil najboljeuvrščeni novomeški šahist Tomaž Bregar na 7. mestu. Poleg šaha se ukvarjajo tudi z atletiko, enkrat na teden kegljajo v’ Krškem, imajo organizirano rekreacijo v bazenu, medtem ko košarkarji (na sliki: Novomeščani med napadom) uspešno nastopajo v državni ligi. Tekme drugega kroga letošnjega prvenstva so igrali v Novem mestu, kjer so poleg domačih košarkarjev nastopili še Celjani, Kranjčani in Ljubljančani. Novomeščani so izgubili srečanje s Kranjem s 25:63 in z 48:37premagali Celjane. (Foto: I. Vidmar)
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št: 18/84, 33/89 in Uradni list Republike Slovenije, št. 24/92), 8. člena Odloka o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje (SDL, št. 17/86) ter sklepa občinskega sveta občine Trebnje, sprejetega na 9. seji, dne 4.10.1995, objavlja občina Trebnje
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ IN GRADNJO POSLOV'.O-STANOVANJSKEGA OBJEKTA
1.	Predmet javnega razpisa so nezazidana stavbna zemljišča v območju zazidalnega kompleksa Roje lil. na Mirni in v območju zazidalnega kompleksa Mokronog.
NASELJE MIRNA - ROJE lil.
a)	pare.	št. 31/16, travnik 4. b.r., v izmeri	902	m2,
b)	pare.	št. 31/17, travnik 4. b.r., v izmeri	838	m2,
c)	pare.	št. 31/18, travnik 4. b.r., v izmeri	839 m2, za gradnjo indi-
vidualnih stanovanjskih hiš,
d)	pare. št. 31/23, travnik 4. b.r., v izmeri 2007 m2, za gradnjo pos-lovno-stanovanjskega objekta, vse vpisane pod k.o. Mirna.
NASELJE MOKRONOG
- pare. št. 30/1, travnik 3. b.r., v izmeri 708 m2, vpisana, pod k.o. Mokronog, za gradnjo individualne stanovanjske hiše.
2.	Cena stavbnega zemljišča znaša	974,00 SIT/m2.
3.	Prispevek k stroškom priprave zemljišča znaša 380,00 SIT/m2.
4.	Prispevek k stroškom komunalne opremljenosti zemljišča pa
znaša	6.702,00 SIT/m2,
in sicer se za gradnjo individualne stanovanjske hiše obračuna za 150 m2 uporabne tlorisne površine, za poslovno-stanovanj-ski objekt pa za 220 m2 uporabne tlorisne površine.
5.	Cena zemljišča ter cena stroškov priprave in komunalne opremljenosti veljajo na dan 31.12.1995 in se bodo valorizirali do sklenitve pogodbe v skladu z indeksom porasta cen stanovanjske gradnje, ki ga mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM.
Pod komunalno opremo so zajeti nizko napetostno električno omrežje z javno razsvetljavo, kanalizacija, vodovod in cesta v asfaltni izvedbi.
Vsak ponudnik pa bo moral še posebej:
•	plačati prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno za površino lokacije;
•	urediti okolico objekta v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter tehnično dokumentacijo;
•	. plačati elektroenergetski prispevek v odvisnosti od moči vho-
dne varovalke;
•	plačati prispevek za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
OSTALI POGOJI
1.	50 % vrednosti komunalno opremljenega zemljišča je ponudnik dolžan plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, razliko do celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča pa najkasneje v roku 6 mesecev po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, s tem da se za ta čas obračuna indeks rasti cen v gradbeništvu - stanovanjske gradnje.
Po tem roku tečejo veljavne zamudne obresti.
2.	Ponudnik je dolžan zgraditi objekt do III. gradbene faze v roku 5 let po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
3.	Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 50.000,00 SIT. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Občine Trebnje št. 52120-630-40206 in izkazilo o vplačilu priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna brezobrestno v ceno zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti najkasneje v roku 8 dni po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ponudniku, ki bo izbran, pa bo sam odstopil od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne.
4.	Rok za vložitev prijav je vkjučno 15. dan po objavi tega razpisa v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka 'JAVNI RAZPIS - STAVBNE PARCELE". Prijavo je potrebno nasloviti na Občino Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje.
5.	Ponudnik, ki najbolje izpolnjuje razpisne pogoje, mora najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila skleniti z Občino Trebnje pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ker bo sicer stavbno zemljišče po tem roku oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
6.	Ob odpiranju prijav bo pristojna komisija zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo ta potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika.
7.	Če se bo za posamezno zemljišče prijavilo več ponudnikov, ki izpoljnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje.
Obrazec za prijavo ter ostali razpisni pogoji in informacije so ponudnikom na razpolago pri Občini Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje (tel. št. 068/44-040, ali v pisarni št. 24 in 13).
OBČINA TREBNJE
NISO IMELI SREČE
NOVO MESTO - Novomeški odbojkarji in odbojkarice letos res niso imeli sreče v pokalnem tekmovanju, saj sta obe ekipi dobili za nasprotnika mariborski vrsti, ki sta vsaka v svoji konkurenci skoraj zagotovo
najboljši v državi. Kljub temu so se Novomeščani dobro držali, saj so tako fantje kot tudi dekleta v Mariboru osvojili niz in se tudi sicer dobro upirali domačinom, medtem ko sta mariborski vrsti v Novem mestu zmagali s 3:0. Krka je tako izpadla v osmini finala, TPV pa v četrtfinalu.
i^krknzdraviuščk
TENIŠKI CENTER OTOČEC
V teniškem centru Otočec de- kateri se učitelj ukvarjajo z iz-luje vrsta izkušenih učiteljev popolnjevanjem znanja in teh-tenisa z mednarodno licenco, ki nike posameznika. Ženskam in vodijo začetne, nadaljevalne in dekletom posvečajo posebno izpopolnjevalne tečaje tenisa, pozornost, prav njim pa so na-med počitnicami bodo pripravi- menjeni posebni tečaji v skupili tečaje za otroke. Njihova nah po štiri. Prijavite se lahko posebnost je teniška klinika, v po telefonu 322 607.
V______________________________________________________________J
ČA1		•	O A	A 1	* * 1	•	O	/A	''i
Odgo	von m popravk	i po o 9... • Odg(	)vori m popravk	i po o 9...
V	v-?	i	i	1	O	w	F Jr	r	o	j
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13, člen).
O tujcih, čefurjih in še o čem
Dol. list št. 3, 18. januarja
Presenetil me je članek pod naslovom O tujcih, čefurjih in še o čem izpod peresa upokojene učiteljice Darinke Tratar. Zagotovo je legitimno imeti različna mnenja o katerikoli stvari na tem svetu, to je tudi zagarantirana ustavna pravica, v kar ne mislim posegati. Čudi pa me razmišljanje upokojene učiteljice, ki še vedno govori o nekakšnem bratstvu in enotnosti, ki je ostalo v bivši državi. Danes je Slovenija samostojna in svobodna, kar pomeni, da mora skrbeti predvsem za Slovenke in Slovence ter lojalne državljane Republike Slovenije, tujce pa obravnava na način, kot je poznan v ostalih demokratičnih državah Evrope.
Od upokojene učiteljice bi pač pričakoval vsaj malo nacionalnega čuta, vsaj kanček patriotizma in vsaj nekaj skrbi za Slovenijo in Slovence, ne pa objokovanja tujcev in njihovih usod. Nasploh sodim, da domovinske vzgoje edinole v Sloveniji ni, po vseh državah sveta pa je to eden od bolj pomembnih predmetov. Se bolj pa preseneča tako pomanjkanje narodnega ponosa pri nekom, ki je toliko časa poučeval in vzgajal mladi rod v smeri, ki nas poriva nazaj v preteklost in nazaj na Balkan.
Če upokojeni učiteljici, ge. Darinki Tratar, bije srce za koga drugega, in ne za Slovenijo in Slovence, se mirno lahko odpravi tja, kamor jo pač vleče srce. Jaz sam sem slovenski politik, ponosen Slovenec, ki pozna in ceni tritisoč-letno zgodovino avtohtonega slovenskega naroda in ki se je tudi v osamosvojitveni vojni z orožjem postavil na pravo stran kot prvi prostovoljec osamosvojitvene vojne. Tukaj so moja čustva in tukaj bodo tudi ostala.
Iz pisanja upokojene učiteljice Darinke Tratar ni težko zaključiti, da jo žeja po komunizmu in po tistem, iz česar smo izšli s prehodom v večstrankarsko parlamentarno demokracijo. V tem novem družbenem redu pa je domovina Slovenija in v okviru nje pluralnost in raznoliksot mnenj in stališč na prvem mestu. Zato tudi o investicijah odloča parlament z večino, in ne neke v preteklost zasanjane upokojene učiteljice.
ZMAGO JELINČIČ predsednik Slovenske nacionalne stranke
Novomeška
kronika
Dol. list št. 4, 25. januarja
19. januarja je minilo 120 let od rojstva Dragotina Ketteja, pesnika in enega od štirih velikih literatov slovenske moderne. Rodil se je v Premu pri Ilirski Bistrici, šolo je obiskoval v Zagorju pri Pivki, potem po nadaljeval na gimnaziji v fcjubljani, kjer je bil zaradi satiričnih pesmi na škofa Missio leta 1895 kaznovan z izgubo denarne podpore, potem pa še izključen, ker ni plačal šolnine. Zato je v letih 1896-1898 šolanje nadaljeval na novomeški gimnaziji in na nji tudi maturiral. Bivanje v dolenjski metropoli ga je globoko zaznamovalo predvsem zaradi ljubezni do Angele Smola. Po maturi je moral k vojakom v Trst, kjer je zbolel za jetiko, bil odpuščen in po vrnitvi v Ljubljano v tamkajšnji “cuk-rarni” 24. aprila 1899 umrl, star komaj 23 let.
V Dolenjskem listu je bilo v Novomeški kroniki zapisano, da ni bilo v počastitev 120-letnice Kettejevega rojstva “nobene omembe, nobenega literarnega večera,
molk, tišina, ignoranca”. Morda to za Novo mesto drži, na Notranjskem pa so se svojega slavnega rojaka spomnili. Občinska zveza kul-turnih organizacij Primorske, numizmatično društvo Ilirska Bistrica in poštna uprava Koper so pripravili priložnostni poštni žig, ki gaje uporabljala pošta Prem 19. januarja 1996. Ob tej priložnosti so tudi ponatisnili poštni ovitek z Gasparijevo naslovnico Kettejevih Poezij.
NIKA KLEMENČIČ
Le promocija površnosti in neresnic
Dol. list št. 3,18. januarja
Pričakovati je bilo, da bo odgovor na mojo oceno o knjigi o belokranjskih starih razglednicah, objavljeno v Dol. listu 4.1.1996, tak, saj je isti odgovor že objavil v Delu (KL) 4.1.1996, razlika je le v tem, da se v drugem odgovoru Flajšman skuša v teoretičnem diskurzu o datiranju in ugotavljanju časa nastanka razglednic oz. časa fotografiranja prizora, kot sam temu pravi. Flajšman paberkuje v upanju, da bo umestil še eno ali več znanstvenih disciplin med niz strok, ki jih navaja v svojem curri-culumu vitae, navedenem v kolofonu knjige.
G. Flajšman seveda ni odgovoril na mojo oceno s protiargumenti, dejstvi in primeri in tudi ni razložil bralcem, od kod tolikšna površnost, nedoslednosti in množica neresnic v knjigi. Namesto tega naslavlja odgovor name, kot da bi bil njegov odgovor namenjen meni in ne bralcem, kot je običaj pri “polemikah”.
Iz ocene, ki sem jo napisal v zvezi s pomembnostjo umeščanja razglednic v čas in prostor (dati-ranje), je razvidno, v katerih primerih se lahko približno ocenjuje čas nastanka razglednic (poškodovana, neodposlana etc.). Takšnega načela so se posluževali tudi avtorji omenjene knjige “Pozdravi iz slovenskih krajev”, o čemer se lahko vsak prepriča. V omenjeni knjigi je ponatisnjenih enajst belokranjskih razglednic, opremljene so z ustreznim besedilom, in so vse datirane točno in korektno. Flajšman se v odgovoru sklicuje na strokovnjake zgodovinarje, omenjene v tej knjigi, a jih seveda v svoji knjigi ne upošteva in uvaja svoj način datiranja, kot bomo videli kasneje. V odgovoru poučuje, da je datiranje glede na to, kdaj je bila razglednica odposlana, enostavno in dostikrat pomanjkljivo. Njegova trditev je jasen dokaz, da Flajšman sploh ne razume oz. mu ni jasen pomen uveljavljenega načela, ki so se ga posluževali tudi avtorji omenjene knjige, ko so pri razglednicah navajali, kdaj so bile odposlane.
Poglejmo, zakaj je pomembno navajanje, kdaj je bila razglednica odposlana.
Razglednica št. 1, Mestna veduta Črnomlja, katere čas nastanka Flajšman oceni s “pribl, leta 1895”, je bila objavljena v že citirani knjigi. Strokovnjaki jo ocenijo s približno leta 1900 (naj omenim, da je razlika med razglednicami, izdanimi pribl, leta 1895, in razglednicami, natisnjenimi pribl, leta 1900, takšna, kot je razlika med kolesom in mopedom), kar lahko potrdi že vsak bolšjetrški prodajalec razglednic. Obe enaki razglednici, po izdelavi in obliki visokokvalitetni litografiji, pa sami po sebi nimata posebne dokumentarne vrednosti. Veliko dokumentarno vrednost pa ima razglednica, objavljena v Flajšntanovi knjigi, kajti na njej lahko vidimo trinajst ženskih podpisov. Ali je bila razglednica odposlana, ve samo Flajšman, kateremu se navajanje takšnih podatkov zdi precej enostavno in pomanjkljivo. Velika verjetnost je, da je bila razglednica s tolikimi podpisi tudi nekomu namenjena oz. odposlana. Ker gre tu predvsem za to, da bralcem razložim, zakaj je pomemben podatek, kdaj je bila neka razglednica odposlana, lahko Flajšmanovo površnost odmislimo.
Dejstvo je, da obstaja še ena razglednica, ki je domnevno zelo povezana s to razglednico. Na tisti, ki jo imam v mislih, je upodobljenih dvanajst žena - deklet belokranjskega Sokola, ustanovljenega leta 1907, Razglednice, na katerih so upodobljeni ženski odseki Sokola, so tudi za Slovenijo dokaj redke. Razglednico je založilo Sokolsko društvo v Črnomlju, na njej pa je podpis, ki je
identičen s podpisom na razglednici v Flajšmanovi knjigi, kar vzbuja domnevo, da so podpisi na tej razglednici osebna imena ženskega odseka belokranjskega Sokola. Ce bi Flajšman ob razglednici s tolikimi podpisi navedel, ali je bila oz. kdaj je bila odposlana, bi ta dragoceni podatek relevantno služil pri razjasnjevanju tako oseb na Sokolski razglednici kot tudi ozadja natajanja ženskega odseka belokranjskega Sokola. To je sicer samo delček v mozaiku raziskovanja, a vendarle zadosti prepričljiv, da gaje vredno upoštevati ter ga vključiti v študijo, ki še čaka obdelave.
Da v Flajšmanovi knjigi ponatisnjeni teksti nimajo nobene zveze z razglednicami, o katerih je beseda, se lahko prepriča vsak bralec. Florentinov tekst je nastal približno dvajset let pred nastankom belokranjskih razglednic, Trdinov pa trideset. Flajšmanovo ponujanje kriterijev in meril na osnovi všečnosti ali nevšečnosti teh tekstov ne vzdrži kritike: Kriterij in merilo za ponatiskovanje takšnih tekstov je edino dokumentarnost in povednost in, seveda, kritičen pretres tekstov oz. ustrezno spremno besedilo.
Da se Flajšmanu zdi posebej pomembno slediti razvoju kritine na kozolcu v Metliki, kljub dejstvu da je v knjigi objavljenih kar nekaj razglednic, ki prikazujejo razvoj kritine na vaških in tudi mestnih hišah, je seveda njegova osebna odločitev. Kdo drug bi morda opazil na razglednici št. 83, da je to edina razglednica, objavljena v tej knjigi, na kateri so upodobljene vse štiri najpomembnejše, duhovnokulturne ustanove oz. stavbe v Metliki.
O njegovi ponudbi pa naslednje:
Zbiranje razglednic, kar je hkrati najbolj zanimivo in prijetno delo, je na žalost samo del opravljenega dela. Temu sledi umeščanje razglednic v čas in prostor ter naporno večletno delo po knjižnicah, arhivih in na terenu, ki ga Flajšman velikodušno prepušča drugim, kajti, kot pravi v odgovoru, “je v zvezi z razglednicami storil dovolj”. Menim, da Flajšman ni storil nič več, kot je storil Belokranjski muzej leta 1991, ko je priredil razstavo “Belokranjske razglednice”, takrat resda niso bile ponatisnjene v knjigi, so si jih pa Belokranjci lahko ogledali v izvirniku - pa še korektno so bile datirane.
V Flajšmanovem odgovoru pa lahko zasledimo, da se mu delno vrača spomin, kajti spomnil se je še enega belokranjskega zbiratelja, ne spominja pa se, da bi Belokranjski muzej (ki mu je posodil razglednice za knjigo) kdaj priredil podobno razstavo, tega ni omenil na tiskovni konferenci in tudi
v “knjigi” ne.
Če bi pa Cindrič imel namen izdati takšno “knjigo”, kot je Flajšmanova, bi to storil že leta 1991, le razstavljeno gradivo z že omenjene razstave bi moral zanesti v tiskarno. Objavljanje in ponatis tako bogatega zgodovinskega gradiva (ki po Flajšmanu niti komentarja ne potrebuje) na Flajš-manov diletantski način ne koristi nikomur, ne Belokranjcem kot tudi samim razglednicam ne. Saj same terjajo: “vzemite nas v roke, razložite in proučite nas, da bomo služile koristnemu namenu tako kot ob svojem nastanku”, za to pa je potrebno veliko dela, imeti nekaj uma, predvsem pa srca.
Pozdravljam izid vsake koristne knjige, čeprav menim, da so minili Trubarjevi časi, ko je bila prav vsaka slovenska knjiga koristna, da je le izšla. Flajšmanova zahvala za čas, ki ga namenjam njegovi “knjigi”, ni potrebna, kajti na podlagi pomanjkljivih in netočnih podatkov, ki nam jih ponuja, ne bi bilo moč napisati strokovne ocene. Tako so mi v pomoč moje razglednice, tudi po več primerkov za vsako Flajšmanovo, in njim posvečam pozornost.
Ker Flajšman na nobenega izmed konkretnih primerov (13), ki sem jih izpostavil, kot tudi na ostale splošne argumentirane očitke v zvezi z njegovo “knjigo” ni odgovoril, njegovemu diletantstvu, cinizmu in sprenevedanju ne mislim več odgovarjati in je primer Flajšman zame v tem smislu ad acta.
Pripravljen pa sem na konstruktiven razgovor o belokranjskih razglednicah s strokovnjaki, kijih venomer omenja in se na nje sklicuje, a se bojim, da ne obstajajo.
Flajšmanu pa svetujem, da si pridobi strokovnjaka, ki bo odpravil in korigiral netočnosti ter korektno datiral približno 147 razglednic, objavljenih v tej “knjigi”,
ki bi potem lahko služila vsaj kot album, če ji že kaj drugega ni bilo dano. Natisnjen dodatek lahko po ugodni ceni ponudi bralcem in kupcem svoje “knjige”.
(Skrajšan odgovor z drugimi primeri je bil objavljen v časniku Delo 25.1.1996, v Književnih listih).
ALOJZ CINDRIČ, prof.
Pirati kormorani ropajo Krko
Dol. list št. 3, 18. januarja
Pred dobrimi tremi leti smo to ptico črnomaljski ribiči prvič opazili na reki Kolpi. Do takrat je sploh nismo poznali, čeprav nekateri trdijo, da je to avtohtona ptica pri nas.
Sedaj je kormorana država zaščitila, zagovarjajo ga ptičeslovci, ribiči pa dobro vemo, da je to veliko število kormoranov pribežalo k nam zaradi vojne na Hrvaškem. Prehranjuje se na Kolpi, Lahinji in Dobličici. V ponedeljek, 22. januarja, je ribiški čuvaj na Vinici pri Benetičevem mlinu nemočen opazoval pravi ribji pokol, v katerem je sodelovalo okoli 200 kormoranov.
Nastaja velika gospodarska škoda. Zahteva, da moramo ribiči dokazati, s čim se kormoran hrani, je dobesedno bedasta, saj iz biologije vemo, da je to vodna ptica in da se hrani samo z ribami. Dnevno požre vsaka ptica tudi do 1 kg rib. To vedo celo osnovnošolci. Tudi ribiška družina Novo mesto ugotavlja ogromno škodo pri njih m je dosti pisalo o tem. Mnenja smo: če ga je država zaščitila, naj tudj povrne škodo.
Ribiči iz Črnomlja s svojim članskim denarjem oplemenjujemo vode z ribjim podmladkom ne samo zaradi večjega izlova in športnega užitka, ampak predvsem zato, ker so vodnim živalim z onesnaževanjem uničeni osnovni pogoji za normalno razmnoževanje. Sivih čapelj, ki so naše domače ptice, ribiči ne preganjamo in jih štejemo za okras belokranjskih voda. Poudariti moram, da smo ribiči ljudje z zelenim odnosom do narave, in to tudi dokazujemo z zaščito mnogih vodnih živali. Menimo pa, da se moramo proti uničevalcem življenja v naših vodah odločno boriti. Prepričani smo tudi, da bodo kormorani po naravnem zakonu, ko bodo izropali naše vode, odleteli kam drugam. Morda na Sočo?
Nam ribičem in ostalim prebivalcem Bele krajine, ki jim ni vseeno, kaj se v naravi dogaja, pa bodo ostale le prazne vode in grenak spomin.
STANE LOZAR podpreds. RD Črnomelj
polno. Pred kratkim so obnavljali obzidje in vežico in z majhno investicijo bi lahko v obzidju naredili nešteto niš za žare, zidali pa so le z betonom in železom. Zakaj tako? Vežico bi bilo treba tudi nadkriti za približno 4 metre, in kjer je sedaj lesena lopa, urediti prostor za svojce, da ne bodo stali na dežju in mrazu. Pohvaliti se ne more tudi mestno pokopališče.
Investicije pa bi bilo potrebno vlagati še v nekdanjo Cesto herojev in Ulico talcev, ki že vrsto let buri duhove. To je ponesrečena gradnja! Križišče je zdaj zelo zapleteno. In zakaj zapreti Ulico talcev, ki bi bila lahko vsaj enosmerna? Pojdimo naprej! KC Janeza Trdine nima sredstev za dokončanje obnove dvorane. Posebno poglavje pa je novi most. Včasih je gledalce motilo kegljišče, sedaj pa kamioni in neznosen promet po mostu. Nič manj ni važna tudi bolnišnica. Gradnja traja vse predolgo in se tako tudi vedno bolj draži. Pogoji dela v stari bolnišnici pa so že neznosni in dostop do nje je včasih problematičen. Bivši Sokolski dom živo kliče po obnovi. Stavba z zgodovinsko vrednostjo propada in kmalu bo potrebno zapreti ulico, ker bo začel odpadati omet in še kaj drugega. Tudi tržnica ni v ponos mestu. Nič manj niso važna cestišča in neurejena parkirišča. Nujno bi bilo treba urediti pločnike in javno razsvetljavo mimo bolnišnice in ceste do Šmihela in Košenic. To je širši problem, najbolj pa so izpostavljeni učenci, ki hodijo v šolo. Tudi šolski problem je še vedno in vedno bolj pereč. Telovadnice, športni objekti, otroška igrišča, parki. Potrebno bi bilo storiti tudi kaj za nezaposlene, odpirati perspektivna delovna mesta.
