Golte: Srečen razplet z nekaj vprašanji Franjo Bobinac: »Kogar ni stran, se šali.« Št. 102 / Leto 63 / Celje, 30. december 2008 / Cena 0,81 EUR □ Iflfomdcije; 051/354 809 f.jolte.sl 'Od 6> decembra naprej obratujejo naprave na smuciscu vsak dan! Odpovem uradnic« NT: T^^trmOMn Ženske, ki so prebolele : raka, ne čakajo na I Dve nagr Matildo i»^ I križanki i letni horo^ [op Strani l 2S-27 MercatorCg®oiiQ Opekamilk» 9. Celja, t««, it: 03/476 80 00 Ćetrtftk. S. jinoar. od 16.30 do 19.3D ure UŽITKARIJE ^ ob 1«. url: predstava DBiOJCA Z VŽIGAUCAMJ ^ C /A; mici^ l/^Lo /a; ^ ^ zeütu ^ ceÄuvvu ''ia'VWj in ^ VBLfi^^/y lo Jlclo I pA ^ ^^^ /mu/ M^MX. muw /äm^mX/ M^Ct^'l leu /nu ^ ^^ - /V / ■ ■ '" ■^t^ .m W ^ ^ -- ■ ^ ^ ' : ''ire^^U^k /skic C^^c? fefcf - loogf V Motil CilJi m iL 102 - 30. december 2008 NOVI TEDNIK I DOGODKI Po odprtju so zapornice preskusili tudi uv živo«. Bogatejši za nov urejen prehod v občini Žalec so v sredo popoldne odprli dve pomembni pridobitvi, in sicer so predali namenu povezovalno cesto v Petrovčah» v DreŠinji vasi pa preurejen železniški prehod z zapornicami. Poleg Božička so nov 330 metrov dolg cestni odsek v Pe-trovčah pozdravili otroci, v DreSinji vasi so pričakali prihod vlaka in spuščanje zapornic, obe naložbi pa je blagoslovil pater Ivan Arzenšek. Gre za izjemni pridobitvi za varnost v cestnem in železniškem prometu, skupna vrednost obeh naložb pa dosega skoraj 450 tisoč evrov. VeČino denarja so prispevali v Slovenskih železnicah, s katerimi je občina Žalec sklenila sporazum o ureditvi zavarovanja nivojskega križanja ceste z železnico z avtomatskimi zapornicami tudi v Levcu. Izvajanje del v Lev-cu je preloženo zaradi nestrinjanja krajanov s predlagano lokacijo, o Čemer je s precej grenkobe spregovoril žalski župan Lojze Posedela ki je obudil tudi spomin na eno najhujših tragedij, ko so na prehodu v Podlogu pri Šempetru v nesreči ugasnila Štiri otroška Življenja. US, foto: TT Obisk v celjski porodnišnici 2. januarja 2009 bo ekipa Novega tednika in Radia Celje s sodelavci že 44. obiskala celjsko porodnišnico in Čestitala mamici, ki bo prva rodOa v novem letu. Akcija je vsaj tri desetletja široko zasnovana s kulturnim programom, obdarovan jem sponzorjev in ustrezno medijsko pozornostjo. Tudi tokrat bo obisk 2. januarja ob 9. uri, v programu pa bodo po dolgoletni -tradiciji sodelovali trio Viklja AŠiča s kvartetom Grmada, letos pa se bodo pridružili Še AšLčeva vnukinja Ana AšiČ, Majda Petan In Andrej Bremec. Tudi tokrat bodo glasbeniki med drugimi pesmimi predstavili čisto novo, ki |o je za to priložnost napisala In podarila Ivica G viki iz Žalca, ugiasbil pa Viki Ašlč z naslovom Prvi otrok v novem letu. Mamice in osebje v celjski porodnišnici pa bodo ob tem tokrat dobüi še posebno presenečeni, saj jih bodo obiskali župani iz nekaterih občin na Gel j-skem. ki priložnostno zapojejo tudi v oktetu županov. Ob tem so se župani osebno tudi vključili v akcijo, ki so jo na jubilejnem Vrtiljaku polk in valčkov v Gorici pri Slivnici začeli glasbeniki slikarji Vlado Geršak, Toni Mohär, Božidar Ščurek, Jože Žlaus in Špela Žafran. Ti so med koncertom narisane slike podarili za nakup sodobne poste-Ijice za novorojence. Čeprav sle nam nekateri v zadnjih dneli poslali svoje ročno izdelane voščilnice, vas moramo žal razoča-rati, saj letos natečaja za naj voščilnico nismo razpisali. Tlidi ta novoletni obisk v celjski porodnišnici bomo zabeleželi v radijski reportaži, ki jo bomo objavili ob 13. uri ter z reportažo v prvi novoletni številki Novega tednika. Če k temu dodamo, da bo ob koncu leta tudi Število porodov daleč nad številkami prejšnjih let, potem se obeta resnično zanimiva novoletna prireditev tam, kjer se rojeva življenje- Vodja akcija je že od vsega začetka Tone Vrabl. SB Tone Vrafal h desetle^a vodi akcijo obiska celjske porodnišnica. Praznična turistična gneča Kljub slabim napovedim zaradi gospodarske recesije so v različnih zdraviliščih na našem območju ter na nekaterih smučiščih z zanimanjem gostov za božič in novo leto zelo zadovoljni. Na Rogli in Celjski koči so noči-tvene zmogljivosti polne, v nekaterih toplicah pa so v predprazničnih dneh nudili še zadnja prosta mesta. Najprej so napolnili nov hotel Wellness Park Laško. V turističnih središčih krize očitno (še) ne čutijo, veliko zanimanje gostov pa pripisujejo tudi temu, da so letošnji prazniki na koledarju za goste zelo ugodno razvrščeni. Po- nekod, kot na primer v Termah Topolšici, so prav tako po-nudiü cenovno ugodnejšo ponudbo. Z zanimanjem so prav tako zadovoljni v novih Rimskih termah v Rimskih Toplicah, saj so bili že pred božičem za novo leto skoraj povsem zasedeni. V večini toplic za praznike prevladujejo slovenski gosti, v Termah Olimia v Podčetrtku ter v hotelih Rogaške Slatine pa so na prvem mestu gosti iz Italije. Prav tako so bila že zgodaj skoraj povsem zasedena silvestrovanja ter novoletni plesi na Ro^i ter v različnih toplicah, kjer sprejemajo tudi zunanje goste. BJ - St» 102 • ödcember 2008 ■ - SILVESTROVANJA V Celju bo silvestrovanje na Trgu celjskih knezov od 21. ure. Na prireditvi, ki jo pripravlja Zavod Celeia, bo nastopila Natalija Verboten z ansamblom, pripravljajo tudi ognjemet ter podžupanovo voščilo. Celjsko otroško silvestrovanje v Pravljični deželi na Glavnem irgu bo od 10. ure, pred opoldnevom pa bo odštevanje do pravljičnega novega leta s Sanjo Grohar. Pričakujejo prihod dečka Mraza ter villnsko rajanje. Ob 13. uri bo nato Pravljična dežela za enajst mesecev zaprla vrata. Najmlajši v Žalcu bodo silvestrovali že v sredo ob 11.30, ko žalski zavod za kulturo. Šport in turizem pred Domom U. slovenskega tabora pripravlja silvestrovanje s Piko Fli-ko. Ob IS. uri se bo začel silvestrski tek po ulicah Žalca, na silvestrovanje na prostem, ki bo na žalski avtobusni postaji, pa vabijo ob 23. uri. Silvestrovanja na prostem bodo pripravljali tudi v drugih krajih, na primer v Mozirju in Gornjem Gradu, v Velenju pa se bodo od starega leta ob 18. uri poslovili otroci. Ob 22. uri se bo na Titovem trgu začela zabava s Tanjo Žagar in ansamblom Alegro. Kot ponavadi, bodo malce pred polnočjo razglasili naj občana, dogajanje pa zaokrožili s prazničnim ognjemetom- Tlidi Laš^ini bodo lahko letos silvestrovali na prostem. Silvestrovanje se bo na občinskem dvorišču pričelo ob 22. uri, zbrane pa bodo zabavali domačini, člani ansambla Okrogli muzikantje. Po 20. uri pa se obeta še več praznovanj novega leta. Gostje ga bodo lahko dočakali v Zdravilišču Laško, Wellness ParkHotelu, Hotelu Hum, Restavraciji Aqua Roma, Sofijinem dvorcu Rimske Terme ter v planinskem domu na Šmohorju. Prav tako ob 22. uri silvestrovanje r^ prostem pripravljajo tudi v Radečah. Za zabavo in dobro vzdušje bo v parku pred občino skrbel Ex-Vikend band. Novo leto bodo na prostem pričakali tudi na Dobrni. Začetek silvestrovanja z ansamblom Safuji bo ob 22. uri. Pripravljajo tudi veličasten ognjemet. Na Šentjurskem bo edino javno silvestrovanje letos v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici. V organizaciji tamkajšnjega športnega društva se bo pelo in plesalo pod taktirko ansambla Trio prijatelji. Že po tradiciji za hrano in pijačo poskrbijo kar gostje sami. Za dobro vzdušje pa se prav tako tradicionalno tudi letos nI bati. V Slovenskih Konjicah bo silvestrovanje na prostem na Mestnem u'gu ter se bo začelo uro pred začetkom novega leta. Pripravljala ga občina ter center za kulturne prireditve, nastopil pa bo ansambel Vrt, Poleg ognjemeta, županove zdravice ter županove torte pripravljajo za obiskovalce pet hektolitrov tekočega presenečenja. V Podčetrtku bo silvestrovanje na prostem, ki ga pripravljata občina in Terme Olimia v vasi Lipa, z začetkom ob 23. uri. Za glasbo bo poskrbel duo Mix, pripravljajo tudi ognjemet ter županovo voščilo. BA, BJ, StO, US Smuka na Celjski Na Celjski koči so v teh dneh ustvarili večjo količino snega, kar je omogočilo začetek smučarske sezone. Žičnico bodo danes prvič pognali za nočno smuko, ki bo tradicionalno bre^lačna. Na siivestrski dan bo možno dnevno smučanje, ostale dni do konca tedna pa bo smučišče obratovalo za dnevno in nočno smuko. Snežna odeja je debela 60 cm, pognali bodo tudi otroški smučarski tekoči trak. ki bo obratoval tudi za sankače in sicer v času nočne smuke od 19. do 20.30 ure. AB Gripa trka na vrata Na Celjskem so minuli teden potrdili prvi primer gnpe. Število prehladnih obolenj, ki jih povzročajo Številni virusi, pa po besedah vodje službe za epidemiologijo z Zavoda za zdravstveno varstvo-Celje dr. Alenke Skaza Ttop ni nič večje, kol je pričakovano za ta letni čas. Po priporočilu Inštituta za varovanje zdravja je preventivno cepljenje proti gripi Še vedno smiselno in je najučinkovitejša zaščita pred okužbo z virusi, ki povzročajo gripo. Preventivno cepljenje priporočajo Še zlasti kroničnim bolnikom, starejšim in otrokom. BA ^ '-^w £ L ^ASPARA 1. N E S S Zimsko Asj>ara razvajanjB J Tcse$na atcija: zimskAfrirv^iea m ffrvtfiđpreswi^ja Aspumuim^g: iCniütx ^mi • /nlir ^tJitiemiVchK'fiK'kA ^ ^rVfib' b 040 444 i;tvw^v.wdInessii^aTa.c(m m gospodarstvo NOVI TEDNIK Leto 2009 bo preizkušnja »Gospodarske razmere tako v Sloveniji kot na tujih trgih moČDO vplivajo na poslovanje Cinkarne Celje. Gospodarska rast se je ustavila. cene nekaterih strateških surovin so zrasle v nebo, povpraševanje po naših proizvodih se zmanjšuje. V letu 2009 moramo biti pripravljeni na vse,« je v svoji novoletni poslanici delavcem pojasnil predsednik uprave Tomaž Benčina. Gospodarska kriza bo 23 Cinkarno Celje v iztekajočem leiu že drugi pretres. Prvi je bil drastičen porast cen žvepla» saj so se cene zanj v preteklem letu dvignile za 15-krat. Kot je zapisal Đenčina. jestvar le toliko resnejša, saj porast cen žvepla ni v enaki meri prizadel vseh proizvajalcev titanovega dioksida. Mekateri konkurenti uporabljajo druge tehnologije, ki zahtevajo manj ali celo nii žvepla, veliko manjših, podobnih cinkarni, pa je zaradi tega ustavilo proizvodnjo. Kot dodaja, so zaradi pametnih poslovnih odloCitev ter kančka sreče ta pretres brez večjih ran preživeli- Zdaj so težave driigačne. Ker ne dosegajo primernih cen proizvodov, izgubljajo velik del načrtovane realizacije. Z okrepljenim tržnim pristopom je bila prodaja vendarle solidna, vendar so precej izgubili zaradi tečajnih razlik. »Prodaja v prihodnjih letih bo postajala vedno manj zanesljiva. Težko verjamem, da bomo v letu 2009 sposobni prodati toliko, kot lahko naredimo.« pravi Benčina. »- Tomaž Benčlns Vsekakor zdaj ni Čas za ustvarjanje dobičkov in dolgoročnega investiranja, ampak Čas» v katerem moramo vse sile usmeriti v izkoriščanje notranjih rezerv, se obrniti vase in se premišljeno pripraviti na čim bolj neboleč izhod iz težav.« To z drugimi besedami pomeni tudi, da bodo »aktivno pospeševali naraven in neboleč odliv zaposlenih,« (isti, ki bodo ostali, pa bodo morali delati več, četudi za manj denarja. »Morali se bomo odloČiti za ukinitev tistih proizvodnih programov, ki niso rentabilni. Zato bomo v letu 2009 na preizkušnji» ko se bo Iz-kazala cinkarniška solidarnost in enotnost. Na vseh ravneh moramo zaposleni maksimalno varčevati in uspešno usklajevati svoja skupna hotenja, da ohranimo podjetje pri življenju.« Kriza tudi v Juteksu Na zadnji seji so nadzorniki Jutelcsa tz Ložnice pri Žalcu obravnavaii poslovanje v letošnjem letu in se seznanili s projektom Rusija, kjer naj bi Juteks pri> hodnje leto dokonča) gradnjo tovarne. Nova tovarna talnih oblog naj bi v Rusiji zrastla do poletja, sicer pa se tudi v poslovanju tega žalskega podjetja odraža kriza. Do novembra so prodali 15,1 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je 6.1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani in 3,6 odstotka pod načrti, Kot pravijo v Juteksu, je zaostajanje za načrtom predvsem posledica padca prodaje v zadnjih mesecih posledica finančne l^ze. Čisti prihodki od prodaje so se v prvih desetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 2,8 odstoüla®garant.si m aloptoda;a® g arant.si www garmsi m it. 102 * 30. decembef 2008 NOVI TEDNIK Kogar ni strah, se šali Prvi mož Gorenja Franjo Bobinac o krizi in odzivih v »družini« z več kot 11 tisoč zaposlenimi Vrvež Da cesti, v trgovinah In velenjskem hotelu Paka je bil pred tednom v popoldanskih urah precejšen. Kot da se ljudje želijo v tem predprazničnem času še malce poveseliti is pozabiti na krizo, ki nas spremlja praktično na vsakem koraku. Mimo nje seveda ni šlo v pogovoru s predsednikom uprave Gorenja Franjem Bobin-cem, ki je kot član strateško-gospodarske-ga sveta ocenil stanje v Sloveniji, največ pozornosti seveda naroenil velenjskemu gigantu ter »izdal«, da bo Še letos potoval. »V pogovorih z gospodarstveniki in ministri je bilo jasno izraženo, da položaj, )d se obeia, ni dober, Čeprav krize morda nekateri Še ne čutijo tako zelo. Tisti, ki delamo v avtomobilski industriji, gradbeništvu in proizvodnji široke potrošnje, kjer lahko odložiš nakup in rečeš >bom pač kasneje<, posledice že močno čutimo. Zavedajo se je tudi tisti, ki delajo v finančnem sektorju, v trgovino pa naj bi se preselila kasneje,« je Franjo Bobinac ocenil stanje v »podjetju Slovenija«. >»Verjamem, da ni vse črno, čeprav se je treba zavedati« da je stanje resno. Ne smemo reagirati panično, a če nekdo reče. da ga ni strah, to pomeni, da se >heca< ali pa ničesar ne razume.