Upravne organe sprašujem, koliko davka oz. dohodnine je občina dobila od najemnine lokalov in drugih zemljišč. Vemo, da hoče nekdo v hiši na Prešernovem trgu zaslužiti na naš račun, toda hiše ni obnovil on, ampak Novotehna.
Pohvaliti pa je primer, ki se je zgodil v Mariboru, ko je neki dedič prepustil ob nekaterih pogojih svojo lastnino v korist mariborske šole. Zal zgledi ne vlečejo.
DUŠAN SEGEDIN
Suha krajina umira
Dol. list št. 3, 18. januarja
Na prvi strani časopisa je bil objavljen izjemno pristranski članek g. odgovornega urednika Marjana Legana. Komentarje bil zapisan zavajajoče in predvsem enostransko, kar je sploh značilnost pisanja v Dolenjskem listu. Zato se v imenu Mestne občine Novo mesto čutim odgovornega,
Skoraj milijon mark za pokopališče
Dol, list št. 52, 28. december 1995
Res je novo novomeško pokopališče potrebno, toda cena zanj je previsoka. Da bo nek milijonar s svojimi odvetniki izsiljeval občino za tako visoka sredstva za zemljišče, za katero on sam ni naredil nič! Če ne bi bilo Gozdnega gospodarstva, ki je posekalo posamezna drevesa in grmičevje in naredilo nov smrekov nasad, bi bili tam verjetno še vedno Romi. Dragi g. župan in občani, to je ena stran, druga je ta, da ima mesto več drugih, morda še večjih potreb. Kot je že bralec v “Halo, tukaj bralec Dolenjca” omenil, je to veliko razmetavanje denarja, saj je na voljo še prostor v Prečni in Šmihelu. Delno se z njim strinjam, pokopališče v Šmihelu pa je res
da širšo javnost obvestim o resničnem stanju na področju vlaganj v Suho krajino, saj se o tem avtor sploh ne sprašuje. Kot da na občini nič ne delamo in še manj vlagamo v to področje.
Sredstva vložena sredstva v Suho krajino so se v letu 1995 izdatno povečala v primerjavi s preteklimi leti, poleg tega pa imamo pripravljen tudi načrt vlaganj za leto 1996, ki predvideva še več sredstev. Zato se nam zdi pisanje urednika žaljivo in nekorektno, predvsem pa krivično do ljudi, ki so tudi prispevali svoj delež skupaj s KS Žužemberk in Hinje. Dejstvo je, da sije urednik dovolil napisati uvodnik brez preverjenih podatkov, kar je v nasprotju z novinarskimi načeli in etiko. Pa poglejmo, kako “umira” ta naša Suha krajina. V letu 1995 je Mestna občina Novo mesto v razvoj infrastrukture, v komunalni program (kolektivna komunalna raba, vzdrževanje poti, javna razsvetljava, regresiranje dostave pitne vode, subvencioniranje javnih del itd) vložila 7.357.000 tolarjev, v cestno
gospodarstvo (asfaltiranje, vzdrževanje in rekonstrukcija cest) i. 48.000.000 tolarjev, za kulturo in šport ^financiranje projektov na področju kulture in športa, ter objektov skupne rabe) 2.004.700 tolarjev, za kmetijstvo (izdelava projektov CRPOV, subvencioniranje živalske proizvodnje, novih tehnologij in rastlinske proizvodnje) 9.952.543 tolarjev, za vzgojo in izobraževanje (odpiranje treh : oddelkov otroškega varstva in sanacija dotrajanih šolskih objektov) pa 14.951.371 tolarjev. Skupaj je torej novomeška občina v razvoj (ne pa v propadanje) Suhe krajine vložila natančno 76.265.614 tolarjev. Zaradi tega se lani tam res še nista cedila “mleko in med”, nekaj . pa je bilo kljub temu narejenega.
Upam, da si bodo bralci s pomočjo teh podatkov lahko ustvarili pravo sliko o odnosu naše občine do področij v Suhi krajini, ki bodo j tudi v bodoče ostala eno izmed prioritetnih vprašanj delovanja občinske uprave Mestne občine Novo mesto.
FRANCI KONCILIJA župan Mestne občine Novo mesto
Mimo tušev v toplo čateško vodo
Dol. list št. 4, 25. januarja
Sem dolgoletna naročnica Dolenjskega lista in ga rada preberem od prve do zadnje strani, prizadelo pa me je pisanje pod naslovom “Mimo tuša v toplo čateško vodo”. Menim, da takšno pisanje ni v čast niti g. Janezu Pavlinu še manj pa Slovencem, če želimo F razvijati turizem. V Posavju smo veseli, če slišimo hrvaško govorjenje v trgovinah in drugje, saj vemo, da to pomeni priliv deviz, in j se ne borimo proti temu.
Poletje preživim v majhni vasici na otoku Krku, za katero lahko ; napišem, da jo Šlovenci dobesedno “zasedemo” in se tam sliši i pretežno slovenska beseda. Zelo I bi nas prizadelo, če bi se podobno j pisanje pojavilo v hrvaških časopisih. Zanima me še, ali bi g. Pavli- [ na motila takšna množica nem- I ških, angleških ali katerih drugih turistov in njihov jezik?
Pa lep pozdrav!
ZORICA GABRON Brežice
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 4, 25. januarja
Sočustvujemo z ekološko ozave- i ščenim g. Stanetom iz Trebnjega, I ki se mu avto in hiša usmradita, ko j se pelje skozi našo vas. Mi pač moramo živeti tukaj in zdaj - pa vendar nismo ravno v dreku! Stanetu iz Trebnjega svetujemo odslej za Novo mesto drugo, boljšo, direktno pot po cesti prvega razre- ! da, da se mu ne bo treba voziti po oporečni poti! Sicer pa tudi njegov j jekleni konjiček, ki vsak dan vozi mimo nas, ni ekološko neoporečen.
Krajani Biškc vasi
VČLANITE SE V DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU!
Zveza slovenskih društev za boj proti raku tudi letos vabi, da se včlanite v katero od regijsih društev za boj proti raku (naše območje pokriva Dolenjsko društvo za boj proti raku s sedežem v Straži, tel. 068/84-503) in tako pripomorete prizadevanjem v boju zoper to razširjeno bolezen, za katero v Sloveniji vsako leto zboli več kot 6.000 ljudi. V programu društev je akcija Slovenija 2000 in rak, ki spodbuja širjenje vednosti o raku ter s tem povečuje možnosti za zgodnje odkrivanje te bolezni ter njeno uspešnejše zdravljenje. Poleg tega z različnimi akcijami zbira sredstva za nakup diagnostične opreme in opravlja še druge koristne dejavnosti. Člani dobijo brezplačno literaturo o raku, zanje prirejajo zdravst-venovzgojna predavanja, članicam pa omogočijo tudi mamografijo. Članarina za leto 1996 znaša 400 tolarjev.
Onemogočili nastanek nove KS Dvor
Izjava za javnost
Občinski odbor SKD Novo mesto izraža svoje nestrinjanje z izidom glasovanja na seji sveta dne 25.1.1996, ker ni bil sprejet statutarni sklep o oblikovanju krajevnih skupnostih v mestni občini Novo mesto. Svetniki strank LDS, ZLSD in SNS so glasovali proti sprejemu omenjenega sklepa in onemogočili nastanek nove krajevne skupnosti Dvor.
Tako so si vzeli pravico odločati PROTI jasno izraženi volji ljudi na zboru krajanov na Dvoru dne 2.9.1995, ko so se prebivalci odločili za svojo krajevno skupnost. Argumenti strank, ki so glasovale proti krajevni skupnosti Dvor, češ da se s tem ne strinjajo ostali prebivalci KS Žužemberk, spominjajo na izjave Beograda ob odcepitvi Slovenije.
Svetniki SKD smo ves čas podpirali nastanek nove krajevne skupnosti Dvor. Enako bi ravnali v primeru katerekoli druge krajevne skupnosti, če bi njeni prebivalci to želeli. Zato apeliramo na svetnike občinskega sveta mestne občine Novo mesto, da na naslednji seji sveta podprejo voljo ljudi na Dvoru oziroma omogočijo vsem prebivalcem sedanje KS Žužemberk izražanje volje na različnih referendumskih območjih. za OO SKD Novo mesto
dr. VIDA ČADONIČ-ŠPELIČ
ANDERLIČU IN PEČNIKU
Sramujem se, da sem Šma-rječan, ko me po televiziji predstavlja Tone Anderlič, poslanec LDS. Rezultat Hu-gove igre je enak veliki večini “izdelkov”, ki pridejo iz naše šole - brez inštruktorjev jim gre v srednjih šolah zelo težko. Ravnateljeve besede, da iz kmetov ni izšlo še nič dobrega, lahko uporabimo le pri vašem “delu” v parlamentu, na cesti, v družbi. Pa koliko učenih mož in žena je izšlo iz kmečkega stanu! Izkazali so se z delom za ljudi, ne pa z blebetanjem in poudarjanjem svojega jaza. Jože Pečnik pa kot ravnatelj pripravlja kup programov za dodatna dela učencev, toda ne vem, kdo ima od tega koristi. Vama podobnih je žal še kar nekaj.
LDS in ostali ZL - ovci, premislite že enkrat, kaj delate! In izražajte se po slovensko! Davkoplačevalci vam bomo hvaležni. S takšnimi “cvetovi” še dolgo ne bomo v Evropi. Ne delajte nam sramote! Pustite svoja mesta tistim, ki jih svet sprejme!
PETER REPOVŽ Šmarjeta
V čau od 16. do-24. januarja so i V novomeški porodnišnici rodile: I Frančiška Pirc iz Čemeče vasi -| Matica in Roka, Nataša I Iudelja iz Knežine - Klemena, Irena Gruden iz Gabrijel - Davida, Nataša Za-' man z Vrtače pri Semiču - Deni-i sa, Nataša Bajt Štrekelj iz Črnom-| Ija - Majo, Mara Vardič iz Črnomlja - Franja, Vesna Lavrič z Gorenjega Polja - Jureta, Amalija Plut , iz Prečne - Jureta, Ivanka I ludoro-Vac iz Potočne vasi - Natašo, Moj-I ca Gorenc iz Hrastnega - Petro, | Stanka Renko iz Trebnjega - Davi-j tla, Slavica Tomič iz Kanižarice -' Arnela, Marija Gorše iz I Irasta pri | Vinici - Urško, Zvonka Mlakar iz i Križa - Barbaro, Nada Juršak iz * Dragatuša - Brigito, Andreja Zor-j man iz Lukovka - Marka, Ivanka
I	Jakša z Vranovičev - Matejo, Štef-j ka Vidic iz Ilruševca - Tomaža, j Nevenka Berus iz Jelš - Kristjana,
! Marija Marn iz Dolenje vasi - dek-! lico, Karolina Končar s 1 Irasta pr
j Jugorju - dečka, Janja Fink-Mat ! kovič iz Črnomlja - deklico, Mede
II	ja Kurenl iz Kamnja - dečka, Mi I! naela Lekše z Dolge Rake - dečka tj , Iz Novega mesta: Melita Blatnik I iz Ulice stare pravde 39 - Evo, 1 Marjana Kastelic iz Ragovske 9/a I ' Ivano in Laro, Mevlida Drago-| njič s Šmarješke ceste 2 - Šejlo, j Milena Cesar iz Šmihela 40 -I Matevža, Darja Smrekar iz Šali-I jeve ulice 9 - Žana, Anica Veselič
z Diske 59/a - Matejo in Mateja, Nataša I lrovat iz Krajčeve ulice 15 ■ Primoža.	,
Čestitamo!
Krajevna skupnost Dvor ■ da ali ne?
Sprememba naj bo uresničena na način, ki je demokratičen in popolnoma zakonit
Samo DA je lahko odgovor svetniške skupine ZLSD v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto na gornje vprašanje. Seveda ob upoštevanju predpogoja, da je odločitev krajanov, ki želijo ustanoviti svojo krajevno skupnost, sprejeta in uresničena na način, ki je demokratičen, obenem pa popolnoma zakonit, in ki ustreza pojmoma skupnost in sožitje.
Svetniki ZLSD smo ob konstituiranju Mestne občine Novo mesto po lokalnih volitvah 1994 vztrajali na tem, da krajevne skupnosti kot interesne združbe občanov, živečih na določenem teritoriju, ostanejo tudi vnaprej v svoji funkciji in statusu ter po možnosti tudi teritorialno nespremenjene, kajti v obdobju 25 let so se pokazale kot sila pomemben subjekt lokalne samouprave. Zastopali smo stališče, da ne bi bilo smotrno zdaj, ko še ni zaključena prva faza reforme lokalne samouprave na občinskem nivoju, iti v reformo lokalne samouprave na krajevnem nivoju. Drobljenje sedanjih KS na več manjših bi pomenilo slabšanje njihove ekonomske in kadrovske moči, na drugi strani pa bi lahko povzročilo tudi spore okrog delitvenih bilanc in onemogočilo nadaljnje sodelovanje. To stališče je še toliko pomembnejše za tiste krajevne skupnosti, ki bodo po novi zakonodaji o lokalni samoupravi v bližnji prihodnosti lahko postale nove občine.
Krajevna skupnost Žužemberk ima tako glede na velikost kot tudi na koalicijo vse možnosti, da skupaj s še nekaterimi deli Suhe krajine (KS Hinje) postane že pred lokalnimi volitvami v letu 1998 samostojna občina. V prid temu govori tudi razsodba Ustavnega sodišča, ki se tiče nekonsistentnosti obstoječe Mestne občine Novo mesto, po kateri se bo morala obstoječa Mestna občina Novo mesto “rešiti” nekaterih območij na obrobju ali pa bo izgubila status Mestne občine. Na ta dejstva smo ob pripravi statutarnega sklepa o oblikovanju krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto opozarjali, zato smo tudi izhajali s stališča, naj statutarni sklep uzakoni obstoječe stanje organiziranosti krajevnih skupnosti in omogoči razpis volitev v organe KS, kajti mandati sedanjih organov večine KS se že drugo leto podaljšujejo. Po izvedbi druge faze preoblikovanja nekdanje občine Novo mesto in ustanovitvi novih občin pa naj se v vsaki novi občini krajani sami odločijo za najprimernejšo organiziranost krajevnih skupnosti. Pri obravnavi ustanovitve nove krajevne skupnosti Dvor pa so bili prisotni še nekateri pomisleki:
-	ustanovitev nove KS Dvor “odreže” ajdovsko planoto od KS Žužemberk (enklava), v katere območje spada še naprej;
-	na celotnem območju KS Žužemberk teče referendumski program, podprt s samoprispevkom občanov, kar lahko zelo oteži delitveno bilanco med obema “bodočima” KS;
-	na 7 od 8 zborov občanov v KS Žužemberk so se prisotni krajani opredelili za enotno KS Žužemberk, le na enem zboru (Dvor) za drugačno organiziranost.
Ker nobeden od 8 zborov občanov ni bil brez proceduralnih na-
pak (sklepčnost in izvolitev overi-teljev zapisnika), bi Občinski svet Mestne občine Novo mesto za Dvor moral razpisati poizvedovalni referendum, za kar so bili dani predlogi, vendar do tega zaradi preglasovanja v Odboru za lokalno samoupravo in Komisiji za statut občine in poslovnik sveta ni prišlo. Smatramo, da bi bil pozitiven izid referenduma za novo KS Dvor koristen za odločitev Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, ki bi imel čisto vest do ostalih delov KS Žužemberk (še posebej do Ajdovske planote) zlasti pa bi bil tak referendumski izid pozitiven tudi za notranje odnose v KS Žužemberk, če to gledamo kot bodočo občino. Torej: v svojih stališčih smo imeli vedno pred očmi pojem skupnosti, kar naj bi bil v primežu KS prioritetni cilj in pojem sožitja, ki naj bi z drugačno krajevno-teritorialno organiziranostjo ne bilo zatrto oz. onemogočeno.
Zdaj nekateri svetniki oz. svetnice (predvsem iz SKD) na seji
občinskega sveta in v javnih izjavah “prodajajo” naslednjo tezo: krajani Dvora in okoliških vasi so nedvomno in jasno izražali voljo, da oblikujejo svojo krajevno skupnost, kajti v dosedanji krajevni “SKUPNOSTI” ni bilo več možnosti “SOŽITJA”, sobivanja.
Ali nam lahko taisti svetniki in svetnice pojasnijo, kako bo to sožitje in sobivanje potem možno v bodoči “skupni” občini kot lokalni “SKUPNOSTI”? Ali pa je zadaj kakšna druga politična igra?
Svetniška skupina ZLSD Novo mesto v Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto bo dala vse štiri svoje glasove za novo KS Dvor, potem ko se bodo njeni polnoletni (bodoči) občani tako večinsko opredelili na referendumu in ko bo ta odločitev pomenila skupno sožitje ljudi v tem delu Suhe krajine. V ZLSD se referenduma kot enega od najbolj demokratičnih načinov izražanja volje ljudi ne bojimo!
Svetniška skupina ZLSD NOVO MESTO
ALMERA NASLEDNICA NISSAN SUNNYJA - Pred tednom dni je bila v portoroškem Bernardinu slovesna predstavitev nove serije avtomobilov japonske tovarne Nissan. Almera je bila prvič predstavljena na jesenskem frankfurtskem sejmu, z njo pa Japonci držijo korak golfu, astri in Fordovemu escortu. Nissanov a almera poleg novega designa skriva pod pokrovom za evropski trg prirejen motor in bogato standardno opremo z zračno blazino vred. Nissan Adria predvideva letos pri nas prodajo okoli 400 almer, pooblaščena pa je tudi za prodajo na območju nekdanje Jugoslavije. Pri nas je mogoče dobiti almero z 1,4- in 1,6-litrskim motorjem za 24.900 do 34.800 DEM. (Majda Luzar, EPS)
•	Če ni kaj povedati, potem je treba molčati. (Wittgenstein)
•	Kdaj bo že mimo ta demokracija, da bomo spet živeli kot ljudje! (Grafit)
•	Če bi nemški nacizem zmagal le za deset let, slovenskega naroda ne bi bilo več. (T. Hribar)
ZAHVALA
SPONZORJEM
TREBNJE - Društvo invalidov občine Trebnje se zahvaljuje vsem sponzorjem za socialno pomoč: Gredi, Kolinski, Tomu, pizzeriji Carmen, Trg. Boris Škufca, Anton Krnc, Smarku - KO DOO (vsi z Mirne); Akripolu, Mercatorju, Labodu in Komunali iz Trebnjega; EGS Elek-tro iz Ljubljane, KŽ Štari trg, Tomu Comerc Dušan Skrbiš,, Frelihu iz Šentruperta, Mesariji Žonta in Tiki iz Starega trga. Še veliko bi jih lahko našteli, med njimi tudi naše člane, ki so prispevali dobitke za srečelov.
DRUŠTVO INVALIDOV TREBNJE
Skrb za zdravje čebel
2>občnega zbora trebanjskih čebelarjev - Tri žarišča hude gnilobe čebelje zalege - Lani sežgali 9 panjev
TREBNJE - Občnega zbora čebelarske družine Trebnje 14. januarja se je udeležilo okrog 30 čebelarjev. Najprej je predsednik družine Ludvik Vidmar predlagal enominutni molk v počastitev spomina na pokojna člana Franca Urbančiča iz Škovca in Antona Zupančiča iz Arčelce pri Selih-Šumberku.
Predsednik Vidmar je v poročilu povedal, da je bilo v preteklem letu veliko narejenega za zdravje čebel. Slabo vreme je vplivalo na povprečno slabo letino. Lani so odkrili tri žarišča hude gnilobe čebelje zalege: na dveh krajih v Dobrniču in posebno nevarno v Trebnjem. Tam so čebelarju od 12 panjev sežgali po odločbi inšpektorja 9 panjev s čebelami in satjem vred, da bi preprečili širjenje bolezni. Ker je veterinarska inšpektorica prepozno prispela na
prizorišče požiga, je priznala odškodnino le za 3 panje.
Trebanjski čebelarji so izrazili nezadovoljstvo z delom Zveze čebelarskih društev glede preskrbe sladkorja za jesensko krmljenje, nujna pa bi bila tudi oskrba z zdravili proti varozi. Predlagali so, naj jim čebelarsko društvo Trebnje priskrbi dobre predavatelje; na predlog predsednika tega društva Jožeta Korbarja so v program dela trebanjske čebelarske družine zapisali, da se bodo vse tri družine v občini čim bolj povezale z društvom.Pa še to: čebelarska krožka na osnovni šoli v Trebnjem, ki ga vodi Ludvik Vidmar, in na OŠ Veliki Gaber, kjer je mentor Lojze Barle, sta na regijskem tekmovanju mladih čebelarjev osvojila L in 2. mesto, torej imajo čebelarji obetaven podmladek. R. MAJER
Francoski aroganci ni videti konca
Protest ob jedrskem poskusu na atolu Fangataufa
Zelena alternativa naslavlja javen protest proti Franciji in njenemu predsedniku Jacques Chiracu, kije ponovno ukazal ne spoštovati protest svetovne javnosti in sprožil že šesto eksplozijo jedrske bombe v južni Polineziji.
Kljub protestom svetovne javnosti Francija še vedno opravlja jedrske poskuse. Francoski aroganci nikakor ni videti konca. Da bi prepričali svetovno javnost, kako so njihove jedrske eksplozije kar najbolj nenevarne, naročijo generalu, naj pred TV kamerami francoske televizije zaplava v vodi okoli atola. Ljudi bi najraje prepričali, da je atol sedaj primeren za toplice z zdravilno radiacijo. Obenem pa naj bi bile radioaktivne snovi, ki so z jedrskimi poskusi prišle v okolje, varno spravljene v osrčju atola. Podvodni raziskovalci so že ugotovili, da je pod vodo atol ves razpokan (posledica opravljenih jedrskih eksplozij) in je samo še vprašanje časa, kdaj bodo radioaktivne snovi prišle v večjih količinah v okolje okoli otoka, od tam pa v Ocean in preko rib v Človeka. Pred kratkim je bilo ugotovljeno, da se v laguni otoku že nahaja radioaktivni jod, kije znanilec, da v vodo prihajajo tudi ostali radioaktivni elementi. Ljudje pa naj bomo tiho, saj so te jedrske eksplozije v korist vsega človeštva, posebej pa še Evrope oziroma evropske unije!
Obenem protest namenjamo tudi Kitajski, ki tudi še opravlja jedrske poskuse.
DAMJAN SKUBIC generalni sekretar Zelene alternative
Dežela za štiri sezone
Nizozemski strokovnjak za hotelirstvo v Krki Zdraviliščih
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Konec prejšnjega leta in v začetku tega, skupaj več kot mesec dni, je bil v Krki Zdraviliščih oziroma v njenih enotah nizozemski strokovnjak za hotelirstvo Henk Reintke, ki ima na tem področju bogate izkušnje tako rekoč iz celega sveta. V več kot 30 letih je bil vse, od pomivalca posode in glavnega kuharja do vodje in direktorja hotela. Na željo Krke Zdravilišč je po posredovanju nizozemske vlade prišel v Slovenijo, da bi svoje bogate izkušnje prenesel k nam.
“Kmalu po prihodu v vašo izredno lepo deželo sem ugotovil, da vašim gostincem manjka izkušenj iz razvitega hotelirskega sveta. Prepričan pa sem, da lahko s pomočjo tujih strokovnjakov dosežete zastavljeni cilj, to pa je še višja raven hotelskih storitev,” pravi Reintke. Vaši ljudje so zelo vedoželjni, hočejo se učiti in novo znanje tudi uporabiti pri vsakdanjem delu.”
Nizozemski strokovnjak je v času, ki ga je prebil pri nas, vzljubil našo deželo in ljudi. “Videl sem cel svet, delal sem v 80 državah, a je Slovenija zame najlepša dežela. To, kar sem videl tukaj, je neverjetno. Vse imate - morje, jezčra, planine, reke, ravnico, gričevje. Slovenija je idealna dežela za štiri turistične sezone na leto. To je enkratno, a žal tega še ne znate prav izkoristiti. V Sloveniji greš, kamor hočeš, dobro ješ, piješ, dobiš vse, kar si zaželiš, a tujci tega ne vedo, Slovenije pri nas na Nizozemskem skoraj ne poznajo. Pri turističnem marketingu je očitno nekaj narobe. Seveda, promocija neke dežele zahteva denar, precej denarja, a to je za vsakega pametnega človeka vložek, ki se bogato povrne.
Pa še nekaj: zame je gostinstvo, hotelirstvo in turizem sploh zelo trd posel. Kdor je notri, naj dela, kdor noče delati tako kot je prav, naj pusti in se
TOPLO-HLADNI BIFE - Pred odhodom je Reintke - na sliki levi, z direktorjem Krke Zdravilišč Vladom Petrovičem -zdomačimi sodelavci v Šmarjeških Toplicah pripravi! izredno bogat toplo-hladni bife. Z dobrotami bogato obloženo mizo je na sredi krasil v velikansko ledeno kocko okovani šopek rož.
loti česa drugega. Če noče ven sam, mu je treba pomagati, kajti mi ne delamo v dobrodelni ustanovi.”
G. Reintke je pred kratkim odšel domov na Nizozemsko, a je pred odhodom obljubil: “Čez mesec dni se po lastni želji vrnem, in to za pol leta. Nikjer doslej, kamor me je kot svetovalca poslala vlada, nisem bil dlje kot dva meseca, v Slovenijo pa hočem še priti. V vsaki od Krkinih enot, se pravi v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, na Otočcu in v Štrunjanu, bom preživel najmanj še po mesec dni. Vaši ljudje se lahko še kaj naučijo in jaz jim s svojimi izkušnjami pri tem lahko pomagam. Se toliko bolj, ker imam to deželo in njene ljudi rad. Bodite optimisti, vedno in povsod, kajti imate čudovito prihodnost!”
A. B.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO Seidlova cesta 1, Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto v Sekretariatu za finance in podjetništvo:
računovodje za občinsko upravo
Kandidat naj izpolnjuje naslednje pogoje:
—	najmanj višja šola ekonomske smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju računovodstva
—	dobro poznavanje dela z osebnim računalnikom (W.ord, Excel)
—	samostojnost in odgovornost pri delu
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s tromesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave s kratkim opisom dbsedanjega dela pošljite na naslov:
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za finance in podjetništvo, Seidlova cesta 1,68000 Novo mesto.
/JpMŠP Razvojno izobrazevalnt\ I m\ocente?' Novo mesto p.o.
vabi k vpisu v
TEČAJE TUJIH JEZIKOV
ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA
* Splošni in poslovni tečaji za odrasle * Tečaji za otroke in mladino
Prijave in informacije vsak delavnik med 8. in 12, uro ter 13, in 16. uro.
RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 21-319, 22-341
Pet let pomoči
Novomeška župnijska Karitas deluje že pet let
NOVO MESTO - Skromno in nevpadljivo, kot je sploh njihovo delo, so prejšnji četrtek, 25. januarja, zvečer v proštiji na Kapitlju stalni sodelavci novomeške župnijske Karitas in člani njenega Kluba dobrote na svojem rednem mesečnem srečanju počastili petletnico delovanja. Ob tej priložnosti jim je prošt Jožef Lap podelil priznanja in zahvale za nesebično prostovoljno delo v tej humanitarni organizaciji.
Za dobri dve desetini je v novomeški Karitas ljudi dobrega srca, ki nekoliko dosledneje kot drugi slede evangelijskim besedam o ljubezni do bližnjega in ki osebno duhovno rast povezujejo z dejavnim usmiljenjem in pomočjo osamljenim, bolnim, ostarelim, socialno ogroženim, skratka vsem, ki so potrebni gmotne ali duhovne pomoči. Iz besed ene od pobudnic ustanovitve novomeške Karitas Estere Dvornik, Jožice Turk, Jožice Kovačič in drugih je bilo mogoče razbrati, kako široko sega Karitas pri nudenju pomoči. Četudi številke ne morejo povedati vsega, saj sta pogosto obisk pri osamljenem ali beseda razumevanja človeku, ki se je znašel na robu obupa, več vredna od zlata, jih vseeno nekaj omenimo za ilustracijo. V zadnjega pol leta so denimo v novomeški Karitas prispevali ali zbrali denar za nakup 595 litrov olja, 510 kilogramov sladkorja, 406 kilogramov moke, 219 kilogramov riža in 215 kilogramov makaronov, lani pa so opravili kar 158 pogovorov z ljudmi, ki so se zatekli po pomoč k njim. V teh pogovorih ob obiskih v Domu starejših občanov in obiskih doma, pri zbiranju in delitvi hrane, oblačil in denarja, pri iskanju rešitev za stanovanjske, zaposlitvene, varstvene in druge težave se izrisuje tista plat vsakdanjega življenja, ki jo sicer tako radi skrivamo in nočemo videti, vendar pa je Karitas s svojim delovanjem ter sodelovanjem z drugimi humanitarnimi organizacija tisto, kar vliva nekaj upanja in prinaša žarke svetlobe v mrak mizerije.
MiM
Jelinčič - ljubitelj psov?
Denarno pomoč je Močivnikovi prispevala le Miillerjeva
V sredo, 27. decembra 1995 je 'TV Slovenija v tretjem Dnevniku prikazala osladen prispevek Polone Šorn o “najlepšem” psu leta 1995, podobno pa tudi dva dni kasneje Kanal A, z dodatkom poslanca Jelinčiča, ki se je hvalil, da je to tekomovanje predlagal sam. Ob lastni hvali je dodal, da je velik ljubitelj psov in naštev nekaj psov avtohtone pasme. Ob vsakodnevnem trpljenju psov, zlasti na kmetijah, se mi zdita oba prispevka za lase privlečena. Ljubezen do psov se kaže drugje, ne pa v izboru najlepšega. Ne vem, ali si Jelinčič nabira točke za nove volitve tudi na račun izjav, da je on predlagal zakon o varstvu živali. Če bi bil res ljybitelj živali, potem bi dal kakšen denarni prisopevek za azil 168 zavrženih oz. rešenih psov, ki jih v tej zimi z velikimi napori preživlja Močivnikova.
Pozanimala sem se v celjski banki in ugotovila, da je edina darovalka novoletne pomoči Močivnikovi Lea Eva Miiller iz Ljubljane, ki je nakazala 100 tisoč tolarjev. G. Jelinčič naj gre tudi pogledati farmo laboratorijskih psov Krka Novo mesto, kjer je več kot 100 psov noč in dan v tem mrazu na prostem! Pa koliko ptičje krme je kupil za zunanje ptice? Me prav zanima! Lahko je osnutek zakona
dati v aktovko ih ga prinesti s Trubarjeve v Šubičevo ulico, ampak to gradivo sestavljati je druga stvar. Tako ne mislim samo jaz. Najbolje je, da si Jelinčič in direktor Krke Kovačič podata roke in se stisneta v topel kot, psi pa trpijo. Tudi zato bojkotiram izdelke Krke.
MELITA FURLANI Celje
KONCERT BOŽIČNIH PESMI

VELIKE LAŠČE - V petek, 26. januarja, zvečer je bil v cerkvi v Velikih Laščah koncert božičnih pesmi. Pele sojih pevske skupine KUD “Primož Trubar”, in sicer moški pevski zbor pod vodstvom Jožeta Gačnika, mešani pevski zbor pod vodstvom Majde Bantan in mlajša mešana vokalna skupina pod vodstvom Martine Purkart. Organiziral ga je KUD Primož Trubar Velike Lašče v sodelovanju z župnikom Lojzetom Lomov-škom. Koncert je bil z ozirom na hladno cerkev in da je tisti večer bil v Levstikovem domu sestanek s predsednikom SDSS Janezom Janšo, kar dobro obiskan.
ZA ORGLE - NASTOP ZBORA IN DOLENJSKEGA PIHALNEGA KVINTETA - V nedeljo, 28. januarja, je bil v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Kostanjevici koncert mladinskega pevskega zbora Seraphicum in Dolenjskega pihalnega kvinteta. Mladi pevci in glasbeniki so se za koncert odločili, ker želijo tudi sami nekaj prispevati k nakupu novih orgel v omenjeni cerkvi, saj so stare že močno dotrajane. Obiskovalcem se je mladinski pevski zbor predstavil s programom božičnih pesmi, s katerim je pred kratkim zelo uspešno zastopal Slovenijo tudi v Belgiji na svetovni razstavi jaslic. Zbor v Kostanjevici deluje že tretje leto, potem ko so ga mladi pevci odraslega cerkvenega zbora ob podpori organista in zborovodje Janeza Kuharja ustanovili v želji poseči po zahtevnejšem in bogatejšem programu. Zaradi bolezni enega od članov Dolenjskega pihalnega kvinteta ti niso nastopali samostojno, pač pa so v nekaj pesmih spremljali mlade pevce. (Foto: T. G.)
Bizeljanci so dobri pevci
Festival mladih pevcev - Med 18 solisti najbolje zapeli: Katja Mihelin, Natalija Črnelič in Primož Decceco
BIZELJSKO - Peti zimski festival na OŠ Bizeljsko je bil deležen še večje pozornosti kot prejšnji. Šolarji se vse raje prijavljajo za nastop, saj dobrih pevcev ne manjka, čeprav ima šola le 156 učencev. Poslušalci, ki so prišli tudi iz Brežic in Bistrice ob Sotli, so minuli petek napolnili dvorano in presojali pevske sposobnostih desetih solistov z nižje in osmih z višje stopnje.
Med solisti razredne stopnje se je po oceni strokovne komisije najbolje odrezala Katja Mihelin, kije zapela skladbo Moje pravljice. Občinstvo je bilo najbolj navdušeno nad izvedbo pe-
smice Ti boš pa moja ostala in je za zmagovalca izbralo Primoža Decceco. Med pevci iz višjih razredov je daleč najbolj izstopala Natalija Črnelič, ki si je z izvedbo skladbe Prisluhni mi prislužila prvo nagrado strokovne žirije in obenem tudi občinstva. Zmagovalci so prejeli kristalne plakete, vsem ostalim tekmovalcem, ki so si s petjem prislužili drugo nagrado, so v spomin na festival podarili kristalne izdelke. Prireditev so popestrili tudi glasbeni gosti: kvartet Šuštarji, ansambel Tonija Hervola in bivši učenci, ki so nastopili s karaoka show,
B. D. G.
BIZELJSKI FESTIVAL - Soliste je na festivalu spremljal mladinski pevski zbor bizeljske šole, medtem ko je za glasbeno spremljavo na sintetizatorju poskrbel učitelj Vilko Urek, ki je precej zaslužen za otroške festivale po brežiških šolah. (Foto: B. D. G.)
RAZSTAVA JOŠTA SNOJA
NOVO MESTO - Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v četrtek, 8. februarja, ob 19. uri v knjižnici Frančiškanskega samostana otvoritev razstave ljubljanskega akad. slikarja Jošta Snoja z naslovom “In luč sveti v temi”. Avtorja bo predstavil Jožef Matijevič, v kulturnem programu pa bo nastopil Frančiškanski komorni zbor.
POPRAVEK
Kaj v razprodaji?
Kaj je na voljo v razprodaji? Kakšna je usoda izdelkov, ki so ostali? O tem in še drugem sem za vas pretekli teden poizvedovala po novomeških prodajalnah oz. butikih ženske, moške in otroške konfekcije, kjer se je končala sezonska razprodaja.
O butiku SARA, kjer prodajajo samo za naše malčke, so vse izdelke, katerih serija se je končala, pocenili za 15 do 35 odstotkov. Cesar niso prodali, bo dobilo spet prvotno ceno. Odziv je bil velik, saj imajo dovolj stalnih strank, ki so seznanjene s sezonskimi znižanji in tu kupujejo vsako leto.
A DA HIŠA MODE je svoje stranke presenetila še z dodatnimi znižanji že po končani razprodaji. Cene so znižali do 40 odstotkov, tiste s krznom tudi do 50, sedaj pa lahko kupujete še 10 odstotkov ceneje. Kar bo ostalo, bodo vrnili ali pa prihranili do naslednjega leta.
Obiskala sem tudi butik NEW PLAČE, ki ga prav gotovo dobro poznajo mlade in malo starejše dame z diskretnim stilom. Izdelki so bili cenejši do 30 odstotkov, lastnica pa mi je zaupala, da je prodala že skoraj vse. Tu torej ni strahu, da bi oblačila morala
uskladiščeno prespati poletje.
Poteh mrzlih dne-
Malokdo ol vih premišljuje o bližajoči se pomladi, saj nam vreme še ne obeta toplih dni, da bi se znebili težkih oblačil. Če ste si kupili kaj novega na razprodaji, s pridom nosite, v nasprotnem primeru pa se veselite spomladanske kolekcije, ki vam jo pripravljajo.
JERCA LEGAN
ROJSTNI DAN SOLE
V soboto je OŠ Krmelj praznovalo obstoja, liči
T	IV V V/ IVI l,lv,J I	— ' —
la 50-letnico obstoja. Učitelji so pripravili več prireditev oz. delavnic:
Zgodovinski drobnogled (2.)
Torej, sredi osemdesetih v Novem mestu ne obstaja nekaj, čemur bi se reklo enotna scena. Različni bendi branijo različne barve; tako Pandan zastopa tedanjo različico angleškega popa in temu primerno zaseda prizorišča na Loki in v športni dvorani kot podporo skupinam, ki prihajajo od drugod. Skupina Drevored, ki se je naslanjala na glasbo zgodnjih Police in se gibala vzporedno s skupino U2, ki je tedaj šele odpirala novo poglavje v rocku, se je za razliko od prejšnjih someščanov raje držala zaprtih prostorov snemalnih studiev, snemala po nekaj pesmi, ki so se tu pa tam zavrtele na radijskih valovih, in le redkokdaj stopila na odre in pred množico.
Osebnost, ki je na novomeški sceni neprestano prisotna in se je že zapisala med nesmrtnike, se odziva na ime Tomaž Zorko. Tedaj je ta okoli sebe imel zbrane glasbenike, ki so poleg tega, da so po nepisanem novomeškem pravilu na koncertih igrali nekaj splošno priznanih rock'n’rollov, odigrali tudi avtorske komade taiste legende, ki je svoje priznanje doživela na prvem CD-ju gorjanskih D’Kovačev. Imenovala se je Goga Band, igrala je po vseh tedanjih klubskih “placih" Dolenjske, Noge mi smrdijo in Hej kadila si mi pa sta bila že tedaj zapisana med hite.
Sam v tistem času doživim prometno nesrečo in s tem je moja kariera glasbenika za nedoločen čas prekinjena. Posvečam se organiza-torstvu v Rumanji vasi in Vavti vasi, kjer z Branetom Konciljo podpiram kontra kulturne bende. ® Ne splošno je bilo v tistem času / znano, da bo punk legenda Brane j ' predstavil najmanj pet svojih pro- . „ jektov v enem večeru. Novome- \ a ščani, ki se nekajkrat pojavijo na I 5 tem terenu, so bili frakcija skupine ® General Lojze, ki je tedaj nastopa- ! la pod imenom Boljšoj teater. Ponavadi so odigrali nekaj punkov- j ^ skih klasik, zatežili nekaj pripadnicam lepšega spola in to je bil njihov skrajni domet. Na našem terenu so tedaj igrali tudi kočevski j • Gottsche, ki so v svojem lastnem } p mestecu skrbeli tudi za koncertne p dejavnosti in tam, v njihovem kulturnem domu, sem prvič prisostvoval koncertu živeče legende ; li Marka Breclja.
V času poletja pa tedanja glas- 1' bena zadruga, držeč se za roke z i •
tedanjim ZSMS, organizira majhne festivalčke, ki predstavijo v M živo bande, ki so na tedanjem
prizorišču Jugolanda zavzemali j jj
status prvoligašev. Spomin mi seže do odličnih U škripcu, so- ! j, lidne novo volovske scene na čelu j s Piloti in prevečkrat povabljenih Plava trava zaborava.
(se bo nadaljevalo) BORIS O. PETKOVIČ
2
iMl 0= M
i s
9,
n
n
Ja
NOVOLETNI KONCERT NA OŠ METLIKA
Naš novoletni koncert je bil letos nekaj posebnega. Redno nas je obiskovala domača skupina, letos pa so nas presenetili s tujo - hrvaško skupino. Prišel je SENA M. Nastop je trajal do 12. ure. Našemu dveur-nemu rajanju so se pridružili še osnovnošolci OŠ Suhor in Tekstilna šola Beti iz Metlike. Vsi skupaj šmo se imeli lepo. ANA LOGAR, 6.c OŠ Metlika

Najstarejša krajanka Kandije - Grm
i L
plesno, lončarsko, kemijsko, modno i. Sa
- glasbeno in druge. Sam sem se udeležil plesne in kemijske. V kemijski delavnici mi je bilo všeč ugotavljanje drugačnega pridobivanja kisika. V plesni smo se naučili nekaj plesov in jih na končni predstavitvi tudi zaplesali. To so storile tudi vse delavnice pa tudi šolski pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Nato smo se odpravili v telovadnico, kjer smo pojedli vsak svoj košček torte. Na našo predstavitev sent povabil svojo mamo, ki je bila nad programom in slastno torto zelo navdušena.
LOVRO BLATNIK, 4.r.
OS Krmelj
TRPINČENJE MED UČENCI
Žal tudi v našem razredu narašča nasilje. Pojavljajo se prepiri, pretepi, grde besede, izsiljevanje ipd. Nekateri učenci se neprimerno obnašajo do učiteljev. Če se primerjamo s prejšnjimi leti, ugotovimo, da je vsako šolsko leto več prepirov, pretepov, zafrkavanja, poniževanja in žaljenja. Vse te probleme učenci in učitelji rešujemo z individualnimi pogovori, na razrednikovih in govorilnih urah. Na govorilne ure razrednik povabi starše in učence, da skupaj rešujemo probleme. Upajmo, da bodo ti pogovori rodili uspehe in bo nasilja manj.
, ANAČOL1Č. 6.b OŠ Grm, Novo mesto
V članku z. naslovom “Načelno za park”, v letošnji 4. številki Dolenjskega lista se je tiskarski škrat poigral z nekaterimi imeni. Kriva je bila slaba telefaks kopija. Namesto g.
Derginc je pravilno g. Berginc, Jelka Nudiklin je pravilno Jelka Hu-
doklin in pravilni priimek poslanca DZ Henigman. Za napake se opra-vičujemo.	Uredništvo DL
i 23. januarja je praznovala i 93. rojstni dan Marija Kast-i reve iz Skalickijeve ulice 8 v i Novem mestu. Rodila se je v 1 Beletovi družini v Gotni vasi-
•	Kot dekle se je zaposlila na i Kmetijski šoli Grm, tu pa je , i tudi spoznala svojega moža in
i se poročila leta 1927. Rodili
> so se jima trije sinovi in hčer-
•	ka. Po rojstvu prvega otroka 1 je Marija ostala doma in se
1 posvetila družini. Njen možje
1 bil zaposlen kot kletar in
1 vinogradnik, stanovali pa so v
1 hišici pri Kmetijski šoli Grm-1 Tu živi jubilantka še danes t J vnukom Stankom.Marija je ! imela težko življenje, saj je , pogosto hodila tudi na dnino-, Pred 23 leti ji je umrl mož-, Aktivno se je vključevala v i kulturno življenje. Veselje do i igre in plesa ji je pomagalo i preživeti težke čase. Sodelo-» vala je v igralski skupini, ki jo i je vodil pokojni prof. Kocu-van. 30 let je bila članica pev-
skega zbora upokojencev
1 Novo mesto. Šele pri 89 leti*1
Je človek, je mož, je oče, je sin, je prijatelj. Bojan je bil vse. Bežno poznanstvo z njim in njegovo družino je prav zaradi njegove iskrenosti, poštenosti in skrbi do najbližjega preraslo v nekaj več. Ponujena roka v pomoč in nasvet, iz katerega je velo za Bojana tako samoumevno človekoljubje, je bilo zame nekaj posebno veličastnega in nevsakdanjega. Življenje ti pošlje naproti zelo malo takih ljudi. Beseda zahvale je takemu človeku premalo. Zdaj, ko ga ni več, to vem. Prav zato zame in še za marsikoga Bojan ne bo nikoli
Umr '	MAJDA LUZAR
VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS - Da ta rek res drži, so v petek, 26. januarja, dokazali mirnopeški osnovnošolci in njihovi učitelji, ki so v šolskih prostorih staršem in gostom pripravili predstavitev projekta s tem naslovom. Na najrazličnejše načine (s popisom običajev, starih lip, zbiranjem starih stvari, fotografij, križev, in pod.) so predstavili mirnopeško, globodolsko in šentjursko dolino ter obudili spomin na stare čase z namenom, ohraniti delček preteklosti. Da so se učenci od L pa do 8. razreda dela lotili zagnano in z zanimanjem, kažeta tudi razstava in šolsko glasilo, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Na zaključno prireditev, ko je bil tudi dan odprtih vrat šole, so povabili domačina glasbenika Lojzeta Slaka, ki se je rodil na Jor-dankalu, dobrodošlico pa mu je izrekel Aleksander Rupena, ravnatelj OS Mirna Peč. Slak je povedal, da vedno zelo rad prihaja na Dolenjsko, dobro pa je gosta “zaslišala" tudi učenka, ki je z Lojzetom Slakom imela kratek intervju. Zabaven in pester je bil tudi kulturni program, v katerem velja omeniti predvsem skeča, ko so mladi igralci prikazali stara opravila: ličkanje koruze in mlatenje slame ter izdelavo slamnate strehe. Skratka projekt, vreden pohvale! (Foto: L. Murn)
1 je prenehala hoditi k pevskih1 J vajam. Prejela je zlato GallU" ! sovo priznanje, i Še vedno je čila in zdrava ih i opravlja vsa gospodinjski
*	dela. V veliko oporo ji je vnuk
*	Stanko, ima jih pet, in šc tn 1 pravnuke. Veselje in dobri
volja jo še vedno spremljati n ne kaže 93 let. Ob visokeih
in ne kaže 93 let. O..T~ .
jubileju so jo obiskali vSj
JUOliejli so jo uuisn.au 1 otroci in predstavniki Rt'
J Kandija Grm. Skupaj z juh1'
. lantko so zapeli pesem Eh , starček je živel... Zaželeli sml’ i ji še veliko zdravih in zado' i voljnih let in ji izročili skrort1' i no darilo.