« IVidi v Gorenju ste praktično še novembra trdili, da krize niti ne občutite, potem pa te, če rečem tako, priznali, da je iz tedna v teden slabše. Mnogi ljudje namreč ne razumejo» kako se je tako na hitro zgodil veliki pok ... Letos imamo, to lahko rečem, solidne rezultate. Plan prihodkov je dosežen, kosmati denarni tok bo presežen» dosegli bomo le nekoliko manj Čistega dobička, kot smo načrtovali. Toda treba je načrtovati prihodnost, ki ne bo lahka, zato z ukrepi ne gre čakati. Leto 2009 bo zelo težko. Letos so se impulzi spreminjali postopno, upad povpraševanja v realnem sektorju pa se je resnično začel v novembru in to zelo na hitro. Lahko povem, da je direktor največje evropske multinacio-nalke v naši panogi, teden dni za tem, ko je Gorenje seznanilo javnost z nenadnim slabšanjem razmer na trgih in nepričakovanimi odpovedmi naročil, povzel praktično iste razloge. ko je napovedal, da bodo odpustili tri tisoč ljudi. Stavku >nikoli nisem videl česa podobnega^, ki ga izreče predsednik tuje firme. slovenska javnost včasih bolj verjame kot domačemu. »Če ne bo drastičnih sprememb razmer in če bomo racionalni pri vseh različnih stroških, trdih odpuščanj v Gorenju ne bo. Potrebujemo pa celo paleto različnih ukrepov.« O krizi so razpravljali v državnem zboru, z njo se spopada vlada ... Kako ocenjujete te ukrepe? Zavedanje in pripravljenost vlade obstajata. Tlidi v strateškem svetu smo se pogovarjali o različnih alternativah in scenarijih, kar je dobro. Osebno se mi zdi pomembna hitrost različnih ukrepov v smislu, kdor hitro da, dvakrat da. V Gorenju z vidika povpraševanja nimamo problemov na nobenem trgu. Problem pa je, ker naši potrošniki praktično v vseh državah ne dobijo kreditov. Ker se bojijo za delovna mesta, se težje odločijo za nakup. Trgovska podjetja, od Rusije do Nemčije, ležje dobijo denar za financiranje obratnega kapitala. Nelikvidnost je prisotna tudi v Sloveniji. Banke ne opravljajo vloge finančnega posrednika in ne uspejo kreditirati gospodarstva. Pri tem ne mislim Gorenja, se pa dogaja, da nam dobavitelji, manjša in srednja podjetja, ponujajo popust za vnaprejšnja plačila in prosijo, če jim pomagamo zagotoviti termine in kreditne linije pri slovenskih bankah. Drugače bi se ustavili. Tega se vladna ekipa zaveda in verjamem, da iščejo sredstva, ki bi jih poslali v ožilje slovenskega bančnega sistema, da bi začel kreditirati gospodarstvo. Drugi vidik je iskanje načinov» kako bi v Sloveniji kratkoročno zajezili učinke krize, pri čemer pa pomembno vlogo igrajo sindikati. Kakšna naj bi bila njihova vloga? Minister Gaspari je že opozori!, da se mnogi ne zavedajo globine in razsežnosd težav, da pa je treba ohranili mimo kri in realna pričakovanja. Ko se pogovarjam s sindikati, skušam opozarjati na vrsto ukrepov za zagotavljanje Ukvi^osti, kajti zavedati se morajo, da ne gre za bitko za plače temveč za delovna mesta. V Gorenju smo v zaključnih pogovorih s sindikati za uvedbo 36-umega delovnega tednika. To je eden izmed ključnih ukrepov za trenutno uspešno poslovanje. Čeprav, to poudarjam, ni edini. Kot je znano, smo se v upravi in širšem menedžmentu od-povedaU 10 odstotkom plače. Tudi zaradi cega lahko delavcem pogledamo v oči in povemo, da se moramo na zmanjšanje naročil odzvati s skrajšanjem delovnega tednika in s tem ustrezno ni^im plačilom. Pri strošku dela se vlada nagiba, da bi v določenem delu subvencionirala skrajšane tednike. Tako bo mogoče lahko pripomogla, da šok za delavce zaradi nižjih plač ne bo tako velik. »Prav |e, da nas skrbi, ker so takšni Časi, ne smemo pa biti panični. Zaposlenim želim, da si v teh dneh vzamejo Čas zase in za družine, ker bodo prvi trije, štirje meseci prihodnjega ieta verjetno najtežji. Verjamem, da bomo skupaj zmogli in da bo Gorenje še naprej zmagovalo v tej bitki.« Gre za to, da se reši Gorenje kot celota ali se rešuje usoda posameznika? ' Delali bomo podobno kot v družini: če ob koncu meseca ugotoviš, da ne bo Šlo, začneš varčevati. Zato sprejemamo izrazito radikalen sveženj varčevinlh ukrepov in racionalizacijo na vseh nivojih, hkrati pa so razvoj novih izdelkov, dobra prodajna ekipa in blagovne znamke naša močna sidra. Trdno sem prepričan, da bo Gorenje izšlo iz krize še močnejše, vendar ne čakamo na njeno poglabljanje. Tisti, ki bo v času krize naredil korak naprej ah vsaj obstal na mestu, ko bo^ do ostali šli nazaj, bo v bistveno boljši poziciji. Prepričan sem, da se bodo Čez leto. dve tržni deleži merili drugače. Mnogi od naših konkurentov bodo izbrisani s tega zemljevida. Nekateri so že. V Gorenju izvajamo dobre in logične ukrepe, ki so jih podprli tudi bankirji, tako njihovo globino, pravočasnost in komuniciranje, s katerim smo se odzvali. Franjo Bobinac je bil rojen leta 1958 v Celju. Leta 1982 je diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti iz mednarodnih ekonomskih odnosov, leta 1997 pa je uspešno zaključil Študij MBA na Ecole Su-prieure de Commerce v Parizu. Aktivno obvlada francoski, angleški in nemški jezik. Po treh letih v celjskem Emu je leta 1986 začel kariero v Gorenju, velenjski gigant pa vodi od julija 200S. Vedeti je treba, da govorimo o več kot U tisoč zaposlenih, s katerimi so povezana mnoga druga podjetja. Verjetno je prisotna precejšnja skrb. če se česa zavedam, se tega. O tej skrbi smo govorili že v preteklosti. Gorenje je nenehno negovalo odnos do ljudi in se zavedalo socialnega pomena. Smo največje industrijsko podjetje v Sloveniji, s katerim je ob zaposlenih, dobaviteljih in družinah tako ali drugače povezanih 70 tisoč ljudi. Zato je pomembno, da se Gorenje uspešno razvija. Preživeli smo marsikaj, amp^ smo se znaü organizirati. V tujini se kriza različno odraža, iz pogovorov z direktorji naše poslovne mreže pa lahko razberem, da Gorenje Že pridobiva tržne deleže, ker konkurenti propadajo. Znano je. da je Gorenje izjemno vpeto v okolje, da skrbite za šport, kulturo, eko-lo^jo... Kaj se bo dogajalo s temi področji v prihodnje? Program racionalizacije zajema vse vrste stroškov, zato smo pod ^obnogled vzeli tudi denar, ki ga namenjamo tem področjem. To ne pomeni, da bomo odstopali od dolgoročnih partnerstev, a vsak strošek bomo ponovno pretehtali. Osebno tu vidim vlogo države, ki v krizi, ko se bomo podjetja racionalno obnašala in zmanjševala sredstva za te namene, pri denarju, namenjenem kulturi, športu in dru^ dejavnostim ne sme preveč zapreti pipice. Gre vendarie za. poleg vsega ostalega, elemente nacionalne podobe in interesa. Ljudje vtežkih Časih potrebujejo sprostitev. Verjamem, da bomo skupaj našli dovolj denarja, ker bi si v nasprotnem lahko odrezali vejo, na kateri sedimo. Prelom leta je priložnost za pogled nazaj in tudi naprej. Po svoje sem vesel, da nam je letos res uspel veliki met in smo prevzeli družbo Atag, kar je največji prevzem v Sloveniji in se kaže kot dobra poteza. V tem trenutku ima Gorenje skozi izdelke, ki jih proizvaja in razvija, dolgoročno zelo dobro strateško pozicijo. Sedaj moramo samo najti način, kar bo ^avna naloga prihodnjega leta, da premagamo krizo in iz nje pridemo še bolj odSčeni. Osebno zaupam v Gorenje, ne le v blagovno znamko in vrhunske proizvode, temveč predvsem v ljudi. Ti so že v preteklosti pokazali dovolj trdoživosti. V prednovoletnih pogovorih smo izpostavljali, da je treba v iežWh časih še več delati z Ijuc^. ki potrebujejo toplo besedo in vzpodbudo, pa tudi optimizem. Čas praznikov - kot tudi čas krize - je priložnost tudi za to, da se usmerimo v sočloveka, in nekatere vrednote, ki so se malo razvodenele, spet vzamemo za svoje. »Na prvem mestu je slovenski nacionalni interes. Nikakor nisem za servilno politiko do druge države, vendarle so odnosi s Hrvaško tudi gospodarska tema. Zato bi apeliraj na obe strani, naj umirita žogico, ker pretirano valjanje po medijih nikomur ne koristi«« Čeprav je Gorenjeva proizvodnja na dopustu, ste se sami v pr^prazničnem času dogovarjali z direktorji, sindikati... Bo ostalo kaj praznikov? Če pri delavcih v proizvodnji za prihodnje leto govorimo o skrajšanem delovnem času> to ne velja za tiste, ki skrbimo, da bo več kot 11 tisoč zaposlenih imelo dovolj dela. Delovni dnevi so bili napobjeni vse do božiča, potem pa sem se za nekaj dni posvetil družini in najbližjim. Domov sta se vrnila tudi otroka, ki študirata v tujini. Proti koncu leta pa me čaka prijetna zadeva, saj me je soproga presenetila z darilom za abrahama in me bo odpeljala odkrivat preteklost. Ob misli na prihodnost se bova usmerila v piramide. URŠKA SEUŠNIK Foto: SHERPA it. 102 - 30. dec«mlMr 2008 m aktualno NOVI TEDNIK Ko misliš, da huje več ne more biti ... Zgodbo obupa treh deklet dodatno zapletla še vest o materini smrti ŠtevUni brald ste se s klici in prispevki že odzvali oa zgodbor ki smo jo objavili v predbožlčni Številki. Pisali smo o stiski treh deklet, na katera se je zgmiJa tra-gedija, ki vam je segla do srca. Medtem so se žal uresničile še najhujše slutnje treh mladih dektet. Ponovno skupaj kličemo na pomoč. Le dan po objavi zgodbe, ko smo se s Cel) an kama Nino in Neno spraševali, kako naprej, ter čakali na novice iz Ljubljane, ki bi vendarle vlile upanje glede preživetja in okrevanja matere (po hudi možganski kapi je ostala v umetni komi), je prišla tragična vest- Matere treh deklic. ki so pred Štirimi leti izgubile tudi očeta, ni več med nami. Od nje so se zadnjič poslovili v nedeljo. »Tako dolgo smo čakali s pogrebom, ker je bila mati tudi da-rovalka organov,« opiše življenjsko ironijo, ko zakiju- Prispevke za pomoč dekletom lahko nakažete na bančni račun Nine Pann. odprt pri Banki Celje: SI 56 0642 0618 0564 027. Telefonski številki deklet imamo v uredništvu. čena življenjska pot za nekoga drugega pomeni novo priložnost in rešitev življenja, hči Nina. Dobrota ljudi se živi - nanjo računamo! Vendar dekleta, naj se sliši še tako kruto, časa za žalovanje nimajo. Kot trenutno kaže. se še vedno utapljajo v dolgovih, nekaj je še podedovanih od očeta, vedo tudi za nekaj materinih, vendar ne dvomijo, da se bodo nanje zgrnili Še dodatni. Za pivo ublažitev je z enkratnimi zneski pomoči, s kritjem pogrebnine ter z upravičeno pomočjo za šolajoči se dekleti po najboljših zmožnostih poskrbel celjski center za socialno delo. Grožnja z rubežem zaradi neplačila stanovanjskih stroškov, ki bi jih po sodnih odlokih doletela ravno v teh dneh. je trenutno potihnila, saj je stanovanjski upravitelj, pri katerem je dolg nastal, odpisal neplačane obresti, glavnico pa bodo dekleta po vsej verjetnosti iahko odplačala. TUdi z vašo pomočjo. Kar nekaj posameznikov in tudi zaposlenih na občini Celje se je že prijazno odzvalo s svojimi prispevki in upamo, da se bo v teh prazničnih dneh naiel še kdo, morda kakšno podjetje, ki bi Še lahko privarčevalo nekaj evrov na račun poslovnih daril... Pred Nifio, Neno in njuno mlajšo sestrico, za katero sta sicer pridobili začasno skrbništvo, vendar se želita boriti Še za stalno, so težki dnevi. Vseh opominov in neplačanih položnic še nista sešteli; dolgovi so se z očeta prenesli nanju in na pokojno roa-ter> obresti pa s tem nabirale. kar dekleti nista niti vedeli. Trenutno se najbolj bo-)ita za domovanje: »Svoj delež stanovanja sva prepisali na mater, ki je nanj na hipoteko dobila posojilo. Ob tem, da stanovanje niti Še ni bilo odplačano, do konca bi bilo odkupljeno lela2013. Po zadnjih informacijah bi bilo vrh tega hipoteko treba odplačevati še naslednjih osem let po 300 evrov mesečno. Takšne so zadnje informacije,« pravita Nina in Nena, ki se obenem zahvaljujeta za vaše prispevke. V tem trenutku lako še vedno ne vesta, kaj vse ju še čaka, dolgovi Še niso sešteti. Njuno zgodbo bomo zato Še spremljali in upamo, da jima bomo s skupnimi močmi uspeli olajšata stisko. PM Otroci so se pred odhodom poslawlf tudi chI Zvoneta Petka, pobudnika in donatorja (shric sreče. Iskrica sreče za 50 otrok Kolektiv podjetja Pluton gradnje iz Šempetra je letos že Šestič ob zaključku leta skupaj z občinsko zvezo Društva prijateljev mladine občine Žalec omogočil 5-dnevno zimovanje za 50 otrok. Letos so bili otroci na smučiščih na Svetih teh kraljih na Pohorju. Spremljalo jih je 14 učiteljev in vaditeljev smučanja iz Smučarskega društva Gozdnik Žalec, uživali pa so vučenju smučanja in družabnih igrah. V podjetju Pluton so se že pred leti odločili, da bodo sredstva, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila ob novem letu. namenili za to akcijo, ki so jo poimenovah Iskrica sreče, Pred odhodom na letošnje zimovanje sta se Zvonetu Pet- ku, direktorju Šempe trškega podjetja Pluton gradnje, v imenu udeležencev in njihovih staršev zahvalila dva izmed otrok, Lina in Denis. Vse-kakor bi bilo dobrodošlo, da bi se za podobna dejanja odločala še druga podjetja in s tem prižgala iskrice sreče še v mnogih drugih otroških očeh. TT Z leve: Marko Sjekloča in Karel Upič Seznam onesnaževalcev Zavod za zdravstveno varstvo Celje je pred dvema mesecema pripravil analizo zdravstvenega stanja v Celju in naši regiji. Rezultati so zaskrbljujoči, saj kažejo, da v naSi regiji in na območju Upravne enote Celje ljudje umirajo prej, kol je povprečje v Sloveniji. Po prvih odzivih civilnih iniciativ se je na analizo odzval Še Okoljski forum Celje. V celjski regiji največ ljudi pomorijo bolezni srca in ožilja, v Upravni enoti Celje pa največ ljudi umre za r^om. O zaskrbljujočih podatkih so govorili na novinarski konferenci, ki jo je pripravil Okoljski forum Celje, ki deluje Šele pol leta in ki je lokalna podružnica Okoljskega foruma Slovenije. Predsednik celjskega foruma Marko Sjekloii^ je dejal da je kljub vlaganjem v čistejšo tehnologijo Cinkarna Celje Še vedno eden največjih, če ne celo največji onesnaževalcev. Forum si bo prizadeval, da bodo pripravili seznam onesnaževalcev, kar sicer zahteva tudi Lokalna agenda 21 in bi jo celjska občina že morala pripraviti. Sicer so jo začeli pripravljati, vendar ni dokončana. Na našem območju imajo omenjeno agendo, po besedah tajnika Okoljskega foruma Slovenije Karla Lipiča, le v Mestni občini Velenje. ŠK Foto: KATJUŠA Jih ministrstvo goljufa? Nezadovoljstvo Kozjega z okoljskim ministrstvom v občini Kozje so s sodelovanjem z ministrstvom za okolje in prostor zelo nezadovoljni» saj so imeli z njim letos težave kar dvakrat in to takrat, ko so jih najmanj pričakovali. To se je zgodilo tako zaradi protislovnih podatkov o višini škode po neurju kot zaradi rente, ki naj bi občini pripadala zaradi bližine krške nuklearke. »Vedno se zgodi, da potegnemo mi kratko in tega imamo odkrito povedano počasi dovolj. Probleme smo imeli že pri samem plačilu škode po hudem neurju, ko so manipulirali z različnimi podatki in tako dalje,« je ogorčen župan Kozjega Andrej Koc-man. Takrat je imela občina več Škode kot nekateri v soseščini, prejela pa je manj denarja. V javnosti je bil najprej objavljen višji podatek o višini denarja, ki naj bi pripadal Občini Kozje, nato so ji znesek bistveno znižali- Sledila je doiga slaba izkušnja- nadomestilu zaradi bližine nuklearke je prišlo do istih problemov, zopet je bila napaka s strani Ministrstva za okolje in prostor, kar se mi zdi skrajno neresno in nedopustno,«< dodaja župan Kozjega. V uradnem listu, kjer je bilo objavljeno, kdo je med prejemniki rente. Občina Kozje namreč sploh ni bila omenjena, v nasprotju z drugimi podatki iz ministrstva, ki so Kozja ne uvrščali med prejemnike. To je vzbudilo seveda tudi ne- zadovoljstvo občinskega sveta Kozje, saj se občani počutijo močno prikrajšane. Občina Sevnica namreč rento prejema že vrsto let ter tudi v bodoče jo bo, pa čeprav ima v vplivnem območju nuklearke celo nekohkoozemijakot Občina Kozje. Kozjani namreč doslej niso prejeli niti evra. »Po pojasnilih, ki smo jih končno dobili, so nam povedali, da nam pripada 10 tisoč evrov letne rente v tem trenutku, v kolikor bo v mesecu marcu sprejet lokacijski načrt za izgradnjo odla- gališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem, pa nam pripada na letni ravni 120 tisoč evrov. Upam, da bo do tega res prišlo. čeprav moram reči, da se mi zdi ta delitev Čudna,« omenja Kocman, ki misli na primerjavo s Sevnico. Pri delitvi denarja za rento so namreč kol merilo uporabili Število prebivalcev kar na območju celotne občine (ne zgolj na točno določenem vplivnem območju nuklearke), teh pa ima Sevnica seveda veliko več kot Kozje. BRANE JERANKO Atrij stanovanji zadruga z.0.0. 