KORK Kandija Grh1
— m *
TELEVIZIJSKI SPORED
s
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
; ČETRTEK, 1. II.
. SLOVENIJA 1
3	9-15 - 0.05 TELETEKST
e 9.30 VIDEOSTRANI . 10.10 OTROŠKI PROGRAM
UGANKE MED NITKAMI 10.30 BATMAN, amer. naniz., 16/32
-	10.55 TEDENSKI IZBOR
ŠČURKI-ZGODBA IZ DOMAČIH LOGOV
11.25 PO DOMAČE ' U.0O POROČILA 1	13.05 KOLO SREČE, ponov.
f 14.15 TEDENSKI IZBOR
CLIVE JAMES, angl. dok. serija, 2/4 15.05 POSLANSKA KRIŽPOTJA e i 16.25 ZNANOST OD BLIZU, kan. znanstv. nadalj., 1/20
■- 1 17.00 TV DNEVNIK 1 z 17.10 OTROŠKI PROGRAM
■- r	živžav
V . 18.05 V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. n	naniz., 17/21
lj 18.35 KOLO SREČE, TV IGRICA ,j 19.05 RISANKA ; [ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 NOREC V MNOŽICI, amer. naniz., 6/16 20.30 TEDNIK
| 21.20 POSVEČENO ELLI FITZGERALD, franc, glasb, dokument.
1 1 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
-	22.45 POSLOVNA BORZA
A 23.00 UMORI, amer. naniz., 14/20
"1 SLOVENIJA 2
;š§ 9.00 Euronevvs -12.35 Tedenski izbor: Izobra-L1 ievalna oddaja; 13.05 Ljubljanica, reka, ki izginja, 2. del -13.45 Športna sreda -15.10 Zakleta gomila, island. film -16.35 Norec v množici, amer. naniz., 5/16 -17.00 Izigati kralja, angl. nadalj., 4/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izziv, . * poslovna oddaja -19.15 Tok tok, kontaktna od-t daja za mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 I Okus po zločinu, angl. naniz., 5/10 - 21.25 [ Umetniški večer - 23.10 Večer jazza v studiu
■ KANAL A
| 7.00 CNN poroča - 8.05 Novice - 8.15 Obalna J j straža (ponov. 11. dela amer. nadalj.) -10.00 I Družina Adams (ponov. 23. dela) -10.25 Sirene ^ (ponov. 21. dela) -11.15 Replika (ponov.) -12.00 I Novice -12.50 Video strani -16.00 Novice -16.45
■	Dance sesion (ponov.) -17.15 Risana serija H (ponov.) -17.45 Obalna straža (12. del. amer. | nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (24. del. amer. risane serije) - 20.00 Pot fla-
1 mingov (4. del. amer. naniz.) - 21.00 Maručini ! kristali (vedeževanje v živo) - 21.30 Ledeni pi-| rati (amer. film) - 23.05 Novice -23.10 Gost pike ; na A - 23.55 Video strani - 0.00 CNN poroča
H jHTV 1
S 7. lil TV spored - 7.25 Poročila - 7.3(1 Santa Bar-^■bara (serija) - 8.15 Dobrojutro - lO.tK) Poročila
■	-10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program IjHza otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.20 jS Ljubezen (serija) -12.45 Drevo spora (fran. film)
jH- 14.35 Program za otroke in mladino - 16.45 P F Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 47/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Moč dc-l„ j narja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Smrt Jugoslavije (dok. oddaja, 3/5) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko -23.05 Triler-0.05 Poročila
HTV 2
14.35	Video strani -14.50 TV koledar -15.00 Ekran brez okvirja -16.00 Tenis - 20.10 Kitajska plaža (serija) - 21.00 Rešitev 911 (dok. serija) -
21.55	Od 16 do 24 - 22.25 Repulsion (brit. film)
PETEK, 2. II.
n-
z
j'
)C
O-
■l
V
lo
lo
o*
jo
u-
V'
ih
to
ci-
in
ka
uk
in
r»
itn
;ni
zs'
lK
bi-
Eh
no
lo-
to-
rih
SLOVENIJA 1
9.15-0.30 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.40	OTROŠKI PROGRAM SNEŽAK1, češki igrani film
10.00	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 17/26
10.25	TEDENSKI IZBOR
POSVEČENO ELLI FITZEGRALD, ponov.
11.15	ARABESKA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.30	SVET NARAVE, angl. poljudnoznanstv. serija, 4/10
15.20	SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 5/9
15.50	ZVOKI GODAL, 5/6
16.15	KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM ŽFI F7NA PFČ 3/4
17.25	HEATHCLIFF, risana naniz., 20/21
18.00	V NAJBOLJŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 18/21
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	GRADE NA UDARU, amer. naniz.,22/26
20.30	PODARIM, DOBIM
20.40	POGLEJ IN ZADENI
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	RAŠOMON, japon. film (ČB)
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11.45 Tedenski izbor: Izziv, poslovna odBaja; 12.15 V žarišču; 12.45 Znanost od bli-
zu, kan. znanstv. nadalj., 1/20; 13.10 Mojstrovine;
14.00	Edvvard Albee, angl. dok. oddaja; 14.50 Brata in sestri, italij. film -16.30 Grace na udaru, ponov. 17.00 Znanje za znanje -18.20 Po Sloveniji -18.45 Spin -19.25 Risanka - 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 In morje bo pove-dalo, amer. nadalj., 1/4 - 21.25 Studio City - 22.25 Novice iz sveta razvedrila - 22.50 Nor na reklame, 5/15
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobrojutro - 8.05 Novice - 8.15 Obalna straža (ponov. 12. dela amer. nadalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 24. dela) -10.25 Maručini kristali (ponov.) -11.20 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -16.40 Pot flamingov (ponov. 4. dela) -17.45 Obalna straža (13. dela amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (25. del amer. risane serije) -
20.00	Dežurna lekarna (62. del Špan. naniz.) -
20.35	Devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.05 Skriti na čistini (amer. film) - 22.45 Gost pike na A -
23.00	Novice - 23.05 Ledeni gusarji (ponov. amer. filma) -1.10 CNN poroča
HTV 1
7.10	TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Rodeo (amer. film) -
14.35	Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 48/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Sto let hrvaške kinomatografije (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X (Dok. film) - 23.55 Poročila
HTV 2
15.20	TV koledar -15.30 Besede, besede, besede -
16.00	Tenis - 20.10 Kavarna “Na zdravje” (hum. serija) - 20.40 Prvi ponedeljek v novembru (amer. film) - 22.25 Latinica - 23.40 Saturn III (amer. fdm)
SOBOTA, 3. II.
SLOVENIJA 1
6.45-0.25 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI
7.30	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
7.45	KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 4/25
8.00	MALE SIVE CELICE, kviz
8.45	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.15	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 5/11
9.40	ČISTILNA MAŠINA, kan. film
11.10	ZNANJE ZA ZNANJE, ponov.
12.10	POTOVANJE V BENETKE, 1/9
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.00	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 5/10
14.50	TEDNIK, ponov.
15.40	POLICIST S SRCEM, avstral. naniz., 26/26
16.25	STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok. serija, 11/13
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RAZJARN1KOV1V PROMETU, tv nadalj., 2/10
17.55	ALPE JADRAN
18.25	OZARE
18.30	HUGO-TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.15	NEODKRITA K1LIKILIJA, dok, oddaja
21.50	TURISTIČNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	KRVOLOČNEŽI, fran. film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs - 8.55 Poglej in zadeni! -10.25 SP v biatlonu 15 km (ž) -12.00 Koncert -14.15 Sonce sije, amer. film -15.45 Podarim, dobim, ponov. -15.55 Dan slovenske košarke -18.30 Karaoke - 19.30 4x4 oddaja o ljudeh in živalih -
20.05	Policaj v vrtcu, amer. film - 21.50 Sobotna noč - 0.20 Ameriški nogomet (posnetek)
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.30 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.30 Risani film -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - U.OOČikaške zgodbe (ponov.) • 12.15 Maručini kristali (ponov.) -12.45 Dance sesion (ponov.) -13.40 Video strani -17.10 Šolska košarkarska liga - 17.50 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Čikaške zgodbe (amer. film, 5. del) - 21.15 Hudičevo seme (amer. film) - 22.50 Skriti na čistini (ponov. filma) -1.00 Ljubezenski vodič, 7. del -1.25 CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Poštarska povest (dok. serija) -
14.45	Briljanten - 15.35 Švetovni reporterji -
16.25	Poročila ■ 16.30 Sinovi Nevihte -18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Kdo prihaja na večerjo -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Pink Cadillac (amer. film) - 22.15 Film - 23.00 Dnevnik - 23.20 S sliko na sliko - 23.50 Nočna premiera: Cadfael
HTV 2
13.00	TV koledar -13.10 Tišino, prosim (dok. film) -14.00 Tenis -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.10 Dok. oddaja - 20.45 Vidikon • 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.05 Šport - 22.20 Hr top 20
NEDELJA, 4. II.
SLOVENIJA 1
7.45	-0.55 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.20	OTROŠKI PROGRAM VODNARČEK, POJOČI PES, izrael. naniz., 3/4
8.45	ŽIVŽAV
9.30	RISANKA
9.55	NEDELJSKA MAŠA, prenos
11.00	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 5/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	LJUDSKI PEVCI IN GODCI
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35	KARAOKE, ponov.
14.50	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.20	REVOLVERAŠEVA SMRT, amer. film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	NEDELJSKIH 60
21.15	POLETJE 1945, nizozem. nadalj., 1/8
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	STRAH, sloven. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Grans Montana: Superveleslalom 10.25 do 12.00 (ž); Ruhlpolding: Biatlon 20 km (m) do 13.30; Jesenice: Hokej 17.25 do 20.00
8.00	Euronews - 8.50 Tedenski izbor: Angleška glasb, lestvica; 9.40 Videošpon; 13.30 V vrtincu;
14.15	Tok, tok; 15.00 Spin; 15.45 Lahkih nog naokrog - 16.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih -
16.55	Športna nedelja - 20.05 Razgaljeni mediji (angl. dok. serija, 3/4) - 21.00 Večerni gost - 21.50 Šveče v temi, amer. drama - 23.30 Športni pregled
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) - 10.00 Muppet show (22. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -
11.15	Duša in telo (ponov. 4. dela amer. nadalj.) -12.10 Živeti danes (ponov.) -12.45 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -15.05 Replika (ponov.) -16.15 Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppet show (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -
18.00	Avto ljubezni (amer. mladinski film, 5. del) -19.00 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.00 Duša in telo (amer. nadalj., 5. del) - 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu -
21.30	Jeleni z zahoda (14. del amer. nadalj.) -
22.20	Siam (ponov.) - 22.50 Hudičevo seme (ponov. amer. filma) - 0.30 CNN poroča
PONEDELJEK, 5. II.
SLOVENIJA 1
9.45	-0.35 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25	OTROŠKI PROGRAM ZVEZDICA ZASPANKA, lutkovna igrica
10.50	PRITLIKAVČKI.angl. nadalj., 8/12
11.10	STRAH, ponov. sloven. filma
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
13.50	TEDENSKI IZBOR
UTRIP
14.05	ZRCALO TEDNA
14.20	ZA TV KAMERO
14.35	FORUM
14.50	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.20	VEČERNI GOST
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.30	TV OKO, angl. dok. serija
18.00	SIMPSONOVI, amer. naniz., 18/48
18.35	L1NGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 18/22
21.25	CLIVE JAMES, dok. serija, 3/4
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	UMORI, angl. nadalj., 15/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews - 9.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 5/11; 10.10 Ljudje in zemlja; 10.40 V žarišču; 10.55 Policist s srcem, avstral. naniz.; 11.40 Teater paradižnik' 12.40 Sobotna noč; 15.10 Studio City; 16.10 Športni pregled -16.40 Noro zaljubljena, ponov. 17. dela -17.10 Učitelj, franc, nadalj., 16/24 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma steza -19.15 Ameriška glasb, lestvica - 20.10 Osrti dan - 20.40 Zadnja Kristusova skušnjava, amer. film - 23.20 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.15 Obalna straža (ponov. 13. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Jeleni z zahoda (ponov. 14. dela) -11.15 Žametne vrtnice (ponov,) -12.45 Videostrani -14.00 Novice -17.15 Siam (ponov.)
-	17.45 Obalna straža (14. del amer, nadalj.) -
19.00	Pika na A -19.30 Družina Adams (amer. naniz., 26. del) - 20.00 Zlata dekleta (23. del. amer. hum, naniz.) - 20.30 “The Commitments” (amer. film) - 22.30 Jonathan (oddaja o turizmu)
-	23.00 Novice - 23.05 Rodeo (kont. glasbena oddaja) - 23.50 Gost pike na A - 0.35 CNN poroča
TOREK, 6. II.
SLOVENIJA 1
9.45-0.15 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.30	OTROŠKI PROGRAM
DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKi, 7/10
10.50	ČAROBNA VRTAVKA
11.25	USPEHU NAPROTI, kan. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.40	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 5/10
14.10	OBZORJE DUHA
14.40	SVEČE V TEMI, amer. drama
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 5/25
17.25	VODNARČEK, POJOČI PES, izrael. naniz., 4/4
18.00	V NAJBOUŠ1H DRUŽINAH, norv. naniz., 19/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 17/20
20.40	MADE IN SLOVENIA
21.30	ROKA ROCKA
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.55	POSLOVNA BORZA
23.05	UMORI, amer. naniz., 16/20
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs - 9.55 Tedenski izbor: Sedma steza; 10.25 Osmi dan; 10.55 Starodavni vojščaki, amer. dok. serija; 11.20 Alpe Jadran; 11.50 Nedeljskih 60; 12.50 Portret Pavla Merkuja;
13.15	Kačji pastir (opera); 14.20 Aliča, evropski kult. magazin -15.15 Šport -16.00 Shingalana, avstral. dok. nadalj., 1/4 -16.30 Ko se srca vnamejo, ponov. 16. dela - 17.10 Okus po zločinu, ponov. 5. dela -18.00 Po Sloveniji -18.45 Da ne bi bolelo -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Učitelj, franc, nadalj., 17/24 -
21.20	Pisma - 21.50 Somrak stoletja
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobrojutro - 8.25 Obalna straža (ponov. 14. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Dežurna lekarna (ponov. 62. dela) -11.25 Video strani -16.00 Novice -16.30 Rodeo (ponov.) -17.15 Risana serija -17.45 Obalna straža (15. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina Adams (27. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (22. del. amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Karma (oddaja na meji) -
22.10	TVegani podvigi (dok. oddaja) - 23.45 Gost pike na A - 23.00 Novice - 0.00 ČNN poroča
SREDA, 7. II.
SLOVENIJA 1
9.15-1.00 TELETEKST 9300 VIDEOSTRANI
10.05	TEDENSKI PROGRAM POVODNI MOŽ
10.25	SKOK MED ZVEZDE, novoze land. naniz., 5/14
10.50	ROKA ROCKA
11.40	RAZGAUENI MEDIJI, angl. dok. serija, 3/4
12.30	UUDSKI PEVCI IN GODCI
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOUKE
16.00	MADE IN SLOVENIA, ponov.
17.00	DNEVNIK 1
17.10	POD KLOBUKOM
18.00	V NAJBOUŠIH DRUŽINAH, norv. naniz., 20/21
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	PODELITEV PREŠERNOVIH NA GRAD, prenos iz CD
21.05	DNEVI FILMA, island. film
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	UMORI, amer. naniz., 17/20
23.55	KRAUESTVO, dan. naniz., 5/5
SLOVENIJA 2
Opomba: Ljubljana: Rokomet (m) 20.35 do
22.00
9.00	Euronevvs -11.50 Tedenski izbor: Da ne bi bolelo; 12.20 V žarišču; 12.50 Pisma; 13.20 Somrak stoletja; 15.00 Revolveraševa smrt, amer. film;
16.30	Gospod Bean, ponov. -17.10 In morje bo povedalo, ponov. -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna sreda - 22.00 Objem, ob 30-lctnici umet. dela Vojka Vidmarja - 22.55 Balet
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice-8.15 Obalna straža (ponov. 15. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 27. dela) -10.25 Karma (ponov.) -12.00 Novice -12.05 Video strani -16.00 Novice -16.45 Tvegani podvigi (ponov, 6. dela) -17.15 Državnik novega kova (ponov. 19. dela) -17.45 Obalna straža (16. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A -19,30 Družina Adams (28. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (22. del amer. naniz.) - 20.50 Unpato (pogovor v studiu) - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Gost pike na A - 22.45 Burleska - 23.00 Novice -
23.35	Video strani - 0.00 CNN poroča
RADIO
t04.S
105.9
107.3 U ]J y U 107.5
91 .2
OGNJIŠČE
tal. 152 11-26 f.*. 152 IJ 62
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi
-	4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	-13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dec Jay Time)
ČETRTEK, 1.2.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.15 Pro-motor poroča - 19.00 Rockovski sprehod - 20.00 Glasbeni gostje - 22.00 Rock balade
PETEK, 2.2,
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 15.30 Grmski vulkan -
17.00	Srakin TV izbor - 18.00 Poročila -
18.10	Ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Evergrecni -22.00 Kviz z evergreeni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 3.2.
5.30	Dobro jutro - 7.00 in 9.00 Poročila -
9.15	Kinološka oddaja - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -
11.00	Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila -18.10 Obisk - 21.00 Sobotna super veselica -1.00 Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 4.2.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja -
12.00	Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 in 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz
o
* m***1 ^
M
KARAOKE V RIBNICI - V nabilo polni dvorani ribniškega športnega centra je koprska televizija posnela 99 in 100. oddajo priljubljenih Karaok. Piložnost, da pokažejo, kaj znajo, so dobili popevkarji iz Ribniško I nčcvske doline. Posebna žirija je imela že na avidiciji težko nalogo o določitvi tekmovalcev, tesen izid glasovanja pa je bil tudi na sobotni prireditvi, ki je minila v športnem vzdušju, saj so posamezne kandidate spodbujale množice s transparenti. V 99. oddaji je zmagal Leon Jakšič, v 100. pa Boštjan Kranjc (oba iz Ribnice). (Foto: M. Glavonjič)

sir
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Andreji Zorec iz Dolenje Ponikve. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1(1) Snežni valček - ANS. RUBIN
2	(4) Planinska - ANS. BISTRIŠKI ODMEV
3	(6) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC
4	(2) Na božič nihče ni sam - ANS. NAGELJ
5	(5) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
6	(8) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA
7	(3) Sreča - ANS. MESEČNIKI 8(9) Mama - ANS. STOPAR
9	(-) Ti ne veš - NAS. TONIJA HERVOLA
10	(7) Čestitke in pozdravi - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI Predlog za prihodnji teden: Ostanimo Slovenci - ANS. CVET
¥,--------------------------------------------------H
KUPON ŠT. 5
Glasujem za: Moj naslov:
v
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103,
68000 Novo mesto.
v
Čarobni vijak
Olajša in poceni polaganje talnih oblog
Gradbinci sicer delajo z vodno tehtnico, metrom in svinčnico v roki, vendar boste v stavbah bolj težko našli povsem ravna tla in povsem
ravne stene. Ko pridejo v hišo skih ali talnih
polagalci stenskih oblog, je seveda slišati nekaj jeznih besed, potem pa se mojstri znajdejo in s podla-ganjem in podzidavanjem dosežejo, da je pod raven in opaži prav tako. To delo bo zanje poslej še lažje, za kar je poskrbel Stane Tkalčič iz Ljubljane, ki je izumil nastavitveni vijak za montažo.
Izum učinkovito rešuje težave z neravno podlago. Nastavitveni vijak sestavljata podnožje s premerom petih centimetrov, podloženo z gumo, ter vijak M8 z vrezano zarezo na koncu navoja. V komplet sodi še matica, opremljena s štirimi zobci, s katerimi jo pričvrstimo v les. V nosilne letve na vsakega pol metra zvrtamo luknje, vanje s spodnje strani pritrdimo matice. Zareza na vrhu vijakove-ga navoja pa nam omogoča, da vijak poljubno privijamo ali odvijamo in s tem dosežemo vodoraven položaj nosilne letve.
Polaganje talnih in stenskih oblog z nastavitvenimi vijaki zelo olajša delo, prinaša pa tudi prihranek, saj pri polaganju talnih oblog denimo ni potreben estrih, v prostor med nosilnimi letvami pa lahko vstavimo toplotno izolacijo. Nosilnost vsakega vijaka je sicer okrog 700 kilogramov, vendar je priporočljivo na mestih, kjer bo obremenitev tal velika, vstaviti kakšen vijak več.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO
■
* objavlja prosti delovni mesti:
1.	PROJEKTANT PROGRAMER
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba — dipl. ing. računalništva
—	končno znanje za projektiranje informacijskega sistema
—	končno znanje programiranja
—	osnovno znanje uporabe razvojnih orodij za projektiranje
—	končno znanje uporabe razvojnih orodij za programiranje
—	12 mesecev delovnih izkušenj
2.	SISTEMSKI PROGRAMER — OPERATER I
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba — ing. računalništva
—	dopolnilno znanje za sistemsko programiranje
—	končno znanje za operaterja
—	9 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto, Prešernov trg 7, NOVO MESTO.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
• Slovenija je majhna, toda če ne bomo samozavestni, bo še manjša. (Pahor)
i== zavarovalnica triglav
Ki/ poslovna enota novo mesto
Novi trg, Novo mesto
Ste komunikativni in iznajdljivi, vas zanima delo v največji zavarovalnici v Sloveniji s 95-letno tradicijo?
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec kot
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ ZA OBMOČJE DOLENJSKE TOPLICE
Če ste končali najmanj srednjo šolo ekonomske ali tehniške usmeritve, si pridobili ustrezne izkušnje in vas veseli delo z ljudmi pri sklepanju vseh vrst zavarovanj, pričakujemo vaše ponudbe s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., PE Novo mesto, Novi trg, 68000 Novo mesto.
Kandidat bo izbran za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Spoštovani gospod urednik
Pred kratkim sem osupel opazil nekaj mladih ljudi (tudi okoli tridesetega) za volanom novega avtomobila, poznanega pod imenom Almera.
Obveščen sem, da je ta avtomobil izjemna kombinacija udobja in prijetne vožnje, kar omogoča 16-ventilski motor, nova večtočkovno vpeta zadnja prema in podobne moderne novosti.
Nikakor si ne znam pojasniti, zakaj so ljudje take starosti in porekla prepričani, da zaslužijo tak avto. Lahko le ugibam, da je to rezultat pretirano razvajene vzgoje.
AVTOMOBIL,
KI VAM GA BODO ZAVIDALI.
Zaključil bi z ugotovitvijo, da je ta avtomobil enostavno predober za njih, in bi moral biti namenjen takim, kot smo mi.
Lep pozdrav,
dr. Silvo Y. Rozman
Ta avtomobil je izredno prostoren.
Ponaša se z izjemno lego na cesti, katero omogoča večtočkovna zadnja prema.
Karoserija je ojačana in avto je nasploh zelo varen.
Opremljen je tudi z najsodobnejšim zaščitnikom pred tatovi - imobilizatorjem.
Kakovost vozila pa je takšna, kot jo poznajo le lastniki Nissanov.
ALMERA
Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o,o., Slovenska 54, Ljubljana, (061) 301 355
NISSAN
Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije:
•	AVTONISS, Ljubljana, tel.: (061)1597331 • KRULC, Moravče, tel.: (061)731143
•	MORATTO, Tolmin, tel.: (065)81659 • VIDRIH, Otočec-Novo mesto, tel.: (068)75180
•	ZIERER, Sevnica, tel.: (0608)81389 • LES, Ptuj, tel.: (062)771161
•	KOS, Polzela, tel.: (063)70^230 • AVTOHIŠA, Murska Sobota, tel.: (069)32209
•	MG, Muta, tel.: (0602)61 760 • BISCOMMERCE, Koper, tel.: (066)37250
•	AVTOSERVIS Fabjan, Branik, tel.: (065)57012 • AVTOSERVIS Pižem, Domžale, tel.: (061)372333 • AVTOSERVIS Trunk, Ljubljana-Ježica. tel.: (061)342692
•	AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: (061 >753842
•	BARLOG Trebnje, tel.: (068)45700 • A&M FERK Maribor, tel.: (062)224478
•	AVTO Močnik, Kranj-Britof, tel.: (064)242277 » VAŠ AVTO. Celje, tel.: (063)441160
•	SALON NISSAN Lipnik, Velenje, tel.: (063)894549
KUPCEV VEČ KOT BMW-JEV1H PETIČ - Tehnounion avto, generalni uvoznih nemških P MIV-jev in angleških roverjev je prejšnjo sredo v Ljubljani pripravil predstavitev nove BMWserije 5. Na voljo sta dve izvedenki, in sicer 523i z 170 KM in 528i z 193 KM. Avtomobili nove serije imajo EVS sistem, kar onemogoča zagon motorja brez ustreznega ključa pa aluminijasto premo, sistem samodejnega uravnavnja stabilnosti vozila, poseben shranjevalnik toplote in še bi lahko naštevali. Ljubljanski generalni uvoznik predvideva, da bodo letos prodali okoli 200 petič, kupcev pa bo zagotovo več, kot bo na voljo avtomobilov. (Majda Luzar, EPS)

CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, p.o. Ljubljanska cesta 47, Novo mesto
tel. (068) 321-723, 322-531 fax. (068) 322-061
Pozivamo vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z geodetsko dejavnostjo in bi želeli opravljati
geodetska dela za potrebe CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO,
da se oglasijo na sedežu podjetja v sektorju Inženiring, kjer bodo prejeli vse dodatne informacije in dokumentacijo za sestavo ponudbe.
Ponudbe bomo zbirali do 16.2.1996, do 10. ure, v sektorju Inženiring.
i v rs 41
mk -MM
kkm |
lli»l
11111
^WTOHIŠA
Servisno prodajni center Novo mesto d.d.
PESTRA PONUDBA RABLJENIH VOZIL PO ZNIŽANIH CENAH
R 5 C/3V PLUS, met. siva R 5 C/3V, TS, bela barva FIAT TEMPRA 1.6 SX, rdeča met.
R 19 RT 1.8/5V, bela barva R - SAFRANE RT 2.2 Si, met. rdeča CITROEN AX 1.1/5V, bela b. CITROEN AX 1.1/5V, bela b.
YUG0 45, plava barva YUG0 45, bela barva
L. 93, 55000 km L. 93, 49000 km L. 92,144000 km L. 94, 21000 km L. 95, 39000 km L. 89,96000 km L. 89,93000 km L. 87, 76000 km L. 90, 56000 km
9.230 DEM
9.450	DEM 12.660 DEM 26.050 DEM 40.900 DEM
7.370 DEM
6.450	DEM 1.400 DEM 2.800 DEM
Vsa zgoraj navedena vozila si je možno ogledati vsak dan od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Ugoden kredit na eno, dve, tri in štiri leta!
č^dra/ua,/ere/irana </n na^/o/j&o x#aJc, ma&azže, ia/une Cn io/a/ir^r, ze/iione on fcrmn/ne /cofie/č, mac/iclm/ci /caJc/Mnec/a. ie/ile ...
GkVaf/i-o/f-M, i<x/e/aAJec naii/v zd/ruAM/ii/zm
PREPUSTIMO SE PRIJETNEMU OBČUTKU TOPLOTE
. Qy\'af ie n^ena
je na/ra/ua
moc dola/one tudi vod
na
dCnconvo de/inlarjode/i na^za/ile imiplum o/ou&o-m. ode dlo/e/ja, n-conv zai/fia^o.
Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo:
-polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi.
-jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah.
-vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure,
-vodene sprehode v okolico Dobrne,
-družabni in kulturni program.
-v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom.
X
dobrna
CENIK do 03. marca 1996
TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA tel. 063/778110, 778 023, fax 063/778 034
IIVIIA, POČITNICE!
Med zimskimi šolskimi počitnicami bo vozil avtobus nit smučarsko središče na Rogli, kjer bodo smučarji lahko brezplačno hraniti svojo smučarsko opremo.
objekt	5 dni	7 dni	10 dni	14 dni
HOTEL DOBRNA****	34.700	47.460	66.360	90.930
HOTEL DOBRNA**** manjša dvoposteljna soba	31.230	42.714	59.720	81.830
VILA HIGIEA ****	38.400	52.640	73.620	100.856
HOTEL ŠVICARIJA***	30 700	42.210	58.900	80.668
ZDRAVILIŠKI DOM**	20.160	27.601	38.660	52.976
Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo.
UPOKOJENCEM podarjamo št dodatni 15% popust.
V Hotelu Švicarija imajo vsi gostje 25% popusta, kar je zgornja meja. Dodatno še ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom-
bubo
L
Seidlova 4 Tel./fax: 068/22 903
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
anna
( BRAVO & BRflVfl )
že za 22.300 DEM
V ceni je vključeno: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voz. sedež, tretja zavorna luč...______
PUNTO že od 16.500 DEM TEMPRA 1.6SX že za 24.500 DEM popust pri gotovinskem plačilu
•	UGODNI KREDITI ZE OD,
•	VOZILA NA ZALOGI
•	MENJAVA STARO ZA NOVO
6.P.I. d.o.o.Brežice,Poslovalnica Novo mesto.Seidlova 4
S*t
tk
R
R
M
ce
sk
h
že
Č
to
/z.
ce
ni
ki
le,
m
ni
R,


ŽIVLJENJSKE RADOSTI
V VSEH SALONIH RENAULT
OD 1. DO 4. FEBRUARJA
n a
vašem
kanalu
v soboto
ot> 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.JO!
v*- PLESNI	
CENTER	
	DOLENJSKE
VPIS V TEČAJE	
NEDELJA, 4. februarja	ČETRTEK, 15. februarja
• začetni ob 16. uri	• začetni ob 18. uri
•	nadaljevalni ob 18. uri •	izpopolnjevalni ob 20. uri	• nadaljevalni ob 20. uri
JE MEGA NOVOST LETA 1996. V FEBRUARJU PRIHAJATA K NAM PRVA DVA MODELA IZ DRUŽINE: MEGANE IN MEGANE COUPE. MEGANE, ELEGANTNA LIMUZINA S PETIMI VRATI, JE IZPOPOLNJENA NASLEDNICA PRIUUBUENE RENAULTOVE DEVETNAJSTICE. MEGANE COUPE PA JE RENAULTOV VRHUNSKI ŠPORTNIK, NAMENJEN VSEM, KI JIH NAVDUŠUJE DINAMIČNA VOŽNJA.
PRIDITE IN DOBILI BOSTE MEGA DARILO,
LAHKO PA SE BOSTE VPISALI TUDI NA SEZNAM TESTNIH VOŽENJ.
r	i
AVTOCENTER KRAŠNA, Škocjan 22, Škocjan PRODAJNI CENTER REVOZ, Kandijska 54, Novo mesto SPC VRTIN, Črnomelj
PIONIR AVTOHIŠA SPC, Pod Trško goro 83, Novo mesto AVTO CENTER VOVK, Obrtniška ulica 4, Trebnje
L	J
$
MEGANE. BODITE PAMETNI, PUSTITE SE ZAPEUATI.
“Sil
RENAULT
AVTO
ŽIVLJENJA
-OD'
S-
LADA
NA ZALOGI:
• vsi modeli SAMARA, CARAVAN, NIVA
BOGAT DARILNI PAKET UGODNI KREDITI MENJAVA STARO ZA NOVO
NOVOTEHNA

Pooblaščen prodajalec in serviser vozil LADA
Tel.: 068/322-066
|| trgovsko podjetje
■MIH MMffltm 11
NOVO
Prodajno skladišče ELVOD
Na Livadi 1, Novo mesto (nekdanja vojaška skladišča v Bršljinu)
VELEPRODAJA
ELEKTROMATERIALA
Tel. 068/322-037, 324-071
Za obisk se priporočamo!
E D I A N A
UANOiJ CklDANOfr W POSii/ŠANOST
NUDIMO VAM POGODBENO DF.I.O V DOMAČEM KRAJU:
anketiranje / snemanje oglasnih spotov na VllS kasete / vnašanje podatkov / vodenje manjših skupin...
Vsi, ki Vas zanima dolgoročno sodelovanje, pošljite pisne prijave s kratkim življenjepisom, naslovom in telefonsko številko na naslov:
|N i TIT U T ZA UJaZISKOVANJI
H...«* t.juVtjana
Pražakova 8/IV 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/ 131 1262 Fax: 061/ 131 1282
ZAHVALA
Najhujša je bolečina, ki je ne moreš skrili, v srcu jokati in nasmejan hiti.
K zadnjemu počitku jc legel naš ljubi mož, očka in dedi
VEKOSLAV GABRIČ
Težke trenutke ob tej bridki izgubi ste nam lajšali sorodniki, prijatelji, sodelavci, sosedje in poslovni partnerji. Zahvaljujemo se vam za razumevanje, za izrečena ustna in pisna sožalja, za svečke in cvetje, ki ste ga položili na njegov prerani grob. Hvala še posebej dr. Nežki Dular in sestri Mariji, sosedi Marici in obema govornikoma za tople besede ob slovesu.
VSI NJEGOVI Žužemberk, 30.1.1996
ROSINI V NOVEM MESTU - V Rozmanovi ulici je pred kratkim Miloš Zatežič odprl butik višjega cenovnega razreda priznane italijanske blagovne znamke Rosini. Ponuja program ženske in moške obutve, ženske torbice, pasove in kravate. Čeprav je v mestu veliko trgovin s tovrstno ponudbo, so Rosinijevi izdelki lepa popestritev za tiste, ki cenijo usnjeno, ročno izdelano in modno obutev. V kratkem pričakujejo kolekcijo za pomlad in poletje, ki bo, kot se šika za to blagovno znamko, predstavljena na posebni modni reviji. (Foto: Majda Luzar, j EPS)
[ rELEVIZIJA NOVO MESTO |
Ical^all
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
n
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in 1GM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi nalceb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno nalcebeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek' podpisnika.
POOBLASTI LO
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
I I I i I I
DAN
MESEC LETO
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA Ali ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
DOLENJSKI LIST
MESTNA OBČINA NOVO MESTO Občinski svet
Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95 in 37/95) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na svoji 14. seji dne 25.1.1996 sprejel
sklep
o enomesečni javni razpravi
o predlogih za občinski praznik Mestne občine:
a)	7. april - spomin na dan, ko je Novo mesto dobilo mestne pravice (7.4.1365),
b)	26. september - spomin na novomeško pomlad (26.9.-11.10.1920) in
c)	7. junij - spomin na položitev temeljnega kamna za prvi slovenski narodni dom na vsem slovenskem ozemlju (7.6.1873).
Obrazložitve posameznih predlogov se nahajajo na oglasni deski Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 in na Sekretariatu za splošno-pravne zadeve (soba 60).
Vse morebitne pripombe, predloge in sugestije lahko posredujete v pisni obliki na naslov: Mestna občina-Novo mesto, Občinski svet, Komisija za statut in poslovnik, 68000 Novo mesto, Seidlova cesta 1, najpozneje do 1. marca 1996.
PODGORJE, d.o.o.
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24 68310 ŠENTJERNEJ
Objavljamo prosto delovno mesto
LESNEGA TEHNIKA
Od kandidatov se zahteva:
-	V. stopnja izobrazbe - LESNI TEHNIK,
-	3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
-	izkušnje naj bi bile pridobljene v proizvodnji pohištva.
Vaše ponudbe z dokazilom o izobrazbi pričakujemo najkasneje 15 dni po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Trubarjeva c. 24, splošno kadrovski sektor.
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in
tast
VALENTIN
GORIČANEC
iz Starega Loga pri Kočevju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter g. župniku iz Stare Cerkve za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra
ANTONIJA
GRABNAR
roj. Radovan
Razdrto 4, Šentjernej
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in vaščanom
za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojno pospremili na njen poslednji dom. Iskrena hvala organizatorju pogreba in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Težko bo čas ublažil bolečine, ker smo te izgubili, a v srcu si ostala ti pri nas, saj vsi smo te ljubili. (Narodna)
V 68. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA SIMONČIČ
roj. Fric
iz Ostrožnika 16 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste bili z nami ob izgubi naše nepozabne mame in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala velja tudi osebju ZD Trebnje in Nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice za skrb in nego. Posebna zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali in imeli radi, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
# m-m
Ob boleči izgubi našega moža in očeta

t
JANEZA
PANJANA
s Tanče Gore 5
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, vence in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjj poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem podjetja Beti Črnomelj in ESOL Črnomelj, govorniku Alojzu Turku
za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in
' : Čri '
moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Delo in trpljenje bito tvoje, a tek, je življenje. Pomlad v naš vinograd bo prišla in čakata, da prideš tudi ti. usedla se bo na rožna tla in zajokata, ker te več ni.
'/.daj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pot, te roko si dvignil, adijo dejal, potem pa si v miru za večno zaspat Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca, a kamor zazre se domače oko, povsod je praznina in bledo nebo.
Po neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil v 58. letu starosti naš dragi mož, oče, brat, stric
FRANC SASEK
iz Gabrja pod Gorjanci, K studencu 2
Beseda je prešibka, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, darovalcem krvi, Splošni bolnišnici-lntenzivnemu oddelku Novo mesto, Kliničnemu centru iz Ljubljane, Dolenjskemu listu, Prole-su, d.d., Revozu-stara lakirnica, Martinu Luzarju za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, tašča, babica, prababica in teta
MARIJA
ŠTANGELJ
roj. Jeriček
iz Novega mesta, Belokranjska c. 60
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili k zadnjemu počitku
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Veter poje žalostno pesem, gozd le tiho šumi.
Vse, prav vse otožno ihti, ker tebe več ni.
V 60. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, boter in svak
FRANC
HOČEVAR
doma iz Brezovice 8, stanujoč v Nemčiji
Zahvaljujemo se sorodnikom in vsem ostalim za darovano cvetje, izraženo sožalje in sočustvovanje z nami ter za veliko udeležbo pri zadnjem slovesu. Iskrena hvala govornikom za ganljive besede slovesa, lovcem za zaigrano melodijo in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Ingrid, otroci Ingrid, Carmen in Martina z družino, sestri Alojzija in Marija ter brat Alojz z družinami, sestra Jožefa in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Kje si, ljuba mamica in žena, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih skrbnih rok za vedno nam ostaja.
Boleča je resnica, ki nas spominja na 4. februar, na žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba in skrbna mamica in žena
ROZI PETERLE
z Drečjega Vrha 20, Trebelno
Hvala vsem, kiji prinašate cvetje in ji prižigate sveče ter po-stojite ob njenem grobu in jo imate v lepem spominu.
Žalujoči: mož Polde, hčerka Darja, sinova Andrej in Polde ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah.
V 47. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba mama, žena
in hčerka
IRENA KMET
roj. Trefalt
iz Starega trga 5, Trebnje
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem Trebanjskega okteta za občuteno zapete žalostinke, občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje ter govornikoma g. Prijatelju in g. Uroku za poslovilne besede. Iskrena hvala sodelavcem in sindikatom Tesnil TIT, K PD Dob in Dolenjskih pekarn, kolektivu Kmetijske zadruge za pomoč in izraženo sočutje, vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala naštetim in nenaštetim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Pavel, sinova Robert in Igor, mama Marija
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš član
BRANIMIR PAVEC
VETERAN
ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO POKRAJINSKI ODBOR ZA DOLENJSKO
V SPOMIN
Dom tvoj prazen je, tebe več med nami ni, ’ trte kličejo za tabo, tebi več se ne mudi.
4. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
JANEZ
SLANC
iz Čuril pri Metliki
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena s sinovoma
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA
ŽELEZNIK
Šolska 4, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
r
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in tast
KAROL
KOZINA
iz Prigorice 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali v času bolezni na njegovem domu in v bolnišnici, ob njegovi smrti pa sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Ribnica, gasilskim društvom, govorniku, Obrtni Zbornici Ribnica, pevcem Lončar za zapete žalo-stinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvala Vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga pospremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Se enkrat vsem lepa hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš član
BOJAN ZUPANC
VETERAN
ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO POKRAJINSKI ODBOR ZA DOLENJSKO
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, dedek, pradedek in
tast
FRANC
LINDIČ
logar v pokoju iz Dolenjih Laknic
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti k počitku, podarili vence, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala Lindičevim iz Trščine, GD Zbure, GD Mokronog in LD Mokronog za organizacijo pogreba in ostalim LD, pevcem za zapete žalostinke, govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 54. letu nas je zapustil naš dragi mož in oče
ALOJZ
LAVRIČ
Na Lazu 5, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V starosti 85 let nas je zapustila naša draga, skrbna mama, babica in prababica
MARIJA STERBENC
roj. Grenc
Močile, Stari trg ob Kolpi
V bolečem spominu se zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sorodnikom za darove cerkvi, cvetje in sveče, sosedom ter vsem dobrim ljudem za izraze sožalja, nočno varovanje in spremstvo pokojnice na zadnji poti, patronažni sestri Ireni V. in mamini zdravnici dr. Mileni S. za zdravstveno nego, podjetju Kovinar iz Kočevja, g. župniku za sočuten poslovilni govor, sv. mašo in pogrebni obred ter cerkvenim pevkam za lepo zapete žalostinke pred domačo hišo, pri maši in ob grobu.
Žalujoči: sinovi in hčere Mimica, Marko, Anica, Jože, Vilko in Peter z družinami
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega atčta
FRANCA KOBETA
smo dolžni iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste ga spoštovali, govornikoma g. Matekoviču m g. Videtiču, g. proštu za lep obred slovesa in metliški godbi. Enako se zahvaljujemo Infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in Domu starejših Novo mesto. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala za cvetje, sveče, izraze sožalja in za množično spremstvo na zadnje počivališče.
Vsi njegovi
Metlika, 25.1.1996
ZAHVALA
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
JOŽEF SMUK
iz Mlak št. 2
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala govornikom za poslovilne besede, LD Gradac, GD Podzemelj, kolektivu KZ Metlika, g. župniku za lepo opravljen obred, lovskemu pevskemu zboru in pevkam. Hvala sosedovim za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama
MARIJA
MEŽNAR
roj. Pate
iz Brezovice 6 pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 68. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE LINDIČ
iz Dol. Stare vasi pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivoma Dolenjka Novo mesto, Bramac Dobruška vas, družini Zupančič, Tonetu Bratkoviču, govorniku Francu Trbancu in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Jože in Lojze z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
V soboto, 3.februarja, bo minilo leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi oče, mož, dedek, sin, brat in stric
ANTON MIKLIČ
iz Šrange.pri Mirni Peči
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: vsi njegovi
[gri
na
|da
TPM ‘T? r^117)) R r>il W'7 V. 't? [A 1711 fl [Ml /a\ tedenski KOLEDAR —KINO —KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST -t- prodam h L^\ U L5L/LEfU\J u	CrpG-U U\J L1 UViU L-\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE— ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 1. februarja - Ignac Petek, 2. februarja - Marija Sobota, 3. februarja - Blaž Nedelja, 4. februarja - Andrej Ponedeljek, 5, februarja - Agata Torek, 6. februarja - Dora Sreda, 7. februarja - Egidij Četrtek, 8. februarja - slovenski
kulturni praznik, Janez
LUNINE MENE 4. februarja ob 16.58 - ščip
kino
BREŽICE: 1.2. (ob 20. uri) melodrama Poštar. Od 2. do 4.2. (ob 18. in 20. uri) ter 5.2. (ob 20. uri) romantični film Nora ljubezen. 7. in 8.2. (ob 20. uri) akcijski film Umri pokončno brez oklevanja. 8.2. (ob 18. uri) komedija Nimaš pojma!
ČRNOMELJ: 2.2. (ob 20. uri) in
3.2.	(ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Profesionalec.
4.2.	(ob 18. uri in 20.15) ameriška komedija Butec in butec.
KOSTANJEVICA: 3.2. (ob 18. uri) akcijski kriminalni film Dredd. 4.2. (ob 18. uri) slovenski film Dobri stari pianino.
KRŠKO: 1.2. (ob 19. uri), 2.2. (ob 20. uri) in 4.2. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija To so bili časi.
8.2.	(ob 19. uri) in 9.2. (ob 20. uri) ameriško znanstveno fantastični film Tuje vrste.
METLIKA: 3.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Butec in butec. 4.2. (ob 18. uri in 20.15) ameriški akcijski kriminalni film Profesionalec.
NOVO MESTO: Od 1. do 7.2. (ob 18. in 20. uri) melodrama Despera-da 8.2. (ob 18. in 20. uri) drama Ameriški predsednik.
ŠENTJERNEJ: 2.2. (ob 18. uri) slovenski film Dobri stari pianino.
2.2.	(ob 20. uri) akcijski kriminalni film Dredd.
• CARMEN, drama (Slovenija, 1996, 95 minut, režija: Metod Pevec)
Carmen je zadnji, torej najnovejši slovenski film. Vendar ni videti prav nič novega, saj ponavlja vse tisto, kar je zgolj v nekaj zadnjih letih domačo produkcijo spravilo od gledalstva in kritikov ter vzpostavilo miselnost, da je slovenska kinematografija slaba. To so: trhel scenarij, teatralični junaki in njihovi nejasni motivi v še bolj nejasnih, močno pretiranih ali pa pretirano poenostavljenih dejanjih, ki z realnostjo niso niti v sorodu. Popolna megla, tale Carmen, na moč dolgočasen in duhamoren film. Vem, zdaj sem oplel pri vseh tistih najstnicah, ki ga kujejo v zvezde, dejansko pa so gledale le Sebastijana Cavazzo, čigar podoba jih zbuja v motnih nočnih sanjarjenjih.