92-8trij#sicl.nec j www.s%*at7ij.5i Cdje I Ljublj&nski cesta 20 | 03 42 110 RifnjkŠeo^lUUcaDuiana Kv razstavlja v laški Hiši generacij v Sloveniji za rakom dojk vsako leto zboii več kot tisoč žensk, 400 fih na leto zaradi te bolezni umre. To-da odkritje raka ne pomeni nujno tudi smrti. Ženske, ki so raka uspešno premagal e, so prepričane, da rak lahko pomeni tudi začetek novega življenja in pravi-Jo» da so z boleznijo tudi veliko pridobile, pr^vsem pa so začele bolj ceniti življenje. »Meni rak ne bo nič naredil,« odločno pristavi Karmen Sedlar iz Celja, ki je raka na dojki uspešno premagala. Prepričana je, da se da bolezni postaviti po robu s pozitivno energijo m ustvarjalnostjo. »Strah pred rakom je povsem odveč- Pomembno je, da ne obupaš, ampak da delaš za svojo dušo. In kar je najvažnejše: o bolezni se je ireba pogovarjati brez tabujev, kajti rak ni nič drugačna bolezen ko( na primer angina ali bronhitis. Smrti se bolnik z rakom začne bližati šele taicrat, ko obupa nad seboj, ko izgubi voljo, ko se noče več boriti. Najslabše je, če čepimo doma in čakamo, kdaj bo Matilda prišla po nas. Mene Matilda že ne bo našla, saj me nikoli ni doma,« je prepričana Sedlarjeva. Odločna borka proti raku se je pridružila združenju za boj proti raku dojk Europa Donna. Kot pravi, tam dobi dovolj motivacije za uspešno premagovanje bolezni. Pravzaprav na bolezen gleda z veliko mero humorja. »Za rakom na dojki je umrla moja mama. Zato nisem bila preveč presenečena, ko sem izvedela, da sem podedovala to bolezen. Je pač tako, da je brat>pojerbal< hišo, jaz pa raka. Ampak je bolje, da sem jaz dobila ralca, kot da bi ga on. kajti jaz se znam z njim borili. On se mogoče ne bi znal,« je duhovito njeno razmišljanje. Cvetoča drevesa sredi puščave Podobnega mišljenja kot Sedlarjeva je tudi Milena Jerman iz Žalca, članica Europe Donne in Društva onkoloških bolnikov ter koor-dinatorka onkološke skupine v Celju. Za rakom je zbolela pred devetimi leti, pri petdesetih. »Ko sem izvedela za diagnozo, sem mislila, da se mi je podrl svet,« se spominja, »dvignila meje šele včlanitev v Europo Don-no. Tu dobim veliko energi- Siikarke so na odprtju razstava v Hiši generacl] braz obotavl|anja zaplesale z nastopajočimi otroki iz Juricloštra. Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in predstavlja kar petino vseh rakov. Številne ženske zaradi slabe osveščenosti prepozno obiščejo zdravnika in zamudijo možnosti za učinkovito zdravljenje. Raic dojk je visoko ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Ravno zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje zdravljenje sta najpomembnejši za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka dojk. je in pozitivnega mišljenja. Bolezen mi je vlila voljo do življenja, začela sem slikali, za kar prej ni bilo časa. Srečna sem.« V združenju Evropa Donna si dekleta energijo za premagovanje bolezni torej nabirajo tudi s slikanjem. Skupina s Celjskega se je poleti udeležila slikarske delavnice v Celju pod mentorstvom akademske slikarke Irene Špendl, rezultat katere sta razstavi na Onkološkem in- štitutu v Ljubljani ter v laški Hiši generacij, kjer bodo na ogled še do sredine januarja, Vse siike so zelo ognjevite, nabite z energijo ter nosijo isto sporočilo, in sicer, da upanje nikoli ne umre. da je tudi nemogoče lahko mogoče. »Naša skupina je sposobna sredi puščave najti cvetoče drevo,« pravi Karmen Sedlar, Milena Jerman pa doda: »Poslanstvo vseh nas je. da os veš čamo ljudi o ra- ku. Prepričana sem, da smo s to delavnico povedale, da smo ozdravljene, da živimo naprej in da se veselimo Življenja.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ etos bomo sredstva namenjena novoletnim poslovnim darilom podarili v dobrodelne namene! Srečno 2009! »Ča SQ sprehajata po mestu in opazujeta ljudi, vidita kup zamorjenih irt zdolgočasenih obrazov, ki godrnjajo nad vsem. Pa poglejte nalo skupinico. Dekleta kar kipimo od energija in dobre valje,« umetnice predstavi Karmen Sedlar (pnra z lave). Sledijo: Milena Jerman. Marta Lapomik, Marjetica Gutenberger in Sonja Hrastnik. O banka celje št. 102 - 30. december 2008 NU«: 8 reportaža NOVI TEDNIK Za dmansko mizo Špegfjevih se jih nia$kupajzbratitudi deset; trenutno Majda in Silvo skfb^azaitmrejence.Vobjektiv smo ujeli Tomaža In Natalijo, demo je njune hći Barbera. Mesto ob družinski mizi, prostor v srcu Rejnicam priznanje še na državni ravni - Največja nagrada otroški smeh Dva domova> dve razširjeni družini in brez števiia zgodb otrok, ki so si podobne ravno toliko, kot so si različne. Nelcatere so se začele že v porodnišnici. Tudi tja sta jih Nada Rabuzin iz Laškega let Majda Špegelj iz Socke, ki sta prejeli priznanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za doJgoleino izvajanje rejniSke dejavnosti, že šli iskat. Celo pičli dve uri po klicu* ki je spraševai, »imate pri vas prostora še ^ enega«. ^Ko so še takšni 'drobižki<, se na srečo še ne zavedajo svoje usode.« iz izkušenj lahko povesta Nada in Majda. V avtomobilu je bilo tokrat nena-navadno tiho. Nanesla je, da sva z Markom v istem dnevu z ekipo celjskega kriznega cenua za mlade obeležila 10-letnico in nato obiskala še dve rejniški družini. Krepka mera krutega realizma za predpraznični čas, verjemite. Družine, kot iz kičastih boŠČnih filmov tako ali tako ne obstajajo. Koliko je za štirimi zidovi otroške stiske, strahov pred hrupom iz sosednje sobe, bojazni v temi, ne-mira, ali bo sploh kdo prišel domov, ne ve nihče. Rejniški družini Rabu-zinovih in Špegljevih pa sta svetova v malem, polna topline, nepredušno zaprta za vse. kar bi lahko ranilo, sestavljena iz težko priborjenega zaupanja in občutka vamostiter zalo ranljiva kot milna mehurčka. To krhko ravnovesje je potrebno z varovanjem identitete najmlajših tudi ohranili, kar smo tudi spoštovali. Novorojenčkom so vsaj prihranjeni spomini Najprej padeta v oči dve neskončno dolgi družinski mizi. Pri Rabu-zinovih jih zanjo trenutno seda Šest. pri Špegljevih kar deset. »Ko pride nov član, mu najprej dodelimo njegovo mesto. To. da ima svoj stol, svoj pribor, že predstavlja neko sta- Gregor je k Rabusnovima pni«l pred 11 leti in ostal... O posvojencu boste gotovo kmalu brali na športnih straneh Novega tednika, ce bo nadaljeval vtem tempu. bilnost, ki je ni bil vajen,« pravi Nada, medtem ko lista po povsem popisanem umiku. Aktivnosri, ki jih obiskujejo trije šolani, najmlajši je letos vstopil v vrtec, nikakor noče zmanjkati. »Včasih se po-čurim kot taksistka,« se nasmeje. Z možem Brankom sta si dolgo časa prizadevala za posvojitev, nato zmeraj bolj razmišljala o rejništvu. Pred 11 leti je prišla prva deklica, takrat še dojenčica, sedaj mlada da-ma> ki igia klavir, poje v pevskem zboru, obiskuje tečaje tujih jezikov ... Kasneje je prišel Gregor, ki sta ga posvojila, odličen tekač. Id za šalo zmaguje v teku na različne razdalje in namerava za silvestrovo Se tretjič zapored osvojiti zlato na tekmovanju v Avstriji. »Pri nas se je zvrstilo osem rejencev, večinoma dojenčki ali zelo majhni otroci. Po dva sva Sla v bolnišnico» štirje so tukaj naredili popisno srečna, ko sva po posredovanju centra za socialno delo res videla, da gre na bolje. Da si družine prizadevajo, uredijo razmere in se pripravijo na vrnitev otnDka, To je dober občutek.« »Saj ne boš pustila, da me odpeljejo, Icajne?« Celih 15 minut se rwn je zdelo, kot da smo z Nado in Brankom sami doma. Potem je na hodniku naredilo »tresk«, zaloputnila so se vrata, za-slišal se je topot otroških nožic in nenadoma se je dvoinpoUetnik naravnost izstrelil v Nadino naročje. »Mami. keks bi!« »Kaj na)? Pustiva, da sami izberejo, kako naju bodo klicali. Saj sva poskusila drugače, pa je že kakšen ves razočaran potožil. Češ, zakaj ti ne smem reči očka,« sklene roke Branko in nato pogladi po laseh sedemletnika. Vrata so se nanveč vmes Še enkrat, tokrat neslišno odprla in pridružil se nam je par široko razprtih oči, ki, kot zvemo kasneje, pomeni vprašanje: »Saj me ne Imš dala, saj me ne bodo odpeljali, kajne?« Ko se-kuhinja napolni z otroškim živžavom, Nada in Branko ponosno zažarita. »Danes nisem lulal v pleničko... glej. včeraj smo se v Šoli fotografirali ...Gregör,kam je padel pikaču...,« mi eden napol leze v naročje, drugi občuduje Markov fotoaparat. najmlajši se loti prikaza nedavno osvojenih veščin, kot je denimo s pomočjo stola odkrivanje zgornjih kuhinjskih elementov. Identičen prizor se Čez uro ponovi pri Špegljevih. Tudi tam je v akciji najmlajši, star tri leta in pol. [z naslanjača se prikaže še kuštra-va glava petletne sestrice. Po neka) besedah z Majdo ugotovim, da poznam kruto zgodbo njune matere. Kaj takega se mi sicer ne bi zapisalo, ampak v tem primeru je moral Majdo vnjuna Življenja poslati sam Bog... K njej sta oba malčka prišla kot dojenčka. Majda je pravi steber, močna, trdna, realna ženska. Saj mora biti, da z možem Silvom slo'bi za osem otrok! Mene bi v jok spraviio že kuhanje enega obroka, pri Špegljevih pa sva z Markom v mraku pravilno zaslutila Se obrise ogromnega gospodarskega poslopja. Do kruha sta Spegljeva spravila dva odrasla sinova Igorja in Tomaža, hči Barbara ima 16 let, rejenec Tomaž jih šteje 18, toliko jih bo vsak čas dopolnila rejenka Natalija. Najstarejši Igor ob prihodu domov vljudno pozdravi, vendar takoj pohiti k najmlajšima. »Ski1)i te boij kot za lastnega otroka!« Za Majdo je 17 let rejniStva, 11 rejencev. »Blizu Živi Še nekaj rejnic. Otrok, potrebnih pomoči, pa kar ne zmanjka. Odločitev ni bila težka. Tri novorojenčke sem prinesla iz porodnišnice in so pri nas bivali do posvojitve. Imeli smo jih dobesedno >na čakanju^. To so težki časi, vse to čakanje, da potečejo vsi roki, v katerih si lahko starši premislijo,« pravi h4ajda, ki se je otrok v življenju že krepko napestovala. Koncept prostega časa ji je nekaj tujega. »Rejništvo je poslanstvo. Je pa tudi delo. Brez delovnega časa, dopusta, regresa ali potnih stroškov. Vedno razmišljaš o otrocih, ka] bo z varstvom, kaj imamo jutri v šoli. T\ikaj so Še obiski psihologov ... Ni konca. Skrbi te bolj kot za lastne. Pred dnevi sem sredi noči z malo drvela k dežurnemu zdravniku, ker ni prenehala jokati. Ni se mi zdelo, da bi bilo kaj narobe, vendar nisem želela tvegati,« pove Majda. Takoj se spomnim še Nadinih besed: >Zad-njič sem jo raje naložda v avto. kot da bi jo pustila samo peš v temi do Laškega. Preveč različnih scenarijev sem imela v misiih.« Nada Rabuzin in Majda Špegelj se še posebej zahvaljujeta laškemu ter celjskemu centru za social-no delo, s katerima tesno sodelujeta. Cenita pomoč, razumevanje in trud izjemno zavzetih in motiviranih strokovnih delavcev centra, na katere se lahko zmeraj obrneta in brez katerih bi marsikatero težavo težko reših. Obe se iskreno zahvaljujeta svojim predlagateljem ter pozdravljata pote zo ministrstva, ki je rejniškemu delu ludi s podeljenimi priznanji po letih zapostavljanja vendarle dalo svojevrstno potrditev. Nada in Majda ter »njuni« otroci. Skupni imenovalci: veliko srce, neskončna potrpežljivost, nesebičnost, jekleni živci in - dolga jedilna miza, ob kateri ima vsakdo svoje mesto. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MA2EJ m prve korake,« naštevata Rabu^ova. Nikoli nista pomišljala o prebede-nih nočeh ob malčkih. Branku ni bilo težko vsako noč po dve uri miritj dečka, ki se je strahotno bal teme. »Če so Še dojenčki, jim je na nek način prihranjeno s spomini, Z vsakim letom se nato travme kopičijo, otrok vse težje zaupa, tlači v sebi. Dolgo traja, preden se zave, da je v varnem okolju,« pravi Nada. »Najhuje je, če so vrh vsega še bolni ali maltretirani. Včasih že napačna beseda, nehote izgovorjena, povzroči hudo reakcije. Vendar moja>zdravilnaženalk» 0,5 dag sezama, 0,5 dag pinjol, 0,20 kg rdeče pese, 0,30 kg krompiija, sol, poper, 0,5 kg svinjske mrežice, 1 jajce. Priprava: puranja prsa oblikujemo v 3 x 3,5 cm velike trakove in jih miniramo s sojino omako, soljo, poprom in limoninim sokom. Opečemo jih z vseh strani. Iz namočenih kock žemlje, orehov in sesekljanega sadja ter beljaka oblikujemo skorji-co. Mrežico operemo in oblikujemo v pravokotnik» najprej položimo skorjico 1 on debelo. Nato dodamo opečene puranje trakove in zavijemo. Pečemo eno uro v pečid, segreti na 85 stopinj. Jabolka olupimo na narežemo na I cm debele plošče. Na maslu jabolka opečemo in jim dodamo sezam In pinjole. Iz rdeče pese in krompiija pripravimo pire. Cemaževa kremna juha kapučino Sestavine: 5 dag masla» 2,5 dag moke gladke, 0,5 1 mleka s 3,2-odstotnim deležem maščobe, 0,51 zelenjavne osnove, 150 g čemaža, sol, poper, 2 stroka česna, posušen kruhov Čips. Priprava: raztopimo maslo in zapenimo moko ter zalijemo s hladnim mlekom, dodamo čemaž, lahko sveži, zmrznjen ali vložen. Začinimo in pustimo, da zavre in se moka skuha. Juho začinimo in razredčimo do želene gostote. V 1,2 dl vode skuhamo česnove stroke, dodamo sol in poper. Prekuhano vodo precedimo in skupaj z mlekom stepamo, da dobi gosto peno, s katero pokrijemo juho v skodelici. Kruh s salamoreznico narežemo zelo tanko in ga posušimo ter dodamo juhi kot jušni vložek- Malo za šalo, v bistvu pa zares Preden dejansko pričnete s kuho, upoštevajte naslednja priporočila. 1. Psihološke priprave: a) če ste ženskega spoia: ne, po vsej verjetnosti ne bo izpadlo tako. kot z^eda na fotografiji. Tolažite se s tem. da je Srečko Lešek izučen kuhar, ki se s poučevanjem kuhe tudi preživlja! Drage dame, silvestrskega menija se ra|e ne lotevajte, če ste nagnjene k vnaprejšnjim fatalizmom tipa - »tako ali tako ne bo nihče opazil, da sem se potrudila«, Saj ne opazijo niti, ko se kuhe lotevate po desetih urah službe. b) če ste moškega spola: vemo, da imate dobre namene, nihče vam ne oporeka. Vendar poskusite med kuho vsaj en kos posode v domačem gospodinjstvu ohraniti čist. Silvestrska noč bi znala biti razburljiva ... Ce vam uspe še, da do postrežbe glavne jedi zadržite pozo lažne skromnosti in se ne obnašate kot narodni heroj, ki je osvobodil Trst, morda zjutraj celo ne bo ugovarjala» ko boste čas za novoletno voščilo pri njeni mami poskusili izkoristiti za obisk priljubljenega bifeja. Saj vas razumemo. od lani je tam gotovo res vse drugače. 2. Strateške predpriprave: preverite. Če doma premorete vse potrebne sestavine oziroma družinskega člana, voJjnega tekanja v trgovino vsakih pet minut. Namig: v od lanskega božiča odprtem zavitku čokolade v prahu so se zagotovo zaredili Čnri. 3. Za vsak primer: tablica blagih pomirjeval, priboljSki, s katerimi boste zamotili hišne ljubljenčke, DVD animiranega filma s hipnotičnim ali uspavalnim učinkom za vašega malega »srčka«. Za kuho si je pač potrebno vzeti čas. Namig: preden prižgete pečico, priporočljiva podrobna preiskava v primeru ostankov večerje izpred štirih dni. Beli in čokoladni žličniki na čokoladni zvezdici z gozdnimi sadeži in marskapone s smetano Sestavine: 200 g bele čokolade, 200 g temne čokolade. 0,51 sladke smetane, 0,15 dag maskarponeja, 0.5 dag man-deijnovih lističev, 100 g zmrznjenih gozdnih sadežev, 50 g sladkorja, 2,5g gustina - škroba. Za biskvit: 3 jajca, 9 dag sladkorja, 1 Žlica kakava, vanili sladkor, 10.5 dag moke. Priprava: naredimo temen biskvit debeline kol za mlado in narežemo na zvezdice. Stopimo čokolado in Še mlačno vmešamo v stepeno smetano ter damo v hladilnik. Gozdne sadeže stopimo skupaj $ sladkorjem in zgostimo s škrobom. Sladico serviramo poljubno na krožniku ali v skodelici. Iz Čokolade naredimo žličnike ia jih položimo na čokoladno zvezdo, katero smo položili v sadni pire in okrasimo z maskarpone smetano in praženimi lističi mandelj- nov. Učitelj praktičnega pouka kuhanja Sračko Lešek tar dijaki Z.frBzrerf8 programa gostinsko-turističm tehnik vam žalijo dobertek In srečno 200S. m še 102 - 30. december 2008 NOVI TIDNIK REPORTAŽA 11 Zadeta od mode Celjanka Vlasta Cah Žerovnik je izdala svojo prvo in upamo, da ne zadnjo knjigo Zdi se> da ima Vlasta Cah Žerovnik. Celja oka > ki se je rodila mami Celjanki in očetu tržaškemu Slovencu svoje $rce na ireh koncih domovine - v Celju, na Primorskem in v Ljubljani, kjer zdaj z družino živi in ustvarja. Je ena najbolj uglednih slovenskih modnih novinark, oblikovalk in svetovalk. Pred dnevi je iz-Šel njen knjižni prvenec Zapeti ali od mode zadeti? Knjigo je podnaslovila s stavkom, ki sega v srž njenega pisanja - Kako v dirki skozi življenje ujeti čim več »ni mi žal« trenutkov. V njej prek svoje biografije in druženja z modo na ironično in samoironično duhovit način ruši predsodke in tabuje. Modo pa vidi kot sestavni del življenja posameznika na vseh področjih. V šestdesetih letih so v Dečkovem naselju, kjer je živela, gradili blokovsko naselje. «Tam je bilo ogromno luž» mlakuž in tudi žab. Z oblikovanjem blatnih potičk in hišic iz blata za domovanje žab sem že takrat pokazala svojo nadarjenost za oblikovanje ...,«se pošali. Stajii so to videli drugače. Ogorčeni so jo poslali »na prevzgojo« k leti v Trst. Vlasti se je tam odprlo povsem novo življenje. »Teta Fani je blia šivilja za bogate tržaške družine» zlasti za dame. Najprej me je naučila olike. Nehala sem pacati po blatu, pripravljati sem se začela za Šv-Ijenje odrasle dame. ..«A svoje poslanstvo je opravila le na pol. Učila jo je sicer lepih navad, jo privadila na nošnjo klobukov, da polt ni preveč zagorela. A navdi^ila jo je tudi za umetnost. »Pri njej sem našla katalog, v katerem je bila objavljena slika Gustava Klim-ta. Ta slika in ta slikar me spremljata celo življenje.« Ko ji je umrl oče. seje mati preseDla v Portorož, kma- Sestavljanje mozaika iz razbitih pIgsćiejebifD zaVlasto Cah Žerovnik zelo sprošDujoće. karjo opisala tudi v svoji knjigi Zapeti ali od mode zadeti. lu za njo je šla tja tudi Vlasta- Že dobrih 30 let ne živi več v Celju, a na to mesto jo vežejo številni prijatelji, nekateri slabi, a veliko lepih spominov. Med lepšimi so spo-miriii4j)rvo celjsko modno tovajfeo'Stašo Gorenšek, ki je biia njena prijateljica. »Staša je začela svoje modno svetovanje v rubriki Novega tednika. Njena smrt je bila zame pravi Sok. Kar nekako dolžna sem se čutila, da nadaljujem njeno delo. ßi-la je prva v Celju, ki je imela butik, bila je izredno modno osveščena, veliko je vedela o tem in pred njo je bila bleščeča kariera.« Modni kotiček Sledila so leta dela za Novi tednik. V sprva skromnem modnem kotičku, kasneje z Vlasta Cah Žerovnik z rokopisom za svoj knjižni pnenec. (Foto: GnipAf nasveti na celi časopisni strani. »Sodelovanje smo začeli po moji prvi modni reviji samostojne modne oblikovalke, ki sem jo imela leta 1987 pred 4 lisoč ljudmi v hali Golovec. Po njej meje Nada Ku-raer povabila v svojo takratno oddajo Iz žepka. Ko sem v uredništvu pokazala še svoje ilustracije, smo se hitro dogovorili za rubriko, v kateri sem vsak teden pisala o mo-.di in svetovala s skicami.« Veliko o njenem pogumu pove odločitev za status samostojne modne oblikovalke že v letu 1986. »To je bilo hrabro, drzno, nekateri so rekli tudi noro dejanje. Pustiti zaposlitev v tistih č^slh in se vreči v negotove svobodnjaške vode ... Ni bilo lahko. A žal ml ni-« V Celju kakšne posebne perspektive ni videla. Odločila se je selitev na Obalo. Tam se je drugič poročila. tokrat s Celjanom Alešem Žerovnikom. Ko se jima je rodil še sin, sta se odločiia za Ljubljano, kjer še danes Živi in dela. V Življenju ji ni bilo nikoli žal. da se je tako hitro, ne-nadejano. tako rekoč na glavo v celoti vrgla v samostojni, pogosto omalovaževani poklic. Kot se je nekoč »metala« v liste mlake pred bloki in ioviia žabe. »Vedno sem bila človek, ki sem najprej skočila v vodo in Šele zatem preverjala, kako gioboka je. V večini primerov se je to kar obneslo, še zlasti, če me je k odločitvam pripeljala intuicija, občutek, da je to, kar bom storila, dobro.« Kljub temu ni ženska hitrih odločitev. Zelo dolgo tehta stvari, ko pa jih pogleda z vseh zornih kolov in začuti, da gre za dobro stvar, zadržkov ni več, pa tudi strahu pred ovirami ne. Modni guru? Na slovenski modni sceni velja za nekakšnega modnega guruja. »A že dolgo nisem več samo modna oblikovalka. Zadnjih 20 let se preživljam z modnim novinarstvom, stiliram, individualno svetujem podobo bolj ali manj znanim Slovencem.« Kako vidi modno podobo Slovencev je duhovito opisala v svoji knjigi. O odnosu Slovencev do mode pa se strinja, da smo eni zelo površni in nam moda ne pomeni nič, drugi pa z modo pretiravajo. »Zelo maio je pri Slovencih tiste pamerne, srednje poti. Ljudje se skrivajo za poprečjem, ne sprejemajo novitet. Po drugi strani imamo ljudi, ki evforično norijo za trendi, kar je Še slabše. V bitki lovljenja trendov je zmagovalec trend in poraženec tisti, ki mu slepo sledi, V današnjem času je trende nemogoče dohitevati.« Posledica so nezadovoljstvo, notranji nemir, razoCaranja, ki so posledica impulzivnih nakupov, podleganje črednemu nagonu. ^>To najlepše ponazorijo razprodaje, Ko gredo sosedje, gremo tudi mi, pa naj nova oblačila potrebujemo ali pa ne.« Prav tu vidi vlogo modnega novinarstva. A tudi v tej novinarski smeri so razlike velike, zlasti med informativnim in svetovalnim. S površnim modnim poročevalskim novinarstvom smo razvrednotili odnos do mode. »Veliko novinajjev dela zgolj še preko objavljenih besedil na intemetu, ni pa več tistih privilegijev, ki so bili včasih. Ko smo lahko modni novinarji spremljali revije v prestolnicah mode kol so Milano ali Pariz.« Zgolj novice z intemeta so premalo, je pre- pričana. Vsem, ki pišejo o modi, svetuje sito, ki naj pre-seje tisto, kar je primemo za naš prostor in okus. »Oblačila poiščejo mene« Za oblačila sama zelo malo porabi, »Vsi mislijo, da se moje omare libijo od oblačil razno raznih znamk, A bolj kot modo poznaš, manj potrebuješ. Ni mi treba tekati za novostmi. Raje čakam, da kak trend, kakšno oblačilo poišče mene.« To je še ena Vlastina značilnost. V večini svojih svetovalnih rubrik je vednopredlagaia, da pred nakupi pobrskajmo po omarah, po starih oblačilih, ki se jim da s skromnimi posegi in dodatki nadeti nov videz in biti v trendu. Ko pripoveduje o svojem knjižnem prvencu pravi, da delo pravzaprav ni bilo težko. »Nisem je pisala v krvavem polu svojega obraza. Ko sem se lotila pisanja je vse teklo in ko sem zaključevala, me niso napadali dvomi kot demoni. Knjiga je preprosto zorela v meni in je v nekaj mesecih preprosto padla iz mene.« Ko piše o sebi, piše o modi, saj modo Živi. Pri tem pa je duhovita, mestoma sarlustična. »Z modo se je treba igrati. Ni dobro, Če jo jemljemo preveč resno ali prepovršno. Že od nekdaj sem pisanju dodajala ščepce humorja. Ne maram pa svetovanja v slogu ->tako moraš in ne smeš ta-ko<. Sama zgolj povem svoje mnenje, a ne zgolj o oblačilni modi, tudi o življenjskem slogu, gradnji hiš, avtomobilih ... Vse to je moda.« O muhah brenčačkah Mode ne postavlja na pie-destal, ne piše o njej kot o nečem, brez česar ni živeti. Piše skozi zgodbe - svoje in drugih. »Mnogo ljudi je presenetilo, da sem se lotila inji-ge. Kar nekak stereotip je, da so v modi ljudje, ki mislijo enoznačno in niso najbolj odprte glave. Na modo pa je mogoče gledati tudi drugače, širše. Namesto drevesa vidim tudi gozd, sem si rekla, sedla za računalnik in knjigo praktično na dušek napisala.« Za pokušino zgolj nekaj naslovov poglavij. Vsi imamo okus, samo eni dober, drugi pa slab. Ženska in kača. ali lepota je lahko tudi sirota. Punce, ko udarijo leta - udarite nazaj. »Ibdi meni je prav ta naslov najbolj všeč. Ne pišem, da moramo ženske, ko pridemo v leta, udariti nazaj z estetskimi operacijami, pomlajevanji... Jezi me predvsem to, da se ženske prevečkrat kar prepustijo letom. Da postanejo tarna ve. sitne muhe brenčačke, ki se ob nastopu klimakterija preprosto vdajo, si rečejo, da so stare in da se je treba zrediti. Pišem o tem, kako lahko najdemo motivacije, da smo lepe in urejene. Ženske pri petdesetih v današnjih časih pač niso godne le za to, da bodo babice. Danes je ženska v teh letih na vrhuncu kariere.« Zda; je »nonika«, ponosna na vnučko in hči. ki je tudi novinarka, na sina, ki tudi kaže nagnjenje do tega poklica. Ima tudi vikend v Piranu. Manjše stanovanje so kupile tri sestre v 500 let stari hiši. obdani s kamni. »V njem sem naredila kar nekaj mozaikov. Tudi za to je kriva ljubezen do Klimta, ki je ideje za svoja najboljša deia dobil pri ravenskih mozaikih. Res imam rada zlato barvo, mozaik, sestavljam jih kot svoje življenje. Tudi v Ljubljani sem pred hišo naredila mozaik. Polaganje keramičnih ploščic, ki jih pred tem vržeš po deh, da se razbijejo, je lahko izjemno sproščajoče. Mozaik stoji že dve leti in nid koščka še ni zima izvrgla. A če bomo ženske še keramiko polagale, kaj sploh bo ostalo še moškim ...