Pornografu s pesniškimi ambicijami Goranu (Cavazza) je všeč Carmen (Nataša Barbara Gračner), kurbica, ki ne gre z vsakim. Okay, nič hudega, toda kako, hudiča, se kar zaljubita? Menda celo fatalno, saj nisem videl nobenega flirtanja, malih ljubkih pogovorov, posteljnih
strasti ali krčev zaljubljenih src. Neprepričljivo. In zakaj se Carmen nikoli ne pskurbap, če ji je to poklic? Kako to, da ženska ob tolikih viskijih, cigaretah, drogiranju s tabletkami še vedno izgleda čisto v redu ? Še huje, nekdo z dna družbe nima vsak dan drugih oblačil, in to sploh ne tako slabih. Nedoslednost. Zakaj punca tako sovraži mater, potem pa za njo tako žaluje? Blefi A ste mogoče • videli kakšen kader, v katerem bi se Carmen napotila na Obalo? Ne, pa vendar je nenadoma skozi platno skočila v strunjansko večerno morje s pogledom na Piran. Amaterizem. Goran je ne odreši ne pogubnih razvad ne nevarnega Loverja (hladni vročekrvnež Bagari), njenega bivšega zvodnika in oskrbovalca z drogo v eni osebi. Res ljubezen. Goran se resda drži nekako bolj ob strani, ne vemo, ali je nemočen ali mu je vseeno, zagotovo pa ne bi bilo treba njegove vloge omejiti skorajda na statiranje. Se ena nedoslednost: ste že videli klošarje, ki cepajo pivo heineken in viski? Pa marginalnega pisuna, ki ima dovolj keša, da častira vso gostilno?. Ni šans.
Če ne drugega, je Carmen prijetno vsaj poslušati. Glasbo je zložil Urban Koder, tisti mojster, čigar umetnina je glasba v Cvetju v jeseni. Neoporečno avtentična je prav tako skupina klošarjev in
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
OHRANJEN PLUG zajarkanjc in mul-čar za Gorenje Muta, okrogli priklop, kupim ® (0608)79-563, po 16. uri. 919 TRAKTOR STEYR, starejši, prodam, a (068)64-557.	928
TRAKTOR IMT 579. z dvobobensko 5 -tonsko Ingland vitlo, tudi verige, prodam, a (0608187-562.	930
KROŽNE BRANE Olt, silokombajn Vihar 80, par komatov in rezalnik silaže prodam, a (068)76-178.	933
DVOREDNO SEJALNICO za koruzo kupim a (0608)67-608, po 18. uri. 936 CISTERNO za gnojevko, 3600 I, rotacijsko kosilnico, Širine 190, prodam ali menjam za BCS kosilnico 130. Dušan Mavsar, Trška Gora 43, Krško. 953 PLUG SALOVEC, 12 col, in mlin za žito na kamne prodam, a (068)45-958.
IMT 540. dobro ohranjen, z. 2100 delovnimi urami, lahko s čelnim naklada-čem ali brez, prodam a (0608)80-351.
DVA PLAŠČ A za Fcrguson, dimenzije 11.2- 28, ugodno prodam, a (068)89-043.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO
nemške izdelave ugodno prodam a (068)81-508.	1001
GUMI VOZ, 16col, železen in traktorsko koso, priklop zadaj, prodam a (068)64-150.	1004
TRAKTOR ZETOR 5211. letnik 1986, registriran za celo leto, 800 delovnih ur, zelo lepo ohranjen, prodam, a (068)73-337.	1019
ENOBRAZDNI PLUG Batuje, rabljen eno sezono, ugodno prodam, a (068)50-251.	1023
TRAKTORSKO PRIKOLICO, nekipe-rico, ugodno prodam a (068)83-264.
KESON, komplet s podvozjem od manjšega tovornjaka, primerno za traktorsko prikolico, prodam a (0608)51-094.	1028
ČELNI NAKLADAČ, avtomatski priklop za prikolico, vse za ursus 360, prikolico domače izdelave in kabino za ursus 3>5 prodam a (0608)43-264.	1029
ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165 ter bočno kosilnico za traktor Štore 402 prodam. Jože Fabjan, Gradišče 9, Šentjernej. a (068)42-967.	1053
KOSILNICO BCS, 110cm, prodam za 1800 DEM. a (068)25-589.	1055
DOLENJSKI LIST
IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob (elrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. pol-Ietje4.680 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust: za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 32100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto', Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefas (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
RABLJEN TRAKTOR Vinkovič 18, nov gumi voz, 12 col, in nov enobrazdni plug prodam. ® (068)65-621.	1069
FREZO in tridelne brane za traktor TV 428 - 523 (stari tip na 4 vijake) prodam za 700 DEM. Sintič, Volovnik 5, Leskovec pri Krškem.	1071
OBRAČALNIK BCS, posnemalce za nakladalko Kemper ali nemške, kardan za traktorski obračalnik za sun za cisterno prodam. ® (068)57-255.	1072
ŽITNI KOMBAJN Lanz, širina kose 2.20 m, s silosom prodam ® (068)89-133.
KOMBAJN FAHR R 66, dobro ohranjen, prodam. ® (068)78-117.	1081
KROŽNE BRANE, kabino za traktor Torpedo, les za ostrešje in obdelan «forš-prung- prodam. ® (068)89-252.	1091
SAMONAKLADALKO Sip, 15 m3 ali 16 m3, kupim ® (068)45-477.	1096
ZETOR, IMT 539 ali Same, 4x4, ohranjen, kupim, prodam pa kabino za IMT 539. ® (0609)637-277.	1106
TRAKTOR UNIMOG in kolesa za tračno žago, komplet z osmi, možna menjava za avto, prodam. ® (0608)82-831.
DVOBRAZDM PLUG, 12 col, prodam. S (068)73-309.	1121
UGODNA PRODAJA- motorne žage Stihi in Husquarna, Karchcr. ® (068)324-583. Nahrbtne kosilnice Alpina. ® (068) 24-132.	1142
TRAKTORSKE tračne grablje, 10-eolski pomični enobrazdni plug in 300 kg ovsa za seme prodam. ® (0608)78-202.
TRAKTOR IMT 539, letnik 1991, prodam. ® (068)68-511.	1156
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, traktor IMT 533, Hela, 18 KM, s koso, ter balirko prodam. ® (0608)32-422.	1180
ŽITNI KOMBAJN Cozmos, širine 220 cm, traktor Torpedo 45, letnik 1987, ozkotirni traktor Eicher, 28 KM, prodam. ®(068)50-110, zvečer.	1190
DVOBRAZDNI PLUG, pomični, gumi voz, 13 col, ter samonakladalko, 19 m3, vse malo rabljeno, prodam. ® (0608)62-754.	1191
IZREDNO OHRANJENO kosilnico Figara z vozičkom, bencin - petrolej, prodam ali menjam za govedo. ® (068)76-229.	1192
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO kupim in prodam gumi voz, 15 col ® (068)76-165.	1194
TRAKTOR UTB 445 z grelno kabino, star 2 leti, malo rabljen (150 delovnih ur), prodam. ® (0608)87-430.	1197
KMETOVALCI! Prodajamo traktorje po najnižjih cenah. Univerzah Torpedo, Same novi tip 35 4 x 4, Solaris 254, Fiat, Zetor, Fcrguson, Landini, Huliman, TV 826 zopet na tržišču. Menjamo staro za novo. Rabljeni traktorji TV 420,730, IMT 539, Zetor 6211, 4911, 2511, Ursus 35, IMT 549, Univerzal 35,45,45 DT, 55 DT, Štore 404, Lindner 35, samonakladalnc prikolice, rabljene ter vse priključke, nove, po nižjih cenah dobite v Kranju pri Agroavtu, Ljubljanska 30. ® (064)332-111. od 8. do 16. ure.	1198
KMETOVALCI, SERVISERJI! Ttgo-vina Klasje, Kranj, vam nudi veliko izbiro razervnih delov za traktorje IMT, Zetor, Univerzal, Torpedo, Tomo Vinkovič, Ursus. Primer: zaganjač Iskra Fiat 34.000 SIT, batni sestav IMT fi 91 8900SIT, kardanska lamela IMT 5600 SIT. Nudimo vam popravila vseh tipov traktorjev (generalna poravila motorjev, menjalnikov, hidravlike itd:) tudi na vašem domu. Rezervne dele pošljemo po pošti. Klasje, d.o.o., C. na Klancc9, Kranj, ® (064)331-375.	1199
motorna vozila
JUGO 55, letnik 1988, registriran do 11/96, 5 prestav, lita platišča, prodam. ® (0608)81-009.	955
AX CABAN D. letnik 1992, 5V, 47.000 km, kovinsko sive barve, prodam. ® (068)25-538.	964
JUGO 45. letnik 1989, zelo ugodno prodam. ® (068)41-071.	968
JUGO SKALA 55, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam za 3200 DEM. ® (068)52-532.	970
R 4 GTL, letnik 1990, in kosilnico na laks prodam. ® (068)42-311.	976
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do konca aprila, prodam ® (068)89-132.
UNO 45, letnik 1991, registriran do 1/97, ugodno prodam. ® (068)89-265.
DAIHATSU CHARADE D, star 5 let. registriran do 7/96, kovinsko črn, prvi lastnik, prodam za 9500 DEM. ® (068) 83-302.	989
Z 128, letnik 1987, in Z 101, letnik 1986, prodam. Marija Račič, Slomškova 7, Brežice.	990
GOLF JX D, letnik 1986, višnjeve barve, vreden ogleda, brezhiben, prodam za 8000 DEM. Jože Šuštarič, Krasinec 36, Gradac.	992
Z 128, letnik 1990, prevoženih 64.000 km, prodam. ® (0608)70-203	995
OPEL KADETT 1.3 solza, letnik 1989, prodam. ® (068)75-175, od 16. do 20. ure.
»Passat caravan 1.8i CL, letnik 91, prevoženih 92.000 km, dodatno opremljen, ne-karamboliran, prodam. Tel.: 068/342-047«
FORD FIESTO 1.1 boston, letnik 1993. 37.000 km, rdeče barve, karamboliran prodam najboljšemu ponudniku ® (068) 42-321, po 17. uri.	917
RABLJENI IN NOVI AVTO DELI — odbijači, pločevina-stckla in ostali rezervni deli Tf (068)27-177, (0609)618-529.
Z 850, letnik 1981, registrirano do 4-96, prodam. ® (068)52-359.	1046
JUGOSKALA 55.letnik 1991,prodam. Ida Kren, Stara cesta 5, Straža. 921 Z 128, letnik 1990, in otroško posteljico prodam. ® (068)25-408.	923
126 P, letnik 1988, registriran do 8/96, prodam za 1600 DEM ® (0608)57-341.
HIUNDAY PONY 1300, letnik 1990, prodam. ® (0609)621-857.	934
UNO 60 S, letnik 1988, bel, 5V, 5 prestav, prodam. ® (068)78-021.	943
FIAT T1PO. letnik 11/88, kovinske barve, tonirana stekla, radio, zimske gume, lepo ohranjen, prodam za 9600 DEM. ® (061)852-379.	947
TRIBRZINEC TOMOS, vozen, ohranjen, prodam za 20 000 SIT. * (068)47-342, popoldan.	950
R 9 GTD Diesel 1.6, letnik 1987, odlično ohranjen, 97.000 km, registriran do maja, prodam ya 5400 DEM. ® (068)42-395.	1000
R 5 CAMPUS, letnik 1990, bel, 5V, radio, centralno zaklepanje, registriran do 23.10.1996, ohranjen, prodam. ® (068) 73-575.	1002
OPEL KADETT L 1.3 GLS, letnik
1987,	moder, dobro ohranjen, prodam. ®
(068)58-681.	1003
TOVORNO VOZILO MB 814 D, letnik 1991, 156.000 km, registriran do 9-96, keson 5.2 m, carinsko opremljen, prodam. ® (0608)21-168 ali (0608)21-367.	1005
R 5 FIVE PLUS, letnik 10-95, bel, prodam ® (068)81-659.	1006
GOLFII 1.3 bencin, letnik 1985, registriran do 11-96, prodam. ® (068)83-293. JUGO SKALA 55. 90.000 km, letnik
1988,	garažiran, dobro ohranjen, ugodno
prodam. ® (068)41-015.	1011
GOLF, letnik 1988-89, prodam ® (068)65-542.	1015
F1AT PANDA 4 x 4, v brt^hibnem stanju, črne kovinske barve, z dvema sončnima strehama, prevoženih 98.000 km, prodam. ® (0608)82-552 ali (068)24-040, po 20. uri.	1017
OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 1991, 53.000 km. rdeč, prodam ® (068)87-466.
CLIO 1.2 RL, 5V, letnik 1995, tonirana stekla, bele barve, radio, prodam za 14.600 DEM ® (068)51-652.	1024
GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 8-96, bel, prodam. ® (068)81-539.	|027
R 4 GTL, letnik 1988, svetlo moder, dobro ohranjen, prodam. Lidija Nemanič, Stopiče 75, Stopiče.	1033
126 P. letnik 1992, rumen, prva barva, registriran do 1-97, prevoženih 47.000 km, prvi lastnik, prodam ® (068)42-058.
Z 101, letnik 1984, registriran do 5-96, prodam ali menjam kosilnico. ® (0608)84-785.	1037
CITROEN AX ALLURE, letnik 7/92. registriran do 7/96, 37.000 km, rdeč, nepoškodovan, odlično ohranjen, prodam. ® (068)26-198, Sabina.	1038
R 5 GTS, letnik 1988,69.000 km, registriran do 1-97, francoski, odlično ohranjen, prodam za 7500 DEM. ® (068)51-502, popoldan.	1040
' ŠKODO 120 L, 30.000 km, letnik 1989, registrirano do 26.1.1997, z novima zimskima gumama, novim uplinjačcm in akumulatorjem, nckarambolirano, lepo ohranjeno, še originalna barva, prodam za 3300 DEM » (068)47-358.	1048
GOLF JX D, letnik 1986, rdeč, dobro ohranjen, prodam, ® (0608)81-988.
Z 128 SKALA 55. letnik 1989. registrirano za celo leto, prodam. ® (068)50-168.
1056
R 5 CAMPUS, letnik 1992, bel, 5V, temna stekla, centralno zaklepanje, nove gume, prodam za 5800 DEM. Stanislav Saje, Novomeška 99, Straža.	1057
JUGO 45 AX. letnik 1988, prodam ® (068)73-662.	1058
KOMBI VW TRANSPORTER 2.4 D. podaljšana izvedba, 9 sedežev, letnik 1993, ugodno prodam ® (068)322-673.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kraj:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
R 5 CAMPUS, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-512.	1061
ŠKODO PICK UP, letnik 1-93. registrirano do 1-97, 73.000 km, prvi lastnik, garažiran, prodam. ® (068)321-559.
1062
GOLF JX D, letnik 1990, rdeč, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)80-460.
1067
R 19 RT, 4V, kovinsko rdeč, prvi lastnik, nekaramboliran, garažiran, prevoženih I6.000 km, z dodatno opremo, prodam. ® (068)42-365.	1068
GOLF GTI 16 V, rdeč, letnik 1990, prodam. ® (068)24-249.	1070
ALFO 33 1.5, letnik 1985, registrirano do 9/96, prodam. ® (068)51 -801, od 7. do 12. ure.	1073
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991,dobro ohranjeno, prodam S (0608)80-161.
1074
R 4, letnik 1983, dobro ohranjen, registriran do 7-96, prodam. ® (068)68-520.
1078
GOLF JX D, bel, letnik 1986, registriran do 4-96, 125.000 km, vlečna kljuka, dobro ohranjen, prodam ® (068)28-351.
1080
JUGO, letnik 1987, moder, dobro ohranjen, prodam. ® (068)83-347. 1082 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, dobro ohranjen, ter kadett 1.2, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)57-800.
1084
JUGO 55 E, letnik 1987, prodam. Vesel. ® (068)21-107.	1085
CLIO 1.4 RN, 5V, prevoženih 58.000 km, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)65-263.	1086
AX TRE, letnik 1988. registriran do 29.4.1994, 77.000 km, kovinsko moder, 5V, prodam. ® (068)84-590.	1095
126 P, letnik 1987, prva registracija 1988, registriran do 1-97, prodam za 1300 DEM. Bukovec, Koroška vas 33, ® (068)89-538.	1097
FORD ESCORT 1.8 D, CLX, letnik
Z 101. letnik 1987, garažiran, bel, regi
triran do 6-96, prodam. ® (068)52-246.1*“
- -Jrij.
1991, 5V, bel, 56.000 km, prodam. ® (068)25-149.	1099
OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 9-8
104.000 km. bel, 5V, 5 prestav, garažiral prodam. ® (068) 51-765.	11)1
FIATTIPO 1.4 ieSX, letnik 1994, rd-*5*01 z veliko dodatne opreme, prodam. (068)50-069.	1 l1('en
GOLF JGL D, letnik 1984, registriraj”/ do 18.7,1996. prodam. S (068)57-133. .
lil »•
JUGO KORAL 55. letnik 1990, regi106 triran do 6-96, prevoženih 57.000 k« prodam. ® (068)68-186.	1 IS
GOLF JX D. letnik 1989, bel, lep) ohranjen, prevoženih 84.000 km. rcgistiL ran do 7-96, in jugo 45, letnik 1989, bel
ohranjen, prodam. ® (061)785-181. j
11'ici
GOLF JGL D, letnik 1984, registrirat do 5-96, S paket, prodam. ® (068)59-371|'a
CIMOS AX 1.1 i caban, bel, nov, nere' gistriran, tonirana stekla, prodam A 15.000 DEM. tudi na obroke S (068)32j^
R 4, po delih, prodam, st (068)25-0d((
kupim
^*ciij (06
R 4 GTL, bel, letnik 1986-87, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)43-509 ali (0609)616-119.	1104
FORD ESCORT karavan 1.8 i, 105 KM, letnik 1992, kot nov, prodam. ® (068)321-265.	1107
R I8TLJ.letnik 1985, registriran do 10-96, prodam ali menjam za R 4 GTL. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.	1114
AUDI 80 1600, registriran do 3.1.1997, prodam. ® (068)23-985, po 15. uri. 1118 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1994, registrirano do 1-97, prodam. Franc Gorenc, Črešnjice 3 a, Otočec.	1119
ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1995. ugodno prodam. ® (068)27-564.	1122
JUGO 55, letnik 1989, rdeč, dobro ohranjen, prevoženih 35.000 km, prodam. ® (068)44-265.	1123
OPEL VECTRO 1.8, letnik 1992, za 15.500 DEM in VW golf 111 D, letnik 1992, za 17.500 DEM prodam.® (0608)70-416. zvečer.	1126
FIAT TIPO 1.9 TD, letnik 11-91, klima, ABS, servo, alarm, centralno, radio, ugodno prodam. ® (0608)78-252.	1128
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, pro-dam za 8500 DEM. Jože Uršič, Zaliscc 9, Žužemberk, ® (068)87-528.	1129
126 P, letnik 1988, registriran do 6-96, prodam za 1000 DEM ® (0609)637-568.
1131
PASSAT KARAVAN 1.8 i CL, letnik 1991, prevoženih 92.000 km, dodatno opremljen, nekaramboliran, prodam ® (068)342-047.	1133
FIAT TIPO 1.6 ic, letnik 1994, kovinsko temno modre barve, dodatno opremljen, 23.000 km, prodam ® (061)448-036.	1134
R 4, letnik 10-89, rdeč, prodam. ® (068)24-395.	1136
Z 101, letnik 1983, registrirano do 10.2.1997, prodam Martin Kastelic. Kan-dija 12, Brusnice.	1137
GOLF JL, letnik 1980, registriran do 8-
96,	prodam ali menjam za 126 P. ®
(068)87-871.	1139
JUGO 45, letnik 1989, krem barve, registriran do6-96, prodam *(068)75-127.
1140
KOMBI IMV 1600. letnik 1988. prodam ® (0609)623-426.	1141
R 4, letnik 1986, registriran do 12-96, rdeč, lepo ohranjen, prodam za 2500 DEM. ® (068)43-538.	1143
KADETT 1.2 C, letnik 1978, registriran , zelo dobro ohranjen, in uno 60 S, letnik 1986, 61.000 km, temno moder, prodam ali menjam. ® (068)57-800.	1144
FORD ESCORT 16 V, letnik 1993. prodam ® (068)24-561.	1145
Z 126 BIS, letnik 9-90, prodam. ® (068)89-259.	1150
JUGO 45 KORAL, letnik 12-91. bel, registriran do 1-97, prodam ® (068)85-724.	||5I
PEUGEOT 309 GI„ letnik 1987, rdeč, zimske in letne michclinkc, prtljažnik za smuči na ključavnico, prodam. ® (0608) 64-109.	H53
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 1-
97,	garažiran, prvi lastnik, prodam *
(068)23-177, po 16. uri.	1154
AUDI 80 D, letnik 1988, in R 4 GTL, letnik 1983, prodam ® (068)85-734 GOLF 1.3 bcncinar. letnik 1984, 4V, registriran do 1-97, prodam ® (068)76-387.	H57
JUGO KORAL 45. letnik 1989. prodam. * (068)26-136.	1158
KOMBI IMV 1900 DR. letnik 1984, registriran do 12-96, prodam. W (068)76-489	1160
R CLIO 1.2, letnik 12-92, prodam ® (068)65-285.	1164
DEL KUHINJE, bel ultrapas, rabljenjprc kupim ® (068)60-052.	9;
TELIČKA, starega 10 dni, kupim. (068)68-051.	9!	col
DVE starejši kravi za zakol kupit ' Furjan, Hraše 5, 61216 Smlednik. 9' R4 BIKCA SIMENTALCA ali sivčka, st fr, rega od 6 do 15 dni, kupim. ® (068)5 535.	9	m0
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 el Vo? kupim. ® (068)27-101.	10!
BIKA SIMENTALCA ali kravo, dobi 1 mlekarico, kupim. ® (068)22-440. 10!
BIKCA ali teličko sivko, staro do 106 dni, kupim. ® (068)40-125.	101
10 DNI starega bikca sivca kupim. I Pru (068)49-701.	101	,
HARMONIKO Lubac ali Kucler, 3 Itg vrstno, 3 x glašeno, kupim. ® (068)4' Op 163.	lil
TELE, staro 10 dni, kupim. ® (068)4 956.	11! I4.
SMREKOVE PLOHE, 5 cm, rabljen J kupim ® (068)86-698, zvečer. lllivr ___________________________________Jlc
obvestila
PIŠČANCI, beli, težki 1 kg tergrahl ste jarkicc, stare 9 tednov, bodo v prodi od 2. marca dalje. Sprejemamo naročil Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068)**' 524.	10J
RJAVE JARK1CE pred nesnostjo dajam vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Scfl jernej, ® (068)42-524.	102
SPREJEMAMO NAROČILA za bd in rjave piščanec. Dobava 9. marca. Strl gar, Svibnik. ® (068)52-774 ali 52-919.