« BRANKO STAMEJČIČ b Vlastinih modnih skic ŠL 102 • 30. deeemiMr 2008 m 12 IZ ÜfiilH KRAJEV NOVI TEDNIK Župnik Jflflkfl Cigale med blagoslovom konj Na Štefanovo počastili konje Člani konjeniške sekci* je 'Hirisdčnega društva Ga* licija so na Štefanovo pripravili biagoslov konj, tokrat že enajstič, v Šentilju pn Velenju pa so lep običaj obudili že trinajstič. Pred blagoslovom v Galiciji, ki ga je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigale, je bila sveta maša, pri kateri je z božičnimi pesmimi sodelovala godba s Svetine. K blagoslovu je \2 konjerejcev pripeljalo več kot 20 konj različnih pasem, od najmanjših ponijev do ponosnih angleških konjev atraktivnega šport-n^a videza. Po blagoslovu so za vse obiskovalce pripravili topel napitek in prigrizek. Na iS, blagoslovu konj v Šentilju pri Velenju, kjer so hkrati počastili tudi praznični dan slovenske samostojnosti in enotnosti, je sodelovalo 96 lastnikov konj, ki so »žegnanje« pripeljali več kol 9(0 konjev različnih pasem. Prireditev si je ogledalo okrog tri tisoč obiskovalcev iz Velenja in okolice, ki so obču- dovali grivaste lepotce Šaleške konjenice in Konjenice Pi-reSica» s Polzele so prijezdili člani Malteške konjenice, veliko pa je bilo posameznikov iz različnih krajev. Po tradiciji je na sporedu najprej sveta maša. po njej pa skupni prihod jezdecev na lepo urejen prireditveni prostor. Župnik Andrej Mazejjepred blagoslovom orisal pomen konj v času pokristjanjevanja poganskih narodov ter vlogo mučenika in svetnika Štefana. TT »Lokale« še naprej brezplačen v Velenju sta župan mestne občine Srečko Meh in direktor Izletnika Ceije Darko ŠaCariČ podpisala pogodi» v vrednosti dobrih 471 dsoč evrov za izvajanje mestnega prometa. Gre za nadaljevanje izjemno uspešne zgodbe o brezplačnem mestnem prometu po Velenju, popularno imenovanem »lokale», ki ga Velenjčanom menda zavidajo mnoge druge občine. Obratuje od septembra, v mestni občini pa z zadovoljstvom beležijo precejšen interes potnikov. Lokalni avtobus bo tudi januarja brezplačen, saj ga sofinancirajo nekatera velenjska podjetja, progo pa so malce prilagodili željam in potrebam potnikov. ÜS V bozic z gospelom Celjane je do polnočnic s koncertom na božični večer na Glavnem trgu v Celju popeljal zanimiva an^eška zasedba IDMC, karje okrajšava za Individuals Dedicated to the MinjsU7 of Church. Že leta se v različnih zasedbah ukvarja predvsem s sodobnimi različicami cerkvene glasbe, na prvem mestu z gospelom. BS, foto: KATJUŠA Blagoslov konj v Novi Cerkvi Štefanovo je že po tradiciji namenjeno »žegnanju« konj. Že 10. »žegnanje« soje-tos pripravili v Novi Cerkvi, kjer se je obiskovalcev kar trlo. Blagoslova se je udeležilo 32 konj in tri konjske vprege, kar je dvakrat več kot lani. S konjsko vprego sia se na prizorišče pripeljala predsednik KS Nova Cerkev Slavko Je- zemik ter dekan Mo\z Vicman (na fotografiji), ki je tudi opravil blagoslov. KS je kot soorganizatorka dogodka vsem lastnikom konj podarila spominek v obliki piakete. ristično društvo pa je pripravilo pogostitev. Za prijetno vzdušje je poskrbela godba na pihala iz Nove Cerkve. BA M radio^elje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz r' IZBIRAMO \ \ / S POMOČJO POSI.USAI CVy IN BRALCEV w ww.nulioccl jc.coni Ije. i«. 102 ' 30. decembar 2008 NOVI TEDNIK IZHÜM KRAJEV 13 Publikaciji za bodoče rodove V kratkem Času so v dveh zgomjesavinjskih krajih, v Mozirju in Nazarjah» predstavili dve za občini izjemno pomembni publikaciji, pri katerih je sodeloval oarodo-pisec Aleksander MdeČnik. V Mozirju so izdali novo monografijo, ki pripoveduje zgodbe o največjem zgomje-savinjskem kraju. V njej so zajeta vsa področja Svljenja, od zgodovinskega prereza, gospodarstva, kulture, naravnih znamenitosti in izobraževanja do pomembnih osebnosti, skalne dediščine in Še bi lahko naštevali Kot je poudaril župan Ivo Suhovertoik, bo monografija namenjena pR^vsem za predka vitev Mozii^a in tudi prihodnjim rodovom. »Naj mladi vidijo, da Mozirjani želimo ostati kot nekdaj - pokončni Slovenci in vesdi ljudje,« se je županu pdf^užil publicist Videčnik. Mono^afijo so izdali ob 690-letnici podelitve trških pravic, zato sta tako preteklost kot sedanje žhijenje podrobno predstavljena. Še višji jubilej. 760-letnico gradu Vrbovec, so z izdajo 2bOT-nlka proslavili v Nazaijah, zbornik pa je neke viste nadgradnja monografije Grad Vrbovec, Meksander VMeČnlk in Ranei Kotnik sta precistavila ibomik v t i. Jakiievi hol v Nazaijah. Id je izSla pred desetimi led. V zborniku so predstaWjeru zgodovina gradu in občine ter sedanji utrip v posameznih za-seii^ in društvih, dodanih pa je še mnogo drugih zanimivo-sti. Kot )e poudaril urednik Prand Kotnik, so želeli podrobneje predstaviti obdobje minulih desetih let, ko se je v Nazarjah zgodilo veliko novega, hl^ti pa Daj bi bralec dobil celovito informacijo in predstavitev občine ob sotonu Savinje in Drete. Publikacija je namenjala občanom in dru^ obiskovalcem, ki jih zanimata preteklost in sediiji utrip občine Mazaije. US Ukročeni potočni strugi ^^tfaSaajvečjni'p^đ^t^^rSoibieiga leta v obSčkfSmaiie 'Bbl^adnja Športnega parka. Del priprav so izpeljali že v tem letu. Strugi Šmarskega in Dvorskega potoka so v.9kupm dolžini nekaj sto metrov prestavili in uredili, staro strugo pa zasuli. Skupna vrednost del. ki jih je izvedJo podjetje Nivo Celje, znaša dobrih 135 dsoč evrov. Na ta način so dobili prostor za nov garderobni objekt ob obstoječem nogometnem igrišču. V celostni ureditvi športnega parka predvidevajo približno 400 kvadratnih metrov notranjih površin in pokrite üibune s 500 sedeži. Vključno s parkiriščem, z dovozno cesto, rušit vi j o nekaterih objektov, izgradnjo dvosteznega balinišča in igrišča za odbojko na mivki investicijo ocenjujejo na 800 tisoč evrov. StO Premalo denarja za šolo Le 76 tisoč evrov, kolikor jih je v proračunskem letu 2009 namenjenih za OŠ Vransko-Tabor, napovedujejo slabe čase za njeno delovanje. Občina Vransko je doslej za poslovanje šole namenjala več kot je njena zakonska obveznost, zato je 20 tisoč evrov izgube v zadnjih devetih mesecih slab obet za izvajanje pro-^amov in delovanje Šole v letu 2009. Ravnateljica OŠ Vran-sko-Tabor IVlajda Piki je zaskrbljena, kako bo z izvajanjem programa varstva za kar 80 odstotkov učencev, ki so vozači. Velik strošek predstavljata tudi dodatna učitelja za arteški jezik in Športno vzgojo v prvi üiadi in vzdrževanje 30 let stare šole. Kot pravi župan Franc Sušnik namenjena sredsrva ne bi smela okrniti nadaijnjega in nadstan-dardnega izvajanja pouka. MJ Pomoč srcu v Velenju so v upravni zgradbi. Rdeči dvorani. Domu kulture bi knjižnid že nameščeni de&brllatorji, ki |ih je kupila velenjska občina. DeÄbrilator je naprava, ki ustvari močan elektrik sunek in tako prepreči fibriladjo srca preko elektrod, ki jih namestimo na prsni koš. Močan električni sunek »reseära« srce ter omogoči njegovo normalno bitje. Defibrilatorji so opremljeni z nazornim slikovnim prikazom uporabe in tudi z glasovnimi navodili v slovenskem jeziku. Avtomatski zunanji defibrilatorji so izredno preprosti, saj sami analizirajo srčni ritem in presodijo, ali je potrebno sprožiti električni sunek. US I» i ■411 ir- Otroci so jelko okrasili z zvončki. Sejem na Polzeli December je čas» ko se bol} kot sicer družimo s svojimi sodelavci, sosedi, prijatelji in znanci. S tem namenom so v Turističnem društvu občine Polzela pripravili deseti božični sejem. Na sejmu so v kulturnem programu sodelovaÜ učenci glasbene šole. Osnovne šole Polzela, ou'oci pevskega zbora Ce-kinčki in mošid pevski zbor pod vodstvom Mije Novak. Otroci so okrasili lepo jelko> ki so jo letos poimenovali Jelka zvončkov. Najmlajše je obiskal Božiček in jih razvajal 5 sladkimi dobrotami. Obiskovalci sejma so lahko na bogato obloženih stojnicah izbirali med poticami, prazničnim pecivom, sadnimi kruhi, domačimi klobasami, marmeladami» suhim sadjem in različnimi božično-novoietni-mi dekoracijami. Vsem, ki so se želeli ogreti, so ponudili kuhano vino, brez katerega ni pravega decembrskega pouličnega dogajanja. TT Šola na kredit v proračunu Občine Slovenske Konjice za leto ki so ga sprejeli na zađn}i se ji občinsk^ sväa, je največja naložba obnova Osnovne Šole Loče, za katoo namenjajo 2,1 mS^fftF^" evrov. Načrtovani sku^ prihodki proračuna znašajo 12,4 milijona evrov ter prlhodW 14,9 milijoru. razlika med obojimi pa je pred^^em na račun najetja kredita za obnovo loške šote. Med največjimi naložbami za leto 2009 so kot prednostna naloga izgradnja vodohrana Škalce z razvodnim omrežjem» kjer žeUjo zgraditi tudi sekundarno nalizacijo ter rekoristndcdja vodovoda in kanalizacije v Slovenskih Konjicah, Prav lako je treba omeniti ^dnjo Športnega parita konjiške Šole C^ Dravinji, nadaljevanje obnove Žčke kartuzije, ureditev križišča v Žičah, rekon-strulcdjo ceste Žička kanu-zija-Sojek ter obnovo loS^ ga kulturnega doma. V proračunu namenjajo za naložbe 53 odstotkov od vsdi sredstev. BJ Sveto dnižino vzivih jasIlDah so na svsti večer ze obiskali trije kralji -da bi zgodbo uprizorili v celoti, so malce pohiteli, njihov trenutek sicer nestopi 6. januarja. Žive jaslice v Šmarjeti člani KD Rimljan se tudi letos niso izneverili tradiciji in predbožični večer pripravili žive jaslice. V cerkvi sv. Marjete v Šmarjeti so na sveti večer obiskovalcev dvakrat predstavili božično zgodbo s pomočjo slikovitih kostumov ter poskušali v uprizoritvi obdržati čimveč avtentičnosti. Foto: MM Kulinarične dobrote Poizkusite kitlittjriaie duhrofe s icepcetfi rimske mistike. Vabt^ffu v nsLwadio Sofi/in dvor. tnformjew tvtcn\i(i/e: TOJ 620 41 00. Eitifo^t"iskc-ienne.si. i www-rimsbc-UnneM it» 102 • 30* december 2008 m 14 kultura NOVI TEDNIK Novoletni godalci Celjski godalni orkester fe z dvema ponovitvania svojega novoletoega koncerta v petek kar dvakrat oa-polniJ dvorano Narodnega doma v Celju. Koncert so razdelili na dva dela. Prvi del so zasnovali na skladbah italijanskih mojstrov opere Rossinija, Pucct- nlja in Verdija, zablesteü pa so solisti - tenorist Gabrijel lipuš {na sliki) ter v Demer-smanovem briljantnem duu za flavto, oboo in orkester po motivih iz Rossinijevega Wil-iiama l^lla še flavtist Matej Zupan in oboistka Maja Kojc. V drugem delu koncerta se je orkester Se bolj sprostil in ponudil prerez klasičnega dunajskega repertoajja s skladbami Schrammla, Leharja in Straussa. Občinstvo je, po pričakovanjih» izsililo še nekaj dodatkov. Vsakoletni novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra je dogodek in tudi letos ni bilo nič drugače BS, foto: KATJUŠA Mladi v cerkvi Društvo ljubiteljev umemo-sti Celje se je od stare^, i^erono uspešnega leta poslovilo še z enim lepim koncertom. V cerk- vi sv, Danijela so priredili zdaj že tradicionalen novoletni koncert mladih celjskih umetnikov. Občinstvu so se predstavi- li sopranistki Martina Buiger in Željka Predojevič, mezzo-sopranistka Biserka Petkovič, baritonist Boštjan Korcöec, üäv-tista Tina Svet in Luka 2eJez-nik, fagotist Jure Mesec in harmonikar TomaŽ Marčič. BS, foto: MARKO MAZEJ AVTO SOLA KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEC Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Vpraiolte zu vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mt. Ob vpisu v tecoi CPP, podarimo 1 uro prokticne voinje. Duše so se topile Nepozaben večer je v pelek v Plesoem forumu Celje, ki je kar pokal po Šivih» občinstvu pripravil neverjetni Rade $eri>eđžija, ki ga je s kitaro spremljal ienome nalni virtuoz Miroslav Tadič. . Občinstvo je pričakovalo, da bo Šerbed^ja s svojim prijateljem, oba živita v Združenih državah Amerike, predstavil svoj novi ^asbeni album Imam pesem zale. A občinstvu je podaril mnogo več. Povedal je kar nekaj pesmi, v katerih pretresljivo opisuje posledice zadnje vojne na Balkanu, ljubezen in nostalgične spomine. Čeprav morda Serbedžija ni najboljSi pevec in najbrž tudi najboljši pesnik ne. je prepričljiv, enkraten, Sarmanten in karizmatičen. Morda še to. Rade Šerbedžija je v Celje prišel krepko bolan, a, kot je sam dejal, ni imel sip odpovedati koncerta, ki ga je pošteno oddela!, kljub počenemu glasu in vročini. BS Akord kar trikrat Orkester Akord iz Celja je na svojih treh novoletnih koncertih tako z izbiro sporeda kot z izvedbo navdušil občinstvo, ki je napolnilo celjski Narodni dom. Dirigent Matjaž Brežnik se je 2d ta koncert osredotočil na tako imenovano dunajsko klasiko. V Websterjevi priredbi Bizejevlh fantazij na teme iz opere Carmen sta se izkazala flavtistka Mirjana Božič- nik In klarinetist Bernard Belina. V drugem delu koncerta pa je zablestela sopranist-ka Lidija Horvat, dolgoletna solistka tudi orkestra Akord, sicer pa profesorica petja na zagrebški akademiji za glasbo. V Siraussovih Pomladnih zvokih in v Kalmano\n Grofici Marici je navdušila občinstvo. Še bolj ga je sklepna hitra polka Leteče krogJe, mlajšega Straussa, ki sta jo tolkalec in dirigent zaključila s streli iz pištole. Kot je povedal dirigent Matjaž Brežnik, so se za kar tri koncerte odloČili zaradi velikega zanimanja občinstva v preteklih letih, sam pa sodi, da je bolje odigrati po en koncert na dan, saj gre to v prid koncen-iradji in dobri izvedbi glasbenikov. BS Foto: MARKO MAZEJ Zabe vse mlajše in boljše Tradicionalni koncert je na božični večer pripravil tudi Celjski plesni orkester Žabe pod vodstvom Davida Jarha in z gosti in s solisti. Žabe so še vedno ali morda celo vedno bolj celjske legende. V zadnjem Času so pridno vadile in tudi močno pomladile seslav, v katerega so privabile kar 11 mladih glasbeno šola ni h solistov. Ce-Ijane so tokrat v božični ve- čer popeljale s solisti Nušo Deren da, Majo Slatinšek, Anžejem Dežanom in Sandro Feketija, Posebno darilo občinstvu, med katerim je bilo tudi 50 hendikepiranih ljudi, ki so jih posebej povabili, je bil nastop svojstvenega romskega tria dveh kitaristov in basista Cadjo Manouche. Občinstvo je bilo enotno, da so Žabe odirale svoj ndjMj' Š1 koncert doslej, prav pose- ben aplavz pa je namenilo so-lu 14-leinega alt saksofonista Žige Vešligaja. Čeprav se Žabe nenehno ukvarjajo s problemi pri financiranju delovanja, prav njihova radikalna pomladitev in forma, s katero 50 odigrali božični koncert, obetata orkestru, na katerega je Celje upravičeno ponosno, še dolgo in lepo prihodnost. BRST. foto: WARKO MAZEJ - m it. 102 - 30. decemlMv 2008 ""a ■iS M J' M il NOVI TEDNIK kultura 15 Slednjič Almina hiša Alma Karlin dobila dom s sedmimi sobami na svetovnem spletu Najslovitejša Celfanka vseh Časov, Alma Maksimi-Ijana Karlin» ima odslej po zaslugi Osrednje knjižnice Celje svojo hišo. Kot se spodobi, so jo zgradili na svetovnem spletu, kjer je zaživel portal na naslovu www. al ma kar li n .si. Za zdaj ima njena hiša na portalu sedem sob, v bistvu pa je, kot so se ob predstavitvi v Osrednji knjižnici Celje slikovito izrazili. le spre-jemnica. Portal namreč 5e dograjujejo, pri čemer bodo dobrodošli vse pobude, dokumenti, mnenja, je povedal avtor portala Marijan Puša-vec- Avtor je ob predstavitvi povedal, da vćdenja o Alml Karlin ni malo» je bilo pa doslej zelo razpršeno. Del njene dediščine hrani Pokrajinski muzej Celje, del ljubljan- ska Narodna in univerzitetna knjižnica, veČina pa je v lasti pravnih dedinj in zato zaščitena z avtorskimi pravicami. Prav zaradi razumevanja slednjih, ki so dovoli-, le objavo nekaterih fotografij, listin in slik osebnih predmetov, je portal lahko zaživel. »Vsaj toliko, da ponuja sodobno, današnjemu človeku razumljivo in vsemu svecu dostopno platformo, na kateri borao portal lahko nenehno dograjevali,« je poudaril Pušavec. Na spletnem portalu je v prvih štirih sobah temeljit Al-mln življenjepis, ki se skriva za poglavji Kako sem postala Üovek, Pot okoli sveta. Dvoje življenj - en cilj, Pro-finacistka pri partizanih. V teh sobah je uporabnikom na razpolago tudi zelo zgovoren Avtor spUtnflga portala Alme Kariin je Marijan PušavBC 2 domoznon-skega oddelka Osrednje knjižnice Celje. in delno že - v prihodnje bo Še bolj - mterictiven zemljevid njenih eksotičnih potovanj. Ostale sobe so namenjene bibliografiji o njeni literarni dediščini (literarna dediščina AMK). njeni duhovni dediščini (Duhovna dediščina AMK) in percepciji Alme Karlin v slovenskem kulturnem prostoru (AMK pri Slovencih). Vizualna podoba portala z izbiro tipografije spominja na dobri stari Al-min pisalni stroj, izpod katerega je izšlo nešteto člankov in rudi knjig, po katerih v zadnjih letih, ko smo dobili prevode, posega vse več Slovencev. Almina spletna stran, pripravljena v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, bo potrebovala še nadgradnjo, opremili jo bodo s spletnimi povezavami in nanjo z veseljem uvrstili Še vse gradivo, ki se bo nabralo. S tem projektom je Osrednja knjižnica Celje, tudi ob finančni podpori ministrstva za kulturo, izpolnila del dolga mesla slavni Celjanki, katere jezik pisanja In izražanja je bila sicer nemščina. S tem je tudi prehitela občino, ki je njen zadnji skromni domek v Pe-Čovniku pred popolnim propadom zavarovala tako, da je nanj namestila novo streho in vrata trdno zaklenila. In nič kaj še ne kaže, da bi razen vinualnega Alma M. Karlin dobila v rojstnem in mestu, kjer je umrla, tudi spodoben - OzLČen muzej. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SKERPA Objeli so večnost Gamma, glasbeno odkritje leta - Abomo prepričljiv plesni kolektiv Društvo ljubiteljev umetnosti Celje je minuli ponedeljek pripravilo glasbeno-plesni dogodek V objemu večnosti, s koncertom skupine Gamma in plesalkami kolektiva Abomo. Gamma je mlada celjska glasbena skupina, v kateri so se ob glasbi Asiorja Piazzole združili violinistka Anja Čret-nik Videmšek, akordeonist Mihael Strniša, konlrabasist Miha Firši in kitarist Aljaž Cvim, pod vodstvom pianista in umetniškega vodje Gre- gorja Deleje. S skladbami legendarnega tvorca tanga nue-va Astorja Piazzole so odigrali svoj najboljši končen doslej in docela upravičili že kar splošno mnenje v celjskih glasbenih krogih - da so glasbeno odkritje leta. Zahtevna, a silno strastna in čuteča Piaz-zoiova glasba jim je očitno ptsana na kožo. Če bodo nadaljevali v tem slogu in tem sestavu, je pred njimi lepa prihodnost. A večer ne bi bil tako poln strasti in tako navdušujoč brez deleža, ki so ga dodale plesalke obetavnega kolektiva Abomo, ki je tudi novost na živahni celjski plesni sceni. Mojca Majcen, Bojana Mi-ŠiČ in Anka Rener med koncertom, na sprejemu po njem pa še Eva Jankovič, so dale koncenu piko na i. Glasbo Gatnme so nadgradile z gibom, popolnim obvladovanjem telesa in izrazom, polnim dvomov. žalosti, veselja, in predvsem strasti. BRST Fotoi MARKO MA2EJ ^ ^ X ^tf ^ T Gamma in Abomo so ob glasbf Astoija Pfazzole navdušili na koncertu V objamu večnosti. Fuck v Likovnem salonu V Likovnem salonu v Celju je do 25. januarja na ogled razstava romunskega umetnika Romana Tolicija z naslovom Fuck. To lici se ukvarja predvsem s slikarstvom, z risbo in s stripom, piše pa tudi poezijo in kratke zgodi». Stripovska serija Fuck je nastala na podlagi avtorjeve neobjavljene kratke zgodbe- V petindvajsetih sekvencah spremljamo ponesrečene jutranje rituale njenega protagonista, ki je pravzaprav avtorjev alter ego. Tolicijev) stripi so perfektna kombinacija likovnega in literarnega jezika z natančno dramaturgijo. Kotstripovske-ga avtorja smo ga imeli priložnost spoznati v Stripbur-gerjevem projektu Stripbu-rek - strip iz drugačne Evrope leta 2002. BS Prvih sto let pod streho v Glasbeni Šoli Celje so predstavili knjigo z naslovom 100 let slovenskega ^asbenega bistva v Celju in s tem ter s sredinim koncertom Malega pihalnega orkestra pod vodstvom prof. Damirja Korošca zaključili bogat splet prireditev ob stoletnem jubileju te šole. Knjigo je ob sodelovanju glasbene šole pripravil prof. Janko Germadnik, ki poudarja, da je bila takšna publikacija res potrebna. Čeprav zapisov o slovenskem glasbenem Šolstvu v mestu ni maJo, so bili ti razdrobljeni ali skriti v arhivih muzejev in knjižnic. Zdaj so, bolj ali manj popolni (veliko dokumentacije iz posamezruh let namreč ni več) na razpolago v tej monografiji. Germadnik je knjigo razdelil v več poglavij, v njih pa na berljiv način zapisal zgodovinske podatke in dejstva o slovenski šoli, ki je začela, kljub prepovedi oblasti, redno delovati decembra 1908. Germadnik nadalje piše o ljudeh, ki so krojili glasbeni pouk v tej Šoli, o ravnateljih, med katerimi je s skoraj tretjino vsega časa obstoja te Šole na prvem mestu nedavno upokojeni prof. Vid Marčen, pa o šoli danes, o njenih glasbenih sestavih ter o sedanjih in nekdanjih pedagogih. »Danes ima šola, ki je šele leta 1993 začela delovati tudi na srednji stopnji glasbenega Izobraževanja, lepe perspektive. V sodelovanju z veienjsko glasbeno šolo in novo ^as-beno akademijo, ki bo v Velenju, v okviru Univerze v Mariboru, pripravljamo vse, da bo nekaj oddelkov lahko delovalo tudi v Celju. Za to imamo strokovnih kadrov in ambicij dovolj,« je v prihodnost glasbenega šolstva na predstavitvi knjige pogledal Vid Marčen. BRST K^e ram lica LI50JL HIT MED NOVOLETNIMI DARILI Cafe (Je Pestre DARILNI SET iNDUSTRtJSKA PRODAJALNA KiLl LiBOJE Žt. 102 • 30. december 2008 NCßC 16 ^ÜCCIJA NOVI TEDNIK V delavnici igrač Glede na to, da smo prav včasu želja, smo eno našli tudi v našem uredništvu. Božiček iq dedek Mraz zlasti otroke pogosto obdarita s kupom igrač, ki jih nekaj izdelajo palčki ali drugi pomočniki, nekaj pa jih zagotovo kupita. In prav zanimivo bi bilo izvedeti, kako te nastanejo, smo razmišljali v uredništvu. iskali smo pot, da bi se prebili v Božičkovo delavnico igrač, a nam to žal ni uspelo. In ker nismo iio-teli obupati, a si vendarle ogledati, kako nastanejo igračke, smo poiskali al* ternativo in obiskali delavnico igrač Aja-Iina v Velenju. Tam so se že pred skoraj dvema desetletjema lotili iz-delave takšnih in drugačnih igračk - od listih mehkih, ki jih lahko stisnemo k se-bi, ko smo veseli aJi žalostni, do tistih» 5 katerimi krepimo svoje umske sposobnosti. »Že moj oče je izdeloval igrače in sem mu veliko pomagala. A tisto so bile igrače iz plastike, sama pa sem se umerila v druge vode,« pojasnjuje direktorica Tana Strozak. Ena prvih je bila punčka iz cunj kot nekakšna protiutež sodobnim igračkam, zlasti Barbiki. ^Psihologi so ugotovili, da so se otroci že pri treh letih poistovetili z njo in ker je bila zelo suha. sta se začeli pojavljati buli mi-ja in anoreksija, zato so pedagogi in psihologi prosili, naj začnemo delati spet punčke naših babic, punčke iz cunj.« Slednjih je sicer v trgovinah še vedno zelo malo, čeprav jih menda otroci» zlasti deklice, zelo radi sprejmejo. Zlasti zato, ker so mehke in jih lahko tudi češejo, starši pa, ko so umazane, operejo. Glede na prvotno zasnovo so sicer punčko iz cunj kar precej preoblikovali- Preden igrača sploh nastane, je treba veliko razmišljanja, ustvarjalnosti in domišljije. Zlasti zato, da je igrača prijetna tako za oči kol na otip, in tudi, da je sestavljena iz materialov, ki so primerni za otroke. »Uporabljamo zlasti materiale, ki imajo zaprte celice, torej se ne more v njih zadrževati umazanija, ne prenašajo alergij, prav tako jih lažje Čistimo.« Ko igračo izdelajo, je ne pošljejo takoj na police trgovin, ampak jo v uporabo dajo testni skupini otrok. Na podlagi njihovih izkušenj z igračo odpravijo napake in se šele nato lotijo serijske proizvodnje. Ce se vrnemo k punčki: zanjo, čeprav je bilo prvotno predvideno, za oči ne uporabljajo gumbov, ampak so te izvezene. Tako namreč poskrbijo tudi za varnost otrok, ki bi lahko gumb odtrgali in ga pojedli. V zadnjih letih dajejo velik poudarek penastim igračam in pripomočkom, hkrati pa pri ustvarjanju igrač sodelujejo s skupino strokovnjakov, od pedagogov in psihologov do sociologov. Med Izdelki iz pene je prav v tem prazničnem Času Božička in dedka Mraza zelo navdušil penast stolček, oblečen v raznobarvno umetno usnje. »Najprej potrebujemo kroje, da lahko iz usnja vedno izrežemo pravilne oblike, ki jih šivilja potem zašije v celoto. S tem »usnjenim oblačilom« obie-čemo peno, ki je prav tako primerno narezana in natančno zlepljena.« Sicer vsaka igrača ali izdelek, namenjen otrokom, kljub morda dobri ideji, ne pride v serijsko pro izvod-, njo. »Pol leta sem oblikovala'stolček za otroke in na koncu ugotovila, da je vsak otrok individualen in da niti teža niti oblika stolčka ne ustrezata vsakemu, zato smo morali anatomsko obliko prilagoditi širši populaciji.« Ker je delavnica igrač v Velenju manjša, se lahko hitro prilagodijo potrebam na trgu, po njihovih izdelkih pa že povprašujejo v Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Črni gori in na Hrvaškem. In kaj je vam prinesel Božiček? ANDREJ KRAJNC Folo: MARKO MAZEJ STE VEDELI? Aja-iina je nastala leta 1990, ime pa je podjetje dobilo po lastnlčinih psih, francoskih ovčarjih Aji in Lini. Najprej so začeli proizvajati didaktične igrače, kasneje družabne igrice ter ljubkovalne in konstrukcijske igrače, danes njihov program sestavljajo tudi penaste igrače, blazine ter zunanja in notranja igrala. Različni izdelki so presegli Število petsto. V prazničnih dneh po vsem svetu prodajo na milijone igrač. V zadnjih letih jih vse ve^ prihaja s Kitajske in iz drugih azijskih držav, kjer tudi znani evropski proizvajalci najdejo cenejšo delovno silo in proizvodnjo. » • Pod okriljem ministrstva za Šolstvo in šport deluje komisija, ki vsako leto podelili znak »dobra Igrača«, igrače, ki jih proizvajalci ali dobavitelji prijavijo na javni razpis, morajo za pridobitev znaka zadostiti strokovnim kriterijem. En izvod igrače, ki prejme znak dobra igrača, komisija vsako leto preda celjskemu Otroškemu muzeju Hermanov brlog, kjer nastaja muzejska zbirka kakovostnih igrač. Evropski poslanci so že sprejeli strožja pravila za proizvodnjo io hkrati prodajo ^ač na evropskem tržišču. Cilj direktive so varnejše igrače, zato za njihovo izdelavo prepovedujejo uporabo kancerogenih, mu-tagenih in strupenih snovi ter omejujejo uporabo težkih kovin in dišav. Proizvajalci imajo za prilagoditev na voljo dve leti, pri uporabi kemičnih snovi pa štiri leta. Med najpopularnejšimi Igračami je tudi v Evropi vse več tehničnih igrač - od raznih ur, videoigrlc, dojenčkov, ki ne samo govorijo, ampak tudi lulajo In kakajo, še vedno pa so med njirai tudi znamenita Barbi in lego kocke. Več fotografij na www.radiocelfe.com m it. 102 - 30. december 2008 NOVI TEDNIK reportaža 17 Ansambel Harmonija je dokazal, da sd iz pravega »taste« in da je pred njmii še dolga glasbena pot na kateri bodo zodiwnim igranjam in petiem la veliko dosegli. Ob l&^etnid Vrtiljaka polk in valčkov jih ja na božično-novoletno pravljico Novega tednika in Radia Celja povabit Tone Vrabl. Vam je žal, da vas ni bifo zraven? Spremljajte Radio Celje, borite Novi tednik in kaj kmalu vas bomo znova povabili na kakšen zanimiv dogodek, da vam polepšamo vaš vsakdanjih. Darilo ob božično-novoletnih praznikih v Citycentru Celje smo v mimilih dneh pripravilj naše darilo za poslušalke in poslušalce Radia Celje ter bralke in bralce rtašega časopisa. Minulo soboto smo v našo družbo povabili plesalce Studia za ples Igen Celje» prav uko pa so se nam na zabavi pridružili Tay a, 4play in Jernej Dermoia. Ob 15-Ielnici VrtUjaka polk in valčkov pa smo z narodnozabavno glasbo praznično zaznamovali dogajanje v ponedeljek, ko je bilo živahno ob zvokih Iskric in ansamWa Harmonija. Plesalci Plesnega vaJa so popestrili dogajanje in nas popeljali v pravljico, ki se je nadaljevala z obiskom Božička. SB Folo: MARKO MAZEJ Eva iz Studia za plas Igen Celja je na oder priklicala Itavifna otroke, M so pričarali pravo božično pravliico. Plesalci Plesnega vala so pripravili poseben božični program. Pevki Tayi so družbo na odru delali plesalci tgna. 4f layevci so ustvarili odlično vzdušje, pritegnili številna obiskovalce, nekatere pa zvabili tudi na oder. Iskrice, ki so izdala album Za tvoj praznik, so bila prava izbira, ki je mnoge privabila v nakupovalni center ^ uzrvat ob dobrih zvokih. i«. 102. 30. ilecember 2008 18 l^^ŠPORT NOVI TEDNIK Dragan Gajii j« na tekmi [ige pnrakov GrinKauj zabil itiri gole. KtivajtSanom pa U enkrat toliko. Zmaga za konec leta RokometaSi Celja Pivovarne La§ko so v prijateljski tekmi premagali oslabljeno reprezentanco Kuvajta s 33:27. Dragan Gajič je dosegel osem golov, Miha Gorenšek pa šest. Posledici precej bojevite tekme sta bili zlomljen nos kuvajtskega reprezentanta in poškodba celjskega krožnega napadalca Alema Toskića, ki je dobil močan udarec, kai je terjalo poseg z U šivi na nj^ovem licu. DŠ. foto: MARKO MAZEJ Božični turnir »casinojevcem« Na Skalni kleti se je božičnega turnirja za pokal Kugler udeležilo 18 ekip, ki so bile razvrščene v Šest skupin. V razigravanje so napredovali zmagovalci skupin ter dve najboljši dnigouvrŠČeni ekipi. Kakovost je bila na zelo visoki ravni, saj so nastopili prvoligaški igralci tako iz malega kol tudi »velikega« nogometa. Prvo mesto je osvojila moštvo Casino Rubin (Rusmir, Kolar, Adrinjek, Brečko, Kroflič, AJič, De- lameja) pred Internacionalom (Travner, Koron, Biščan, Pranjič, Dolinar, Volaš, Pečnik, Vivod), A2S Celjem (Naprudnik, Prašnikar, Omladič, Matič, Starič, SkaJe) in Palmo (Ah-čan, Berbič, Gobec, Kos, Gracer, Pešovski, Bodiroža, Dini). Za najboljšega igraka so izbrali Mija Adrinjka iz zmagovalne ekipe, za vratarja Miho Gracerja, največ goiov pa je dosegel Nik Omladič. DŠ Kladivar še živi! Največje uspehe je legendarni celjski nogometni klub Kladivar dosegal v času Ivana Hribemika. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je klub nažalost izgubil ime, toda tisti, ki so igrali zanj. mu ostajajo zvesti. Tako so se spet dobili v Taverni Carraro in zaključili leto ter obenem zaželeli Ivanu Hribemiku veliko zdravja. Anza, ki Še vedno neutrudno brca žogo. je dopolnil 72 iet. DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ Stojijo 2 leve: Milan Kojič, (dok Knez, Jože Podergajs, Goran Stankovič, Anton Grobelšek. Andrej Čretnik, Dutan Mijatovrč.Tonči Grlic in SandI Rogel; sedijo: Marjan Dobrajc, Mrtja Pirt, Mujo Maslo. Goran Savic, fvan Hribamik Anzs, Oragec ^^denšek in Vaško Boiadziievski. www.noviteilnil{.coiiiwww.radiocelje.coni S Hunterjem končali nakupe »Američana smo spremJjalt več mesecev. Gre za dobrega skakalca in strelca tudi z razdalje, ki lahko irälitetno igra na obeh centrskih položajih. V obrambi je s 106 kg dovolj čvrst in v vseh pogledih igralec, ki smo ga potrebovaji,« je o novincu pri KK Zlatorog dejal trener Aleš Pipan. 24-letni ameriški krilni center Vincent Hunter, ki je visok 208 cm, je pogodbo podpisal do konca tekoče sezone. Zapolnil bo vrzel pod košema, ki je rustaJa po poškodbi mladega reprezentanca Edina Alispahiča. V ameriški študentski ligi NCAA je igral za univerzo Arkansas Razoracks, jeseni pa za trenumo sedmouvrščeno ekipo finskega prvenstva Fors-san Koripojat. Na 17 tekmah je dosegal v povprečju po 17 točk. DŠ Panorama ODBOJKA Pokal DZS (ž), polfinale: Nova Gorica • Aliansa Šempeter 3:0. KOŠARKA I. SL, 1.V krog: Zkuorog -Postajna 102:63: Strnad 17. Miljkovič 16. Mašič 12, Lučić U, Dimec, Nuhanovič 9, Koštomaj 6» Krejič 5; Jova-novič 17, Soldo 14, EiekUn -GeopUri Slovan 83:80; Ivano-Vič 2S, Čup 14, Novak 12, Ka-ralič 9, Horvat 8, Džambič. Sjekloča, Carr 5; Delič 22. f^akar 15, Hopsi - Nova Gorica 102:84; King 24, Godler 26, Šamanič 15, Jelesijevič 14, Vodovnik 12, Lorbek 6. Vaši Hundley 5. Podvršnik 3. Bre-že 2. Vrstni red: Zlatorog 23. Krka. Slovan 22, Helios 21, Hopsi20, ElekU'a, Zagorje 19, Koper 18, ŠkofjaLoka, Postojna 17, Alpos, Nova Gorica 15. m št. 102 • 30. december 2008 NOVI TEDNIK sport 19 Vsi zmagali l^idi predprazničfii krog v ligi UPC je bil zelo uspe-šen za košarkarska moštva s Celjskega, saj so vsa tri zmagala. Šemjurčambodo svoje srečanje proti Kopru odigrali v zaieiku naslednjega leta (7. januar). V drugem delu so se zresnili Polzelani so pričakali eki-po Gorice, zadnjeuvrščeoo eid-po v iigi. Ta položaj na tabeli je očitno nekoliko uspaval moštvo Boštjana Kuharja, kajti Hopsi so slabo začeli tekmo in se ves prvi polčas mučili 2 borbenimi gosti. Ta del igre se je tako končal neodločeno. V nadaljevanju pa je krenila ekipa Hopsov lako. kot je treba. Čeprav brez prvega organizatorja igre Danijela Vujasinovi^, so se Hopsl razleteli po igrišču. Andrej Pod-vršnik je uspel z dobrimi asistencami razigrali vse tri centre, ki so neumorno polnili ko§ NovogoriČanov. Shawn King (24 ločk, 12 skokov), Marko Samanić (15] In Ne-manja Jelesijevič (14, 8] so dvigni razliko iz minute v minuto do končnih +16 oziroma do dosežene stoüce. Za Hopse je zagotovo Še kako pomembna tudi vrnitev Klem-na Lorbka na parket. Po za-celjeni poškodbi bo zanesljivo Se kako velika okrepitev moštva v naslednjem letu oziroma naslednjih srečanjih. Polzelani bodo prvo tekmo v naslednjem letu odigrali v nedeljo, 11. januarja, na Ko-deljevem pri Slovanu. Znova visoka zmaga Po dokaj lesni in težki zmagi nad Sentjurčani v minulem krogu so Ldščani do vrha napolnili koš Postojne, ki vTreh lilijah ni imela nikakršnih možnosti. V tem prvenstvu je doma že presenetila Krko in Helios, kar je bil znak »pivo-varjem«, da odigrajo na vso moč od samega začetka. 2e do polčasa je tako ekipa AJe-Ša Pipana prišla do prednosti 31 tDčk> nato pa jo kljub nekoliko ležemejši igri v nadaljevanju dvignila na velikih +39. Če bi Laščani igrali na vso moč, bi bila razliica zanesljivo še dosti višja> a tudi taje zadovoljüa vse v Laškem. Devet i^dlcev Zlatoroga je stopilo na parket, prav vsi so dose^ točke» največ Nejc Str-nad in Miguel Ali Berdiel, po 17. Prvo srečanje v novem letu bodo LašCani odigrali v soboto» 10. januarja, v Kopru. Padel Je tudi Slovan Elektra Esotech je prijetno presenetila svoje navijače s pravim božičnim darilom, kajti pod jelko 30 dali zmago nad Slovanom, ki je prišel v Šoštanj kot veliki favorit. A šoštanjska ekipa je pokazala, da je iz pravega testa, in presenetila s pomembno zmago v boju za prvih sedem mest in ligo za prvaka. Ob polčasu je bilo +4 za Kodeljevčane, ki so v začetku zadnje četrtine poverili z 71:56 in kazalo je, da je srečanje odločeno. A Elektra je odgovorila z delnih 18:3 in dobri dve minuti pred koncem izenačila na 74:74. V metanju prostih metov ob koncu tekme so bili Šalečani natančnejši in prišli do velike zmage. Nik Ivanovič (25.7 asistenc) je bil prvo ime tekme, Dejan Ćup pa je 14 točkam dodal še 9 skokov. Velja pa vsekakor pohvaliti tudi vse ostale igralec» ki so se še kako izkazali in z borbenostjo prekosili tudi sami sebe. Elektra odhaja v torek. 6. januarja, k Heliosu v Domžale. Številno zastopstvo Kot je že običaj, se ob koncu leta organizira tudi Ali stars tekma vzhoda in zahoda. Letošnji domačin je bil na dan samostojnosti Kranj, kjer se je zbralo vse, kar v slovenski moški košarki nekaj pomeni (z izjemo igralcev iz tujine). Celodnevni program je postregel s srečanji vzhoda in zahoda v vseh starostnih kategorijah, seveda pa je bilo največ zani- manja za člansko tekmo. V ekipi vzhoda, ki jo je vodil trener Krke Ivan Sunara, je bilo tudi veliko igralcev iz naših klubov, Nejc Strnad (13) in Uroš Lučič (12) iz Zlatoroga. Shawn King (33), najboljši igralec tekme, iz Hopsov. Luka Lapor-nik (9) iz Aiposa in Nik Ivanovič iz Elektre. SIcer je zahod premagal vzhod s 115:102. V zabijanju je zmago slavil igralec Hopsov Terence Hundley, treba pa je d&dati še, da je cela vrsta igralcev iz klubov s Celjskega igrala tudi v tekmah mlajših selekcij, od pionirjev do mladincev. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA 'vi' isj; 141^1 t IQ.I MajboljŠi igralec tekfliezvezd je bil polzelski Shawn King. r~izJAVi Nejc Strnad: »Bilo je zelo prijetno, kajti malce sprostitve je prišlo ob pravem trenutku. Vesel sem tudi zato, ker smo se super družili. Vesel sem tudi zato, ker so me izglasovali za udeležbo na tej tekmi- Vse je bilo res v najlepšem redu. Za prihodnje leto si želim, da s klubom izpolnimo zastavljene cilje.« Luka Lapomik: »Mislim, da smo gledalcem pričarali lepo. atraktivno košarko. Vsi smo uživali v tekmi in se popolnoma sprostili, kajti vlek-mah državnega prvenstva je veliko drugače. Pii Alposu ostaja že]ja po uvrstitvi v ligo za prvaka.« (MK) ARENA PETROL Ai^eHOy zma^otm/cev PORTRETTEDNA DENIS POPOVIĆ Št. 102 • 30^ december 2008 m 20 cev NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolina naj ne presega SO vrstic, daljSe prispevke krajšamo v uredniSrvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili oesporazu-mom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celot* nim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtona> na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpilemo z imenom in pnlmkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI 50 let III. OS Celje ali kako so zatajili abrahamko Pred 36 leti sem bil nepričakovano sprejet na takratno OŠ 1. celjske čete za učitelja zgodovine. Prepričan sem bil, da bo to samo začasno» a sem ostal na šoli, ki se je medtem spet preimenovala v 111. OŠ, dolgih 33 let. Ker je bila šola-velika - ob mojem prihodu je imela preko 1.200 učencev, sem ves čas poučeval samo zgodovino, razen tega pa vodil le krožek OZN, strelski, planinski in zgodovinski krožek, pripravil in vodil številne ekskurzije učencev, zlasti na avstrijsko Koroško - ter praznoval. Prvo praznovanje, ki se ga spominjam, je bila SO-letnica naše šoie. Ker so nekateri starejši učitelji dvomili o tej obletnico, smo v zgodovinskem krožku sklenili, da bomostvarraziskaü. Raziskovali smo dve leti in izdelali dve r^ogi; v prvi smo raziskali zgodovino osnovnih ŠoJ v Celju, v drugi pa smo se posvetili samo naši. Odkrili smo, da obstajajo na šolah šolske kronike kot glavni vir za preteklost neke šole. Tako je bilo tudi pri nas; v ravnate-Ijevih omarah smo našli vrsto zaprašenih rokopisnih knjig, U jih pa najbrž nihče ni več vzel v roke, odkar so bile popisane. Na našo veliko žalost je pri nas manjkala ena knjiga; kot se je potem pokazalo, najpomembnejša za čas ustanovitve naše šole. Zato smo si pomagali s Časopisi, Orožnovo Zgodovino Celja in z občinskim arhivom, v katerem smo odkrili presenetljiv originalni dokument. Ta ni nič drugega kot odločba Občinskega ljudskega odbora Celje, v kateri je zapisano: »Ustanovi se m. osnovna Šola v Celju s sedežem v Vodnikovi ulici Št. 4. Utemeljitev: Skladno s programom za razvoj osnovnih šol OLO Celje je Občinski ljudski odbor Celje na sejah obeh zborov 28.8.19S8 UREDNIŠTVO ustanovil IH. osnovno šob v Celju in odredil prenos objekta v upravo novo ustanovljene šole Datum je nedvoumen: m. OŠ v Celju je biLa ustanovljena 28.8.1958 s sklepom OLO Celje. Ob našem praznovanju 80-letnice je bila naša šola stara šele 20 let. V odločbi imenovani ob-i ekt je veličastna stavba v Vodnikovi ulici št. 4, ki jo je zgradilo mesto Celje v letih 1903-05 za potrebe »bürgerliche Mädchenschule«. Po 1. sv. vojni so bile v tej stavbi srednje šole, med vojno pa je ŠUri leta sluäla nemški policiji in v njej šol ni bilo. Po 2. sv. vojni je dobila tu sedež 2. ^mnazi-ja Celje. Tako je bilo do šolske reforme leta 1958, ko je bila vSloveniji uvedena osemletna osnovna šola. 2. gimnazija je bila ukinjena; višje raz-r^e so združili z višjimi razredi 1. gimnazije, nastala je Gimnazija Celje, nižje razrede pa so dodelili novoustanovljeni m. OŠ. kjer so bili razredi od 5 do 8. Ko sem se za vedno poslavljal od svoje šole« sem ravnatelju šole izročil uokvirjeno kopijo odločbe OLO Celje zže^jo, da jo izobesi v zbornici šole, da se bo odslej vedelo za rojstni dan naše šole. Kaj se je s tem darilom zgodilo, ne vem, vem pa. da ga do današnjih dni v zbor-ruci ni. In potem smo se Jeta 1998 vendarle s proslavo spomnili, da je minilo že 40 let, odkar obstoji naša šola. Seveda smo si vsi prisotni zaželeli, da se čez desetletje spa srečamo, ko bo naša »alma mater« postala abrahamka. Vendar so čudna pota Gospodova, naša želja se ni ure-sničiia. Na pobudo gospoda ravnatelja so se namreč na sedaj že moji bivši Šoli leta 2005 odločili za čudno proslavo, s katero so praznovali 100 let šolstva pod streho 111. OS. Od začetka leta 1905 pa vse do leta 1958 so bile pod to streho različne šole, a nikoli osnovne. Razen strehe s temi šolami Dl. OŠ nima nič skupnega, med vojno tu sploh ni bilo nobene šole, osnovna šola pa začne s svojim delom tu šele leta 1958 leta in delu- www.novitednik.com je neprekinjeno 50 let. Na mojo šolo, na kateri sem preživel preko 30 let, se na žalost ob njeni 50-letnici nihče ni spomnil, tudi tisti ne, ki bi se morali, to so zlasti učitelji in vodstvo 111. OS, vsi so jo zatajili. Mogoče bodo pa naši nasledniki bolj po-gimmi in se bodo spomnili njene lOO-letnice. Do taiaat pa, moja draga in nepozabna šola, srečno. ALOJZ MUNDA, Velika Nedelja Optimizacija hitre ceste skozi Laiko Prejšnji teden je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) na svojih spletnih straneh ponudilo zainteresirani javnosti optimizirano traso hitre ceste, ki v osrednjem delu (odsek G2) poteka od Lopate, priključka Leveč, mimo Medloga čez Savinjo, v I.ISO m dolg predor Hum, prečka Košnico z viaduktom in se nadaljuje s predorom Slomnik dolžine 545 m. Tre-meije prečka z viaduktom, na katerem je drugi priključek na/s hitre ceste. Pot nadaljuje po Debru vzporedno ob železniški progi, cca 150 m od nje. Ga^e prečka z viaduktom dolžine 180 m ter nadaljuje s pokritim vkopom dolžine 440 m. Od tu poteka po pobočju HruŠovja, kjer se razcepi v levo in desno traso, ki nadaljujeta pot po dveh ceveh v 500 m dolg predor Debro. Rečiško dolino potem prečkata s 135 m dolgim viaduktom in dvocevnim predorom Šmihel dolžine 760 m. Podšraihel prečkata z viaduktom in nadaljujta pod Strmco v predoru dolžine 685 m. Na izhodu iz predora nadaljujeta pot Čez Strmco, do priključka Laško, trasa se nadaljuje z viaduktom, ki prečka Savinjo na njen levi breg mimo Udma-ta in Strenskega do predora Globoko, dolžine 640 m. V Globokem prečka Savinjo in po njenem desnem bregu nadaljuje do 710 m dolgega predora Grmada, preko viadukta na levi breg do priključka in kraja Zidani Most. Občina Laško je na septembrski seji občinskega sveta poudarila, da podpira izgradnjo hitre ceste skozi Laško, s tem da se ta maksimalno umakne naseljem. Občinski Odbor za gospodarstvo je poudaril, da podpira izgradnjo, a naj se u^asa maksimalno izogiba vodnim virom, turističnim objektom, spalnim naseljem, Šoiam, vrtcem ... Negativno do poteka trase sta se opredelili KS, skozi kateri poteka trasa, in sicer KS Rečica in KS Laško. Regionalna zbornica je že drugič v zadnjih petih mesecih na MOP posredovala negativno mnenj e gospodarskih subjektov do poteka U'ase skozi Laško, saj podjetjem re^je ne prinaša zadostnega razvojnega potenciala, razvoju zdraviliškega turizma pa bi celo škodovala. Vse zgoraj navedene inštitudje so pripombe posredovale na MOP v predpisanem roku, a te očitno niso bile upoštevane, saj optimizirana trasa poteka skoraj tam, kjer je prvotna trasa. Ali je glas ljudi in gospodarstva res tako malo vreden ali pa se vračamo v obdobje eno um ja, od koder smo se tako ponosno odcepili? Težko je razumeli vztrajanje