SREJEMAMO NAROčh.A za vse * ste piščancev, enodnevnih in večjih. Va# niča Senovo, Mio Gunjilac ® (06^ 79-375.
preklici
MARTIN RANGUS, splošno mizi ' stvo. Gor. Gradišče 1, objavljam, da W s 24. 4.1996 prenehal z obrtno dejavnoi
j°-
>11
tri
posest
PRODAMO: hiše v Novem med
(Gotna vas. Grm, Šmihel, Kapitelj** ul.). Straži, Malem Slatniku, Hruš^ W Stranski vasi, Škocjanu, Bučki, Trcj1 njem. Mokronogu, Otočcu, ŠmarjeŠk' . Toplican, Ratcž.u, Raki, Brežicah; ^ mačjic v Birčni vasi. Mirni Peči, Meti1 tol,
ki, Žužemberku bližina Novega m c*1
(kmečki turizem); stanovanja v Novem j®1
: %
stu, Trebnjem, Metliki. Krškem, Brd cah; vikend v bližini Novega med' Mokric, Gabrovke, Dvor (ob KrM Jli objekt za obrt ali trgovino v Trebnje11
KUPIMO: hiše v Novem mestu' okolici, Trebnjem; eno, dvo ali trosi* no stanovanjc v Novem mestu. Trd njem;
ODDAMO: urejene prostore za P sarnc ali mirno obrt v Novem mc*| (Glavni trg, Drska, Ljubljanska ul.,C talniška ul.), trgovske lokale v Novd jad mestu (Dilančcva ul.. Ragovska, M* ^ kovcc) in okolici,	J
POSREDUJEMO pri prometu nepremičnin v Ljubljani in okolici; . STANIM^M nepremičnine, Rogovlj*' 26. Mirna Peč, TS (068)78-030. (0#* 636-920.
NA MAI.KOVCU prodamo parcel^ ha bivšega vinograda z vsemi komu* Ln mmi ureditvami, hišo (bivša zadrU*j j i klet), možno tudi po parcelah. ® (068r, lan 005.	|
PARCELO, 43 a. na Dol. Kamen«! til, prodam * (068)22-788.	*
GOZD v kraju Rorc pri Krškem.v-meri 2 ha 36 a, prodam. * (0608)87*
V ŠMAVRIJ pri Trebnjem prodam'®
ro zidanico z vinogradom in okrogel lc*j 6<J
ostrešje ® (0609)614-212, zjutraj m ^
JUGO KORAL 55. 5 prestav, letnik 1989, 65.000 km, registriran do 7-96. lepo ohranjen, druga lastnica, ugodno prodam * (068)23-529	1171
VVARTBURG 1.3. golf motor, letnik 1989, registriran do 11-96. 95.(KM) km. prodam /a 3400 DEM ® (068)53-163
R 5 C AMPUS. letnik 1991. 5V. prodam * (068)23-192.	1167
R 5 TS starejši letnik, registriran, prodam za 2500 DEM TS (068)323-824
PARCELO /a vikend, do 300 m2' , , okolici Kolpe, brc/ vinograda, kupimj lan (068)44-594, Luka, po 17. uri	^	‘
VINOGRAD in njivo ob cesti na ^ Iv« Brezovico prodam. Franci Pavlin, v. Brezovica, n.h., Šentjernej, ® 8l-jJ l! zvečer.
ZAZDILJIVA PARCELA v ok<J
Straže naprodaj ® (068)84-021. j VINOGRAD na Suhorju (pri Jakob* v Beli krajini, in cisterno za vino, 65* prodam. TS (068)89-028.
___s 5sn

■fl VINOGRAD, 20 a, z vinsko kletjo, ^gradbenim dovoljenjem, elektriko, vodo, Hna ravni sončni legi v Ciadovi peči, pro-0dam ali dam v najem ® (068)65-711
1008
TRAVNIK, velikosti 5000 m2, v okolici egjj■Šentjerneja, in parcelo, primerno tudi za 4^1 sadovnjak, na Cikavi prodam ® (068)25-llj634	1016
)-$ GOZD, 82 a, pri Družinski vasi pro-irafljdam ® (068)22-050 ali 73-348.	1032
11« VINOGRAD oddam v najem. Antonija Čopova 15, Celje.	1049
i VINOGRAD, 12 a, in zidanico, na Do-1 libijskem prodam. Marija Ocvirk, Jarška •iJ6. Domžale.	1109
3. . V OKOLICI SENOVEGA prodam hi-1 llr0> 10 x 8 m, dve etaži, parcela 49 a ® cgi(06l)16-81-282, int. 260.	1172
prodam
ur
lep* istri be
WAT 7600 profi 140 barov, malo rab-1 irjen, prodam. ® (068)87-132.	918
iraf SOD in kad, 700 I, prešo, 80 1, in mlin 37fl*a grzodje prodam. Alojz Jurak, Dol.
1 ltfKamence 71, Novo mesto, ® (068)28-144. »era	920
2 KRAVO SIVKO s teletomjDrodam. Jo-32jk Kalin, Dol. Gradišče 17, Šentjernej.
II*	922
Ort KVALITETNO SENO prodam ® ^068)83-558 .	924
^ MAŠKARADNE KOSTIME za otroke jdo 16 let prodam, tudi pošljem. ® <061 )266-940 in (0609)633-834, po 10. uri.
H .	929
TELIČKO, staro 8 tednov, za rejo, e^]Prodam, v najem pa oddam vinograd. ® <068)43-657.	940
M KVALITETNO SENO in gumi voz, 16 prodam. 3? (068)52-448.	941
P"J TELICO brejo, in kompleten motor za 9R4 GTL prodam. Stanc Gršič, Rodine 5, ^Oiomelj.	942
m WNCE, samice in samca, za pleme, 'n^odri dunajčan, velika činčila in beli no-cl]vozclandec, prodam. ® (068)78-235.
101	945
ČEBELE v AŽ panjih, med in prikoli-,<l1c0za manjši traktor, s streho, prodam. ®
°J,06O8)82-2°3-	948
STROJENO sivo - rjavo govejo kožo ' nftodam. ® (0608)82-849.	949
l0^ GOSPODINJSKI OVERLOCK Privi-• - *g4000,4 - nitni, 2 - igclni, prodam za 800 ® (068)51-752.	952
I« 120 - BASNO klavirsko harmoniko 'J4 ^eltmeister ugodno prodam. ® (0608)
I ^-803, zvečer.	954
iclj I JUNCA, starega 2 leti, plemenskega 1 'n^na, več ovc solčavk prodam. Tomše, _ Jlobočice 8, Krčka vas, « (0608)61-057.
957
TISKALNIK EPSON LQ 100 in ple-..J^enskega ovna prodam ® (068)42-071.
959
‘lh OTROŠKO POSTELJICO podarim. >_<* * (068)26-409.	960
4“ PEČ za kopalnico na trda goriva, nc-) Hbljeno, prodam. ® (068)81 -032.	962
l°‘ DOMAČ KIS prodam. «(068)24-275. P'	963
ic1 CENTRALNO OZVOČENJE za an-*bbel (Montarb, Solton) prodam ® M 068)41-092 ali 81-080.	969
’,fl DOMAČE ŽGANJE in orehovo žganje »odam « (068)59-057.	971
cv KRAVO s teletom ali brez, drugo tele, al1 ^ nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. S
0	»68)89-027.	974
ŠIVALNI STROJ Bagat Višnja, clek-ličen, z dodatki za vezenje, prodam. « »68)21-237 .	975
. SIVO TELE, staro 3 mesece, prodam kupim staro do 10 dni, sivo ali simen-Mca. ® (068)89-033.	979%
l/ 50 L domače slivovke prodam ® h< 068)21-381.	980
'i MAŠKARADNE originalne kostume za Vzroke lahko naročite po *(061 )448-475.
986
I TELICO, staro 18 mesecev, prodam. * (068)42-16 L	987
STROJ za izdelavo ladijskega poda in c sl "pa/a prodam * (068)57-197.	994
,sk HRASTOVE PLOHE, suhe, 5 m3, dc-šidbeline 8 cm, prodam. * (068)57-866. rd <	998
;k>< 300 L belega vina, črno - beli televizor, J0 kikolico za osebni avto in gumi voz, 16 el« bi, prodam ® (068)68-203.	1007
c5* PLETILNI STROJ, dvoredni, možnost n* letenja blaga, prodam za 500 DEM. W ■cf <168)21-237.	1010
s0 4 PLATIŠČA z gumami 175-70-14 za k1 t)|fa prodam za 300 DEM. “K (068)26-
1	P	1012
j i1 DVA PRAŠIČA, 120 kg, in tri teličke, ,i*ffcare 8 tednov, prodam. OT (068)78-253. rdi	1018
STROJ /a izdelovanje zobotrebcev t Kodam za 1000 DEM W (068)87-644.
:sl	1030
, v 10 MESECEV staro telico, primerno za »daljnjo rejo, prodam. Jože Zagorc, 1* Bornjc Dole 16, Škocjan.	1031
AVTORADIO prodam ali zamenjam M sobnega (068)25-411.	1036
KOZOLEC, 5 x 8 m, visok, lep in vzdr-vjj |cvan, prodam. OT (068)26-157.	1039
fr PEČ centralne kurjave, 40.000 kal., 'ombiniran^, v dobrem stanju, in sedežno ^ J*njcno garnituro prodam. W (068)26-170. Novo mesto.	1041
^ SENO in otavo prodam. Anton Bov-Kn, Gor. Stara vas 7, Tržišče. 1042 ^ OVCE, stare 3 mesece, ugodno pro-<2 Un, ® (068)47-492.	1043
MESARJI! Naprodaj je lepa krava za 11 j kkol. Starič, Volčje Njive 8, Mirna.
1044
'J HLADILNO SKRINJO, 300 1. malo *bljcno, ugodno prodam W (068)51-/)l	1045
, ŠKOTSKE OVČARJE, stare 3 mesece, bdanm. * (0608)33-128.	1050
Č KRAVO za zakol, staro 8 let, prodam.
, * (068)42-702.	1052
PRAŠIČE, težke 120 do 150 kg, pro-4 km. * (068)73 104	1054
SEMENSKI KROMPIR dezire, lanski b 'Voz. prodam * (068)57-260.	1060
^ TEHTNICE, viseče, možnost tehtanja L >10 in 310 kg, prodajam « (063)33-058.
1063 i (068)83-
1064

TRI JAGNJETA prodam
HLADILNO SKRINJO Gorenje. 3201,
^hijeno, ugodno prodam.
(068)24-
1075
ŠTEDILNIK na drva Calorex, širine 50 cm, star 2 meseca, malo rabljen, ugodno prodam ® (068)65-617.	1076
SPALNICO ugodno prodam. Vojko Maksimovič, Slavka Gruma 58. ® (068) 27-973.	1077
PSIČKO mini srnico, staro 7 tednov, cepljeno, primerno za otroke in za v stanovanje, poceni prodam ® (0608)41 -211.
1083
VEČ TON SENA prodam ali menjam za hlevski gnoj. Martin Zagorc. Gor Vrhpolje 58, Šentjernej. ® (068)42-198.
1090
5 OMAR. dve postelji in kredenco, staro nad 60 let, prodam. (068)44-235.
1093
DVE FRAJTONARICI, skoraj novi, prodam. ® (061)325-843.	1094
OVCE prodam. ® (068)65-421. 1098 BOJLER, 30 1, oljno peč EMO 5 in kuppersbusch prodam. Jože Kranjc, Šali-jeva 4 (Brod), Novo mesto.	1100
KOŠNJO oddam. ® (068)73-662.
1102
JEDILNI KROMPIR in čebulo prodam ® (068)52-817, Štrucelj. 1103 DIATONIČNO HARMONIKO, 3-vrstno, Melodija special, staro 4 leta, kot novo, prodam. ® (0608)79-61 L 1105 JABOLČNI KIS iz neškropljenih jabolk, večjo količino, prodam. ® (068)59-328.	1108
PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. ® (068)42-903.	1111
ŽREBICO, staro 3 leta, brejo 10 mesecev in kobilo, staro 10 let, brejo 8 mesecev, prodam. Medle, Potov Vrh 16, Novo mesto.	1113
KOZOLEC na 3 okna ugodno prodam (068)83-015.	1120
DIATONIČNO HARMONIKO, c, f, b in e, as, es, z dodatnim gumbom, nov model, ugodno prodam. V račun vzamem tudi cenejšo harmoniko. * (0608)70-170.
1125
ZRAČNO SUŠENE bukove deske, 50 mm in 32 mm, prodam. ® (068)87-713.
1130
PEČ za centralno Feroterm, novo, prodam. S (068)52-470.	1132
PRAŠIČA, 130 in 160 kg, ter svinjo, 230 kg, domača krma, prodam. ® (068)73-327.	1135
KOZOLEC TOPLER, 4 štanti, prodam ® (068)76-105.	1147
JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE z vso opremo ugodno prodam. ® (068)25-912, popoldan.	1148
DIATONIČNO HARMONIKO, b, cs, as, dobro ohranjeno, prodam. Viktor Kermc, Ljubljanska 11, Novo mesto.
1152
STROJ za izdelavo vrtnih mrež prodam ® (068)76-489.	1159
TV IGRICE family Computer z dvema joystickoma in več kasetami prodam. ® (068)76-359.	1161
KOBILO z žrebetom in 17 m3 koruzne silaže prodam. ® (068)89-148.	1163
KRAVO, tretjič brejo 8 mesecev, in bikca, starega 12 dni, oba črno -bela, prodam. * (068)83-717.	1165
PRAŠIČE za zakol, težke od 120 do 150 kg, prodam. « (0608)87-606.	1166
SENO ugodno prodam ® (0608)34-986.	^	1181
MREŽO za ograjo Farmcr, 1 m2-100 SIT, Univeral 1 m2-200 SIT, prodajamo. * (068)67-638.	1184
TELICO SIVKO, brejo 4 mesece, prodam. * (0608)80-477.	1185
DOLENJSKI SADJEVEC, domač, prodam. Angela Železnik, Trubarjeva 25, Ljubljana.	1187
FREZAR za obdelavo lesa ugodno prodam. Ivan Kozole, Šedem 15, Senovo.
1188
PERZIJSKO MUCO, staro tri in pol mesece, tribarvno, naučeno higiene (hodi v mačji WC), prodam. * (068)87-061.
UGODNO prodam, prašiča 150 kg, krmljen z domačo krmo. ® 76-461.
ŽREBICO, pasme haflinger, staro 12 mesecev, prodam. * (068)83-685.	1195
razno
NA VAŠEM ali mojem domu varujem otroke v vaši odsotnosti. Nudim pomoč onemoglim osebam, ki so potrebne tuje pomoči. ® (068)75-528.	925
POPRAVILO električnega orodja, previjanje rotorjev, elektromotorjev, popravilo hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov opravljamo po konkurenčnih cenah. ® (064)47-490.	938
ANGLEŠČINO in matematiko za srednjo in osnovno šolo inštruiram. ® (068)323-167.	956
FOTOGRAF Cvetko Trcmte, Breška vas 3, Šentjernej, * (068)81-596, od 5.40 do 21. ure.	966
POSLOVNE PROSTORE pospravljam ® (068)27-284.	967
INŠTRUKCIJE matematike in ostalih strojnih strokovnih predmetov za srednjo šolo inštruiram, tudi na domu. (068)49-459, Andrej.	973
V NOVEM MESTU ali bližnji okolici najamem pritlični prostor, cca 40 m2, za mirno proizvodno obrt. * (068)83-425.
978
STROJNE notranje omete ter vsa stavbno-kleparska dela (sncgobranc, žlebove) opravljamo tudi pozimi. Gitcks, ® (0608)75-492 ali 33-386.	993
STOPNICE, lesene, ograje in ostalo lesno galanterijo izdelujem ® (068)27-101	1013
SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin Servis Kraševec, * (068)27-425.	1026
OKREPČEVALNICA Lovec, Dolenjske Toplice, nudi tople malice po konkurenčnih cenah od 5. februarja 1996 dalje.
1088
POSLOVNI PROSTOR na Kastelčevi ul 9 v Novem mestu, 20 m2, oddam v najem ® (068)341-301 ali 341-496,	1116
V	MIRNI PI ČI oddamo v najem pro-
stor za skladišče ali obrt v izmeri 360 m2, možnost tudi dve enoti. ® (068)324-449 ali 87-636.	1168
V	CENTRU Novega mesta oddamo po-
slovni prostor, 16 m2. Zdenka Vidic, Florjanov trg 3, Novo mesto.	1174
DOBRIM LJUDEM oddamo lovsko psico s PD oceno « 1068)57-344.	1179
službo dobi
DELAVCE za delo na žagi z območja Suhe krajine ali Kočevja zaposlimo. ® (061)805-050.	961
SIMPATIČNO DEKLE za delo v loka-
lu redno zaposlim. Pogoj: dokončana šola in pripravništvo. ® (068)89-003. od 10. do 15. ure ali (068)28-504.	988
Uvozno podjetje izdelkov svetovno priznanega proizvajalca prehrambnih izdelkov išče komercialista na terenu za področje Dolenjske.
STANDARD, d.0.0.
Cesta v Gorice 31 61000 LJUBLJANA
DVA KLJUČAVNIČARJA zaposlim. ® (0608)87-236, zvečer	1087
OKREPČEVALNICA LOVEC iz Do-lenjskih Toplic redno ali honorarno zaposli dekle za delo v strežbi. Možnost stanovanja. S (068)65-611.	1089
VOZNIKA C in E kategorije za delo v mednarodnem prometu zaposlim. ® (068) 341-900.	1092
Zaposlimo gradbenega inženirja ali gradbenega tehnika za vodjo gradbišča za nedoločen čas, s trimesečno poskusno dobo. PAM, d.o.o., Gradbeno-obrtniški inženiring, Mušičeva 15, Novo mesto, tel.: 321-083.
S POŠTENIM DELOM do odličnega zaslužka! Pogoj: prosti vikendi in osebni avto. ® (0609)628-612, od 9. do 18. ure.
1112
ZAPOSLITEV DOBI poslovodja. Oglasi naj se na ® (0609)614-922 ali (0609)628-937.	1115
TRGOVKO zaposlimo. ® (068)321-172.	1138
PRODAJALKO (-CA) živilske stroke zaposlimo za določen čas v trgovini Klas, Šmarje 37, Šentjernej.	1146
ZA ČIŠČENJE gostinskega lokala iščemo snažilko. S* (068)324-449.	1169
Trgovca z najmanj petimi leti dejovnih izkušenj zaposlim za nedoločen čas. Tel. 068/ 341-810, 341-288, 341-826.
službo išče
EKONOMISTKA iz tujine z znanjem ruskega in angleškega jezika išče sebi primerno delo, lahko tudi honorarno. ® (068)73-470.	977
VARSTVO OTROK na svojem domu nudim ali sprejmem kakršnokoli delo na domu. Simona Šulc, Wolfova 22 a, Leskovec pri Krškem.	996
DELO PRODAJALKE tekstila iščem Naslov v oglasnem oddelku.	1066
stanovanja
V NOVEM MESTU, Nad mlini, oddam garsonjero s CK in telefonom. Monika Prodanič, Jakčeva 21, Novo mesto. 946 ENOSOBNO STANOVANJE, 45 m2, na Scidlovi 66, 2. nadstropje, prodam za 54.000 DEM ® (068)20-401.	1124
ženitne ponudbe
ZELO RAD bi spoznal dekle ali mamico, ki bi delila srečo na mojem prijetnem domu. Šifra: »UJEMIVA SKUPNO SREČO«.	1173
^ INTARA ^
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
MNOGI SO PREKO NAS ŽE
VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT.
TO LAHKO STORITE TUDI VI!
•	Trgovanje z delnicami Kolinske
•	Prenos lastništva delnic
Mercatorja
•	Informacije o privatizacijskih delnicah
•	Upravljanje premoženja strank
INTARA • PRAVA IZBIRA
Tel.:(061) 137-73-73,137-74-74, 137-75-75, 173-44-44
Fax:(061) 173-44-80 ---------------------------
DOLENJSKI LIST
uaš čeirtkou prijatelj
RADIO
104.5
105.9
107.3 \l II lit/ 107.5
91 .2
OGNJIŠČE ‘
♦•I. 152-11 26 f«. 152-13 62
KEKO, d.d., v stečaju Grajski trg 15 68360 ŽUŽEMBERK
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ki bo v sredo, 7.2.1996, ob 15. uri v prostorih tovarne Na licitaciji bo prodaja rabljene opreme in drobnega inventarja.
Polog za licitacijo je 5.000 SIT (ne glede na izklicno ceno), katerega plačate na blagajni pred pričetkom licitiranja. Ogled je možen 7. februarja od 12. ure dalje.

TRGOVSKO
PODJETJE
ZRNO
, v svoji trgovini na Ranču a i nudi najugodnejše pred- ■ i sezonske cene umetnih i i gnojil, škropiv, semen in • 1 gradbenega materiala. 1
1 Od gnojil
NPK 15-15-15 = 1339,00 ! , SIT vreča	,
, NPK 7-20-30 = 1490,00 , i SIT vreča	i
i NPK 8-26-26 = 1590,00 > ' SIT vreča	'
■	KAN = 999,00 SIT vreča '
J Na zalogi tudi pestra izbira J . vseh žitaric, tropin in krmil za ,
•	vse kategorije živali	■
1 Sonč. tropine rinfuza kg = 1 1 26,96
J Sojine tropine vreča 45,30 kg [ , Ržena krmilna moka 17,27 kg , , Pesni rezanci 25,50 kg ■
■	Ječmen rinfuza 22,90 kg ■ i Koruza vreča 28,60 kg i
1 Odkupujemo tudi goveda, te- 1 1 leta in prašiče.
J Poleg tega vršimo predsezon- , J sko prodajo avstrijske- , , ga fasadnega materiala ther- , i moputzinthermoextraponaj- ■
•	nižjih cenah v Sloveniji. Mož- i « no je dobiti tudi ves ostali • 1 grad. material in tudi izvedbo 1 1 vodovoda in centralne nape- 1 J Ijave, izredno pa je ugodna iz- J , bira italijanskih kvalitetnih pip. ,
■	Cene za kmetijske izdelke so ■ i za kmete in so brez p. d. i i Omogočamo tudi prevoz na «
■	dom.	•


HONEYMOON
Izdelovanje in sposojanje poročnih in maturantskih oblek ter oblek za birmo in obhajilo.
Novi trg 1, etaža C, Novo mesto O 068/324-222

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste.
Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108.
BRUMA
- MATIJA BRUNSKOLE, s.p. Vulkanizerstvo in prodaja avtoplaščev, Hrast pri Metliki 1 a, vas vabi in se priporoča!
vsSta LUKY
- • riMtr
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66!
V najem oddamo pisarno v
stavbi na Mušičevi 15 v Novem mestu. PAM, d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto, tel.: 321-083.
unicard.no.
(^
(pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30.
sBudgets
rantacar**
Rozmanova 19, IT 068127-174
	VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA
Efi KSSS)"' a I41-29	
TEKSTILCI, POZOR!
Po ugodnih cenah nudimo bogat asortiment jeans gumbov, zakovic, zadrg, sponk za naramnice, stiskačev vseh vrst, rinčic, tkanih našitkov. Posredujemo izdelavo po željenem vzorcu.
Me-plast, d.o.o., Kozina tel. 066/81-321.
TERACO, d.o.o.
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa.
TT (068)26-749
T Avtohiša Berus
NOVO MESTO
Audi
POOBLAŠČENA PRODAJA VOZIL V0LKSWAGEN IN AUDI
RABLJENA VOZILA ALFA 1551.8 TS, 1.93, prvi lastnik, prva reg. 1/94,37000 km 20.900 DEM JETTA JXD, 8/89,
92000 km	13.200	DEM
GOLF CL 1.41,6/95,
5 vrat, 5000 km	/
OPEL KADETT 1.8 GT, 1.91 112000 km	14.200	DEM
LANCIA DELTA HF INTEGRALE 16 V, 1.89,71000 km	21.500	DEM
AUDI C0UPE S2,1.91 73000 km	/
PASSAT VARIANT GL 1.6 E,
101 KS, metalic, 1.95	37.900	DEM
AUDI A 8,1.95
vse oprema, model 96	/
AUDI A6 2.6
klima, metalic, novo vozilo	/
Zastava 128 Skala, 1.12/88 75000 km, prvi lastnik	3.000 DEM
TEL.: 068/342-360. 25-098 FAX: 068/25-641
Danes smo odgovorni za jutri
K A D R O S
Podjetje za kadrovske storitve in kadre KAJ DELAMO?
•	izdelujemo pogodbe o zaposlitvi, pravilnike, poslovnike, različne obrazce
•	pišemo sklepe in odločbe
•	izpolnjujemo različne vloge in obrazce
•	vodimo kadrovsko evidenco
•	prijavljamo in odjavljamo delavce
•	skrbimo za vaše pripravnike
•	skrbimo za statistiko
•	vodimo invalidske postopke oz. opravimo KOMPLETNO STORI-
• TEV NA DEL0VN0-PRAVNEM PODROČJU
KOMU PONUJAMO POMOČ?
Obrtnikom, malim in večjim podjetjem ter ostalim naročnikom
KAKO DELAMO?
Pomagamo reševati Vaše probleme in povečujemo vrednost Vašega izdelka
KJE NAS DOBITE:
KADROS, Podjetje za kadrovske storitve in kadre Novo mesto, Prešernov trg 5, Novo mesto, telefon 341-070, telefaks 341-070!
^ KADROS Vam prihrani čas in denar!
TLAKE - ESTRIHE izdelujemo strojno s črpalko na območju telefonskega omrežja 0608. Sigma, mtel. (0609) 622-014
V_____________________________y
VENERA klub in zenitna posredovalnica sedaj tudi pri Vas! Srečanje vseh. ki sle sami in iščete družbo ali partnerja, v soboto. 3. februarja, ob 19.30 v restavraciji Griček v Trebnjem, informacije: tel. (0609) 631-868!
Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662.
	
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	poceni objavo v po ® 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p.	Od 8. do 14. ure, o 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474
KIK INTERIER	Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov po sistemu “KNAUF” in “ARMSTRONG". Prešernov trg 1, Novo mesto, o 321-028.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na tr (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR.
PIONIR AVTOHIŠA Pod Trško goro 83 Novo mesto 0 324-533, 321-243	Spoznajte novi Megane na dnevih odprtih vrat od 1. do 4.2.1996, od 7. do 17. ure. Obiščite nas, da se bomo dogovorili za testne vožnje, ki bodo poptekale vse dni. Prav tako boste lahko vaše vozilo brezplačno preventivno tehnično pregledali, si ogledali servis, trgovino z rezervnimi deli in dodatno opremo, Vljudno vabljeni v Pionir Avtohišo. 	*		1 ■ lil IBBHII
PORTRET TECjA TEdlNA
Dušan Mikec
ni odbor. Kar dve tretjim obdobja je bil in je tudi zdaj predsednik kluba. Vsa leta je posebej aktiven pri usposabljanju mladih radioamaterjev, kar mu vzame precej časa, saj so vsako leto predavanja vsaj 4 mesece po dvakrat na teden.
Sam pravij da je klub njegov drugi dom. Četudi je bil v Ljubljani, je vedno mislil nanj in na Žužemberk. Njegovi klubski kolegi vedo povedati, kako je na tekmovanjih ponoči sanjal zveze, medtem ko so se drugi zabavali. Njegova resna predanost tej dejavnosti se danes zrcali v
lepih uspehih mladih članov klii ~ "
Privrženec hobija, ki se mu reče radioamaterstvo, je postal, ko je bil za telegrafista v bivši JLA. To se je zgodilo, ker je bil posebno dovzeten za tako dejavnost, saj je doma radijski aparat vedno naravnaval na kratke valove, kjer je ujel telegrafijo. Kot vsi mladeniči je tudi Dušan Mikec imel svoje tihe želje. Vendar ni postal radiome-hanik niti ektromonter, pač pa splošni klepar; nato šofer in končno kontrolor v podjetju Gorjanci.
Ker se mu želje o poklicu niso izpolnile, mu morda še' toliko več pomeni amatersko delo med radioamaterji, tako operatersko kot tudi konstruktorsko. Če bi bilo radioamaterstvo bolezen, potem bi bil klicni znak S53FI (Dušan Mikec) idealen prenašalec zanjo. Nihče točno ve, koliko sokrajanov, najprej vrstnikov in pozneje mlajših generacij, je zasvojil s to dejavnostjo. Ubraniti se je ni mogla niti Dušanova družina. Vsi njeni člani so radioamaterji, poleg Dušana še žena in tudi oba sinova, ki sta se že izkazala na državnih tekmovanjih. Aparature, dve UKV in eno KV postajo, so namestili kar doma, natančneje v otroški spalnici.
Po prihodu od vojakov se je Dušan Mikec včlanil v najbližji klub v Novem mestu in tu opravil tudi potrebno usposabljanje. Pred 25 leti je sodeloval pri ustanovitvi žužemberškega kluba in bil izvoljen tudi v prvi uprav-
kliiba. Tudi sam je dosegal dobre rezultate na državnih in tudi na mednarodnih tekmovanjih. Zdaj nove generacije žužember-skih radioamaterjev žanjejo uspehe, ki jim jih lahko zavidajo njihovi kolegi v večjih krajih.
Ne bi se veliko zmotili, če bi dejali, da se je žužemberški klub četrt stoletja obdržal pri življenju kljub hudim prostorskim in finančnim težavam ravno po zaslugi Dušana Mikca. Sam meni, da bi moralo radioamaterstvo tudi v današnji družbi najti svoje mesto. Ne gre namreč samo za ljubiteljsko, temveč za zelo uporabno dejavnost, ki lahko služi kot nepogrešljiva pomoč ob različnih nesrečah, ko je človek ogrožen in ko druge komunikacije odpovejo. To so radioamaterji že potrdili tudi ob vojni v Sloveniji in potem v Bosni, ko so ohranjali stik s svetom. Se posebej pomembno se mu zdi, da znajo sami popravljati napake, saj so mnogi med njimi celo inženirji elektronike ali pa jih je dejavnost v klubu motivirala, da so se izšolali za ra-diomehanike.
Radioamaterstvo je danes v nekem smislu izgubilo svoj čar, saj naprav ni treba več izdelovati doma. Sodobni radioamaterji vzpostavljajo zveze preko pretvornikov in satelitov tudi z drugimi celinami, pri čemer ne gre več brez računalnikov. Gost v naši današnji rubriki, med kolegi znan kot S53FI, se tega dobro zaveda, vendar v svojem domu primat na tem področju prepušča sinovoma.
BREDA DUŠIČ GORNIK
KAKO DO PRAVEGA
ČLOVEKA
LJUBLJANA - Čeprav smo ljudje družabna bitja, nam največ težav v življenju povzroča iskanje pravega človeka, ki bi se nanj lahko oprli v trenutkih samote, trpljenja, sreče pa tudi radosti. Agencija Venera je klub, ki druži in spoznava ljudi, odete v pajčevino samote, ki si žele družbo ali pa partnerja za skupno življenje. Članstvo v klubu ni obvezno, vendar imajo člani določene ugodnosti na družabnih večerih, izletih, žrebanjih, dobijo čestitko za rojstni dan in ga v klubu tudi praznujejo. V klubu Venera je dobrodošel vsak, ki mu je samota postala breme, in pravijo, daje težak samo prvi korak. Srečanja imajo po vsej Sloveniji, na Dolenjskem se bodo v kratkem začela v Trebnjem. (Majda Luzar, EPS)
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
PONUDBA
NOVOTEKSOVE
TKANINE
NOVO MESTO - V četrtek, L, in v petek, 2. februarja, od 8. do 18. ure, v soboto, 3. februarja, pa od 8. do 12. ure bo v prostorih obrata družbene prehrane v Bršljinu akcijska prodaja Tkanininih izdelkov. Ob bližajoči pomladi, maturantskih plesih, obhajilu in birmi je nakup gotovo dobrodošel.
REKLAM STUDIO
in
VESNA DOLENC vabita v
manekensko šolo.
Prijave in pričetek tečaja v soboto, 3. februarja 1996, ob 10. uri v avli OŠ GRM Novo mesto.
Za male in velike, za dekleta in fante!
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Namesto za pokopališče v Srebrničah denar za porodnišnico - Vizija ima vedno zaprta vrata in mrtev telefon - Težave s Cliom - Kje ste, šentjernejske patronažne sestre?
Odkup zemljišča za novo novomeško pokopališče v Srebrničah še naprej buri duhove. Naš zvesti bralec Danilo Kure iz Novega mesta se pridružuje vsem, ki zahtevajo, naj župan občine ustavi nakup tega zemljišča za oderuško ceno, ki bi bila previsoka, tudi če bi tam našli rudnih zlata. “Ne razumemo, kako je mogel župan prepričati občinske svetnike, da so se strinjali z nakupom. To spominja, po njegovem, že na mafijske posle. Vemo, kdo bo nosil breme nakupa, ne vemo pa, kdo bo imel od tega kaj koristi. Pozivam župana, naj javno razloži, kaj ga je navedlo do tega nakupa, vsaj tistim volilcem, ki so glasovali zanj. Nam, ki smo glasovali proti, je bilo že takrat jasno, da to ne bo dober župan,” je zatrdil in predlagal, naj se občani uprejo tako dragi naložbi za mrtve in denar namenijo raje za porodnišnico.
Podobnega mnenja v zvezi z
novo lokacijo pokopališča je bila tudi gospa Tončka J. iz Ragovske ulice v Novem mestu. Povedala je, da je prošt Jože Lap brezplačno ponudil zemljišče za ločenskim
pokopališčem. Za nekaj let bi bilo dovolj, ljudje pa bili zadovoljni. Še
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med IS. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnit.
posebej bi bila nova lokacija pokopališča zelo od rok starejšim ljudem, meni naša bralka.
G. Pirkovič iz Vrhpolja pri Šentjerneju se sprašuje, kako naj zaupa v Vizijo, v katero je že maja lansko leto poslal štiri certifikate vse svoje družine, sedaj pa od tam ni nobenega glasu, ali so jih sploh prejeli. Že nekajkrat se je osebno oglasil na sedežu družbe v zavaro-valnici Tilia, vendar ni nikoli nikogar v pisarni. Tildi vratar zavarovalnice ne ve povedati nič o teh ljudeh. Naš bralec je že večkrat poklical po telefonu, pa se oglaša le elektronska tajnica, in še ta v njemu nerazumljivi angleščini.
V našo rubriko le redko zaide pohvala. Enoje prek telefona poslala kolektivu Dolenjkine blagovnice v Tfebnjem njena stalna stranka gospa Bena. Povedala je, da so trgovci nadvse prijazni in da ustrežejo domala vsem željam. Tudi po telefonu se da dogovoriti za nakup in podobno.
“Ni vse zlato, kar se sveti.” Ta pregovor je na začetku pogovra povedal naš bralec g. Šušteršič iz Novega mesta, ki ga ta čas, zelo dobro poznajo na reklamacijskem oddelku tovarne Revoz. Pred tremi meseci je namreč tam kupil belega dia, ki je že po prvem dežju dobil rjave pikice po vsej karoseriji. Ko se je oglasil v njihovi reklamacijski pisarni, so mu povedali, daje to prišlo iz zraka. Obljubili so mu, da bodo avto s posebno tekočino oprali in da bo potem dobro. Na to oškodovani še čaka,
Megane - družina šestih avtomobilom
Najprej sta naprodaj peterovratna limuzina in kupe, sčasoma pa še štiri različici tega najnovejšega Renaultovega avta, ki bo nadomestil R 19 - V 8 letih 4 milijone
Danes začnejo v Sloveniji prodajati novi Renaultov avtomobil z imenom Megane. Gre za avto, oziroma kar za 6 različic tega modela, ki bo nadomestil nadvse uspešni R 19. Spektakelska predstavitev , tega novega avtomobila bo jutri na Prešernovem trgu v Ljubljani, na katerem bodo prvič v Sloveniji prikazali lasersko projekcijo na 20 metrov visoko vodno steno nad Ljubljanico. Predstavitev za novinarje s preizkusnimi vožnjami pa je bila 16. in 17. januarja v Portorožu.
paleto modelov za toliko različnih želja in okusov. Megane je naslednik uspešnega R 19, toda namesto enega avtomobila za vse hoče biti Megane avto za vsakogar. Iz istih korenin rasteta raznolikost in svojskost, oboje s poudarjeno ino-
težko pa verjame, da bo to pomagalo. Na končuje dodal, daje prijavil še nekaj reklamacij in da clio ni tako dober avto, kot se govori.
G. Novak s Senovega je dejal, da dobro pozna življenjsko pot politika in direktorja Silva Gorenca. Vse, kar je povedal čezenj, ne gre zapisati, še posebej hud je bil nad njegovo idejo, da bi radioaktivne odpadke shranili v senovškem rudniku. Tudi Štefanija iz Krškega nas je poklicala z zvezi z našimi politiki. Dr. Maksa Tajnikarja in Toneta Anderliča bi takoj upoko-
jila in jima dala najnižio pokojnino. Marija Kovačič iz Šentjerneja
Projekt Megane je za francoskega Renaulta najbolj celovit projekt doslej. Gre za zelo smelo in predvsem inovativno zastavljen program šestih različnih avtomobilov, ki imajo skupne tehnične in oblikovne korenine. Sprva so Francozi govorili 6 petih različicah Mega-na: peterovratna limuzina in cou-pe, ki te dni prihajata na slovenski trg, klasična četverovratna limuzina, enoprostorska limuzina in kabriolet. Prav v Portorožu pa so sporočili, da se je predsednik Renaulta Louis Schweitzer odločil tudi za proizvodnjo različice break oziroma karavan.
• Na koncu pa še o cenah. Najcenejša izvedenka peterovratne Megane 1,4 RL stane 2.095.000 tolarjev, z opremo RN 2.369.000; z motorjem 1,6 in z opremo RN
2.446.000	tolarjev, z opremo RT
2.650.000	tolarjev. Megane 2.0 RT velja 3.162.000 tolarjev, Megane 1,9D RN 2.517.000, 1,9TD RT pa
2.958.000	tolarjev. Izvedenka kupe stane z enako opremo toliko kot peterovratna limuzina. No, v kupe izvedbi ponujajo tudi pravega malega dirkača: Megane z 2-litr-skim motorjem s 16 ventili, ki razvije kar 150 konjskih moči. Ta pa stane 3.684.000 tolarjev.
Vsi modeli šestčlanske družine Megane sodijo nižji srednji razred, kamor spada tudi R 19, ki ga Megane nadomešča. V Renaultu so prepričani, da bo Megane še večja prodajna uspešnica kot R 19, katerega proizvodnja se bo iztekla s koncem tega leta. Prav tako bodo, so sporočili, v novomeškem Revozu R 5, priljubljene petice, izdelovali le še letos; zanjo pa (še) nimajo nadomestila ali pa je to še skrivnost. V slabih sedmih letih so po vsem svetu prodali 3 milijtme R 19, za Megane pa načrtujejo, da bodo v 8 letih, kolikor naj bi trajala proizvodnja, prodali kar 4 milijone vseh različic tega avtomobila in tako z njim zasedli 4 odst. evropskega avtomobilskega trga.
vativnostjo. Na vrhu vsega pa je kakovost. Pri oblikovanju avtomobilov iz družine Megane sta osnova oval in elipsa, ki sta značilna za vse različice, čeprav ima vsaka od teh čisto svoj značaj, saj je vsaka namenjena svoji skupini kupcev.
Še nekaj o varnosti. Tudi pri tei je Megane, trdijo v Renaultu, d< stojen in še izboljšan in izpopi njen naslednik “devetnajstke' Zaradi večjih zavor in izpopO njenega servo sistema je zaviranj zelo učinkovito, protiblokirni si stem ABS pa je na voljo za vs različice. Megane nadaljuje trad cijo renaultov, ki so vedno slove po dobri legi na cesti, in je zelo od pustljiva do voznikovih napaj Varnost v tem avtomobilu se kafl tudi v podrobnostih: tako irt1 električni pomik stekel varnosti1 stikala in zaščito pred priprtjeit prstov, zavorne luči so tri, zunf nje ogledalo na voznikovi strani p1 je asferično in tako rekoč izni( mrtvi kot. Varnost zgradbe potni škega prostora so preizkusili tuq v več kot sto programiranih trč( njih. Kupec lahko naroči dve valj nostni zračni vreči, na voljo so zi tezalniki varnostnih pasov spredi in še ena Renaultova novost: izvil na zasnova vpetja varnostnih pl sov, ki s kontroliranim popuščaj njem omeji obremenitve prsne/ koša, vratu in glave, zaradi česar verjetnost hudih poškodb pri a nem trčenju zmanjša za 30 do
°dSt'	A. BARTE

.v- v4.41'
Renault je prva avtomobilska tovarna, ki v najpomembnejšem avtomobilskem segmentu v Evropi, se pravi v nižjem srednjem razredu, ponudila tako široko
NA PREIZKUSNI VOŽNJI - Novi Renaultov model Megane - od 1,4-trske peterovratne limuzine do najzmogljivejšega kupeja - sta na predstavil v Portorožu dodobra preizkusila tudi direktor Televizije Novo mesto Mo jan Moškon in pisec teh vrstic.
I KRKA ZDRAVILIŠČA
HOTF.l.l 0 T 0 C E C
■
’ Plesno zabaviščna restavracija *
f TANGO;
za izbran okus in navade ■
izbran okus in navade
V petek in v soboto, 2. in 3. februarja, od 20. ure dalje prirejamo prijetna plesna večera z ansamblom Objem.
Z veseljem Vam bomo postregli z vrhunskimi kulinaričnimi specialitetami po ugodnih cenah. Prijazno vas vabimo tudi na
sobotna in nedeljska družinska kosila (cena 600 - 990 SIT).
Vstopnine na plesne večere ni. Vabljeni tudi v HIT-Casino Otočec.
NAJHITREJŠA A VTOMOB1L1 SVETA VIJUBIJANI - Ljubitelji hiH1 Konjičkov so imeli med 19. in 28. januarjem enkratno priložnost, de1-ogledajo najhitrejša vozila na svetu zbrana na enem mestu - na Gospodu1 skem razstavišču v Ljubljani. Letošnji sejem je bil po lanskem drugi po vri’ ogledalo pa si ga je okoli 45 tisoč obiskovalcev. Poleg nekaterih za večin samo sanjskih vozil so zastopniki razstavili tudi svoje najbolje prodajo* avtomobile. Med drugimi so si obiskovalci lahko ogledali tudi ad državnega prvaka v ralleyju in v gorsko-hitrostni dirki Sama ValantO Tržišča in nekaj Renaultovih avtomobilov. (Foto: T. Gazvoda)
se je jezila nad tamkajšnjimi patronažnimi sestrami. O njih je bilo prav v tej rubriki že nekaj napisanega. Povedala je, da jih je že nič kolikokrat iskala in zaman stala pred njihovimi vrati. Čeprav je bilo znotraj slišati čebljanje, se nikoli niso odprle. Na vratih tudi ni napisanega delovnega časa. Slavko iz Biške vasi pri Mirni Peči odgovarja g. Stanetu iz Trebnjega, ki je kmete iz te vasi označil za packe, ki svinjajo cesto, da potem od gnoja doma smrdi njegov avto. Tako mu je odgovoril: “Kruh gre tudi preko gnoja. Če mu smrdi, naj se iz Trebnjega vozi po avtocesti, nas kmete pa pusti, da v miru delamo”.
Na koncu je poklicala še Jožica Centrič s Senovega, ki sprašuje avtobusna podjetja, zakaj so ukinili nekdanje avtobusne proge ob nedeljah. “Če hočeš k sorodniku v bolnišnico, ni ne vlaka ne avtobusa. Vsi nimamo svojih avtomobilov,” je izzvenelo kot očitek in kot prošnja.
• Molk je lahko najbolj okrutna laž. (Stevenson)
I oMt struni <ShM$m«ccnr
ANEkdoiE In pRiqodE ZApisAl Jože DuIar
Natisnjena bo boljša
Profesorju dr. Joži Lovrenčiču, uredniku predvojnega dijaškega lista Mentor, je mladi Ivan Čampa prinesel nekaj pesmi.
Urednik jih je na hitro preletel, se ustavil pri eni izmed njih, malo namrgodil čelo in rekel:
‘Tale bi mogoče bila. Sicer zdaj ni preveč dobra. Verjetno bo boljša, ko bo natisnjena."
Krave, pozor!
Bilo je v Času, ko je ta ali oni novinar Dolenjskega lista moral poskrbeti, da je bilo tudi v ljubljanski tiskarni z listom tik pred izidom vse v redu. Tako je nekoč opravljal to delo Miloš Jakopec, in to prav takrat, ko je v domačem listu izšla novica "Na Doli so dobili novega bika ”, Pri tem so bralci zvedeli, da so tega plemenjaka uvozili iz Nemčije predvsem zato, da bi izboljšali domačo govejo pasmo.
Vseh muh polni stavci pa so pri prelomu stavka umaknili enostolpčni kliše, kije stal nad to vestjo, in namesto njega iz visokih in ozkih črk postavili nadnaslov: KRAVE, POZOR!
Vsi, ki so takrat delali v stavnici, so si hodili ogledovat to šalo in se pritajeno smejali. Mogoče so nameravali kasneje ta “štos" umakniti, res pa je bilo, da je nadpis takrat ostal.
Jakopec je vso zaroto odkril, ko so na rotacijskem stroju že stekli prvi izvodi. Brž so stroj ustavili in popravil je neljubi spodrsljaj. Sicer bi gornji nadpis pri bralcih vzbudil smeh, res pa je imel
Jakopec srečo, da je pravočasno spregledal nakano stavcev. Tako se je izognil zameram in očitkom, ki bi jih bil tistikrat gotovo
■ J' -
deležen pri “merodajnih forumih ”.
,, mm
»d:JE POL
Šale izbira Bojan Aj&
Dokazovanje
Janezka ni bilo k pouku, pa je upravitelj vprašal, zakaj je ostal od pouka.	^
“Mama je oprala moje kavb® kc, pa niso bile suhe, zato nisc mogel v šolo.”
Naslednji dan Janezka spe' bilo v šolo in na vprašanje, kak’* je razlog za izostanek, je odgo^ ril:
“Sem šel mimo hiše naše tcljicc in sem videl, da na balkp' visijo kavbojke naše tovariš1’ Zato sem bil prepričan, daje nc” v šolo, in tudi jaz nisem šel.”
Oba prvič
“Gospod doktor, jaz se tako ^ jim, saj je prvič, da bom operiraj prestrašeno govori pacient pred operacijo.
Zdravnik: “Vzemite merič zgled. Prav nič se ne bojim, čep' je tudi tale vaš primer moja P~ operacija.”
T