pri trasi Čez plazovito in gosto poseljeno območje Košnice, Debra in Strmce, pripravljavec predlaga kar nekaj rešitev s številnimi predori in pokritimi vkopi» ki pa bodo na tako zahtevnem terenu in posledično dolgotrajni gradnji, pustili težke posledice na ljudeh, objektih in okolju. Prav tako je nerazumljiva umestitev priključka na/s hitre ceste na Strmci, a se pri prebiranju študije kmalu pojavi odgovor, kjer je izm^ 3.000 podjetij v celjski re^ji v tekstu omenjen le dostop na hitro cesto Pivovarni Laško, kar je absurdno. Seveda je postala optimizirana trasa z vsemi gradbeno tehničnimi objekti tudi bistveno dražja od prvotno ocenjene vrednosti. Spomniti jepotrebno zavračanje tunelskega predloga Občine Laško, ker je bil za MOP ekonomsko nesprejemljiv. Kakšna je zdaj primerjava ekonomske upravičenosti optimizirane trase z ostalima dvema potencialnima trasama skozi Kozjansko oz. Zasavje, v študiji žal ni omenjeno. Glede na to, da so se tudi na ostalih trasah vrednosti potrebnih investicij med tem časom znižale, je verjetno vrednost optimizirane trase precej višja v primerjavi z družini. Zaradi vsega tega C1 odločno nasprotuje poteku trase skozi območje občine. Ali bomo prebivalci občine Laško res dopustili megalomanski objekt speljati skozi našo kotlino, je seveda odvisno od nas samih. Ali bomo dopustili, da nam za vedno onesnažijo okolje? Ali nam je res vseeno, kakšen zrak bomo dihali mi in naši otroci? Odgovor CI je: ne. Zato pozivamo župana Občine Laško Franca Zdolška, da izpolni javno dano obljubo in organizira javno predsta\itev optimizirane trase v dvorani Tri lilije, kjer bodo prebivalci seznanjeni z vsemi pozitivnimi koristmi in negativnimi posledicami umestitve štiripasovne hitre ceste s strani predstavnikov MOP, pripravljavca in občine. Na javni predstavitvi morajo dobiti besedo prebivalci, KS, gospodarska zbornica in CL Civilna iniciariva krajanov Laško Sožitje med na»"« Približuje se konec leta m kot vsi drugi smo se tudi v naših društvih Sožitje odločili, da ugotovimo, koliko in kaj smo postorili ter ali nam je še kaj ostalo za prihodnje leto. Zagotovo našega dela in poslanstva ne bo nikoli konec. Vsako leto se nam pridružujejo ljudje, ki v svojem načinu življenja potrebujejo spremstvo in pomoč tistih, ki želimo, znamo in zmoremo. Mogoče se najde še kdo, k) se ob branju tega članka vpraša - kdo je organizacija Sožitje? Smo ljudje, ki smo spoznali drugačno pot življenja. Pot ob in z ijudnu, Id imajo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Smo starci, sorodniki in rejniki otrok, mladostnikov in odraslih, ki svoje živ-Ijenje vidijo skozi dni^čne oä. Ljudi, ki ne zmorejo izoblikovati povsem samostojnega ävljenja, ki ne zmorejo velikih intelektualnih zahtev in potrebujejo ob sebi nekoga, ki jim pomaga oblikovati kvalitetno življenje, kljub pomanjkljivostim, Id jih spremljajo. Vsa ta populacija potrebuje aktivno druženje, saj le s skupnimi močmi zmoremo to, v čemer bi sami pogosto obupali. Prav v ta namen so se pred mno^mi leti začela oblikovati društva, ki so svoje poslar^ tvo namenila delu in razvoju tako družine kot družbe, v kateri te družine živijo in delajo. Toda tudi društva velikokrat naletijo na ovire, pri katerih je pomoč širše družbe še kako pomembna. Težko bi sami odstranjevali različne ar-hit^onske ovire, ki drugačnim onemogočajo človeka dostojno ži\ijenje; sami spreminjali zakone, ki so velikokrat precej mačehovski do listih, ki jim pripadajo, l^žko bi sami povezovčdi ljudi v skupnost in širili svoja načela in cilje brez ljudi, ki nam stojijo ob strani in nas razumejo. Toda le v skupini zmoremo in smo lahko glasni. Že res, da večina OMDR (oseb z motnjo v duševnem razvoju) nebo zapadla v sistem »produktivnega Člana«, ki služi in vlaga, lahko pa zgotovostjo trdim, da nam niso in ne bodo v breme. Zmorejo in znajo marsikaj. Njihovi izdelki niso vrhunske kakovosti, so pa estetski izdelki z dušo in srcem. Delavnice pod posebnimi pogoji oz. varstveno delovni centri s prodajalnami njihovih izdelkov potrjujejo moje prepričanje. Ker se zavedajo, da njihove pravice izhajajo iz dolžnosti, se trudijo biti pošte- ni, odprti, komunikativni, resnicoljubni, pripravljeni na pomoč. 21najo imeti radi. Včasih kar preveč, saj težko razumsko obvladujejo čustva. Hudo pa je, da država pogosto krči že pridob-' ijeiHipravice OMDR in njihovih družin. In ker se OMDR trudijo, tako kot tisti, ki jim stojimo ob strani, je prav, da jih razumemo in jim nudimo tisto, do česar so upravičeni in kar jim pripada. Zakoni so sicer napisani, a kaj, ko jih posamezniki mnogi berejo različno, prilagojeno času in prosto-ru. Veliko ljudi, ki imajo priložnosti govoriti o nas in nas usmerjati, nas hvalijo in delijo poklone, a le dokler so »prižgane odrske luči«. Ko se prah poleže, poniknejo. Toda naj ne bo zamere. Zadnje čase )e veliko ljudi, ki se ne pojavljajo v množici, ampak so res namenjeni k nam in za nas. Čeprav jim imamo možnost velikokrat izreči besedo hvala, je to le kaplja v morje za njihovo naklonjenost in pokazano em-pat i jo. V zvezi z vsem prej navedenim smo društva Sožitje Sa-Ša regije izdelali projekt celovite družbene pomoči OMDR, s katerim smo želeli opozoriti širšo javnost, predvsem pa lokalno skupnost o stanju, ki ga je treba izboljšari- Pred leti novo zgrajene kapacitete po dnevnem varstvu prizadetih oseb ne sme biri zaključek vseh naših bodočih prizadevanj. Zato se nam pridružite in videli ter spoznali boste srečo in pripadnost, ki jo redko srečate. Podprete nas lahko tudi v iniciativi, da skupaj z župani občin in ustrezno stroko poiščemo nadaljnje možnosti razvoja celovite skrbi za OMDR. Naše ime Sožitje pa tako in tako pove več kot neskončno besed. In za konec še misel za vse nas: Od vsakega smeš zahtevati le to. kar zmore. (Exupery) DARJA CENCEU, za društva Sožitje Savinj-sko-Šaleške doline Hwala Hvala za pomoč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri hitri sanaciji plazu nad objektom Studence 8 v občini Žalec v mesecu juniju. Zavedamo se, da je beseda hvala premalo za vso vašo profesionalnost in človečnost, ki ste nam jo nudili med tem časom. A vendarle vsem in vsakomur posebej, še enkrat iskrena hvala. Družina BANOVŠEK, Studence VIDIM D) 111 ka Center optike Mariborsko cesto 88, Cetje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180 m iL 102 • 30. december 2008 OPTIKA NOVE DIMENZIJE Poslovni center EK, II. nadstropje NOVI TEDNIK OTRC^n ČASOPIS 21 Božiček in dedak Mraz sta po preplni sklenila, da bosta skupaj z Miklavžem obdarovala otroke. Bozicka in trije dobri možje Kar trije dobri možjeso v torek 16. decembra potrkali na šolska vrata šole Šmartno v Rožni dolini. Podružnica osnovne šole Vojnik je tudi letos pripravila tradicionalno božič no-novolet' no prireditev, ki so jo poimenovali Dobri možje v decembru. Dvorana v bližini §ole je bila polna ponosnih staršev, sorodnikovin drugih obisko- valcev. Čarobnost prazničnih dni so učenci pn^rali s pomočjo svojih učiteljic in pogumno nastopili na velikem odru. Srečala sta se Božiček in dedek Mraz ter se malo pogovorila o tem> kateri od njiju je danes pomembnejši. Na koncu sta sklenila, da bosta sodelovala, pritegnila tudi Mildavža in vsi trije bodo obdarovali otroke. Zato smo lahko prepričani, da bo leto 2009 v te kraje prineslo veliko lepega. Za piko na i pa je večer popestrQa še gospa Božička, ki je skupaj s pevskim zborom sanjala o belem božiču. Mnogoštevilno občinstvo je navdušeno zaploskalo malim pevcem, igralcem in plesalcem, ki so s svojimi učite Ijica mi in vzgojiteljicami pripravili tako lepo predstavo. KW. AD H!TRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob toriuh in pefldh, canimivo branje o ljenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3.5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki bresplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih bretplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. VmI petek 41 kam* ie«i tetoviniskega sporeda ifl xaalmivosti e Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime In prmiielr Datum rojstva: Ulica: Nt^aklieno naročam Novi tadnik u fiajmanj 6 mesacav podpis: NT&RC d.oj). bc podaik« uponbljal samo 72 potrebe naroiniSteslu^ Novega ledmkj Sejemski utrip na OŠ Ljubečna Tako kot na mnogih Šolah tudi oa OŠ Ljubečna že vrsto let v vesekem decern-bni organizirajo božično-novoletni bazar. Letošnji, pripravili so ga v sredo, 17. decembra» je bil še posebej dobro obiskan. lU-di izdelki so šli za med - učencem je uspelo prodati praktično vse svoje umetnine, lo so jih ustvarili v tem Šolskem letu. Temu primeren je bil tudi izkupiček od prodanih izdelkov, ki so bili sicer na voljo po simbolični ceni. Zbrana sredstva bodo namenili zd pomoč pri plačilu različnih dejavnosti za učence iz socialno SibkejSih družin. BA, foto: MARKO MAZD Pravljični december v polzelsicem vrtcu v vrtcu na Polzeli so december pričakali s še več zgodbami, dramatizacijami in lutkovnimi igrami. Že v prvem tednu je v vrtec prišel angel» ki je otrokom predstavil ^odbo o Parkelj- cu Maliču. Nato so pričakali Miklavža in njegove spremljevalce, otroke pa so obiskale tudi lutke oziroma zvezde. Seveda se je na pisma in risbe odzval tudi dedek Mraz> ki je otrokom podaril darila, v ka- terih so bile zavite žoga, lutka in Čokolada. Dedek Mraz pa ni obdaril samo predšolskih otrok iz vrtca, ampak tudi tiste, ki vrtca ne obiskujejo, skupaj več kol 300. Tući ti otroci so si lahko ogledali vse igre, ki so jih pripravili v vrtcu, predstavili pa so jim tudi decembrsko pravljico z dedkom Mrazom. TT Đerfek Mraz ja bil menda tudi zelo pnjazen. Prižgimo si lučke V decembrskih dneh tudi na OŠ Dobrna ne manjka prazničnih prireditev in rajanja. V četrtek, IS. decembra, so učenci in otroci iz vrtca pripravili božično-novoietno prireditev s počastitvijo dneva samostojnosti in enotnosti Prižgimo si lučke. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano Zdraviliškega doma, je uživalo ob pestrem programu. Prisluhnili smo otroškemu pevskemu zboru, mladinskemu pev- skemu zboru, dramatizacijam, deklamacijam, instrumentalistom in plesu. Zbrane je nagovorila tudi ravnateljica. Spomin na dogodke iz leta 1991 smo obudili z ogledom razstave Vojna za Slovenijo, ki so jo pripravili predstavniki Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Prireditev se je zaključila z nastopom obeh zborov, ki sla s skupno pesmijo Nasmeh v očeh strnila vse lepe želje. V predprazničnem pričakovanju pa smo učenci OS Dobrna tudi letos sodelovali na Božičnem rajanju pred Zdraviliškim domom Dobrna. Učenci od 1. do 5, razreda so pripravili bogat sreče-lov, učenci od 6. do 9. razreda pa so s svojo ponudbo sodelovali na stojnicah- Ponu-jaD so okraske, ptičje hišice, pecivo, čaj, kokice in podobno. Plesalke in harmonikarji so popestrili kratek kulturni program pred prihodom Božička» ki je razveselil predvsem najmlajše. SONJA ŠPEGEL it. 102 - 30. december 2008 m - 22 stirinozci NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Veselje tudi brez pokanja Prazniki so tukaj in z njinii veselo razpoloženje. 2al pa tudi petarde in ostala pokajoča pirotehnična sredstva. Verjetno na svetu ni psa, ki ga pokanje ne bi motilo (no, razen tistih, ki so gluhi in seveda tistih, ki so bili različnih Šumov naučeni že v samem procesu sociaJiza-cije), zato pomislite, preden prižgete petardo. Poleg pokanja lahko petarde psa tudi poškodujejo, če mu jih za naJalč vržeie pod noge (in verjemite, takšne stvari se dogajajo]- Verjetno tudi vaš ljubljenec nima rad pokajočih zadev, saj je njegov sluh veüko bolj izostren kol vaš, zato bodite v teh prazničnih dneh uvidevni do njega. Petarde in druga pirotehnična sredstva prižigajte, ko kuža ne bo v bližini in ga ne plašite po nepotrebnem. Najbolje pa je, da ga naučile, da ga pokajočih zvokov ne bo več strah (o tem si lahko več preberete v knjigah ali povprašate vašega veterinarja). Tako bodo božični in novoletni prazniki prijetnejši za vse; za vašega ljubljenca in za vas. Zavetiški kužki na srečo nimajo težav s pokanjem, saj ga ne slišijo, imajo pa drugo težavo - pogrešajo družbo ljudi, še posebej v teh prazničnih dneh. Zato vas vabijo, da jih obiščete od ponedeljka do pelka, med 12. in 16. uro, med vikendi med 15. in 17. uro pa jih lahko odpeljete na zasnežen sprehod- Sicer pa si lahko slike vseh naših varovancev ogledate na internelnem naslovu wwwmn^Ani telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaš vprašanja. Do prihodnjič lepo pozdrav in čim manj poka-Qja! NINA ŠTARKEL U, pogleite, koga vidim tamle. Božiček jaf In njagova vreča je poooolna piškotov! Njamii (6527) Njatni, praznični piskotil Upam, da bodo tukaj v zavetišču tako prijazni in jih bodo spaMi, saj jih naravnost obožujem! (6540) Daj, sestrica, ne omenjaj piškotov. Kaj ne vidiš, da so se bratu začele cedili sline? Kmalu se bodo ie meni... Muce, ki danes iščejo dom, so vse zdrave, dvakrat cepljene proti kužnim boleznim» sterilizirane oz. kastrirani. navajeni bivanja s Človekom. Za njihovo posvojitev iščemo odgovorne nove lastnike, ki jim bodo nudiii bivanje v stanovanju, jih kvalitetno hranili ter jih vsako leto redno cepili proti kužnim boleznim. Seveda priča- / kujemo tudi, da jih boste imeli radi. HELENA J. HACIN Za vse informacije lahko pokličete na teL 031326-877. KnedI je S^esečni nežni mucek. Tiger je krasen muc. star 6 mese-eev in zelo prijazen. ZVITOREPKA markka »■nbulanU in tr9evina za maltživdli TRNOVELJSKA CESTA 2. CEUE I 03 490 31 93 \ WWW.ZV1T0REPKA.SI O Zvitorepki (2) v prvem delti smo predstavili kolektiv Zvitorepke, ki skrbi za vaše živaJice, v drugem pa predstavljamo okolje is opremo, ki je na voljo vam Id vašim ljubljenčkom. Zvitorepka se nahaja na Trnoveijski cesti 2 v Celju, na dvorišču, ki je marsikomu znano kot »staro avtoprevozniŠ-tvo«. Do njih najlažje pridete, Če pri avtohiSi A2S na Mariborski cesti zavijete proti TVnovljam in Ljubečni, se peljete mimo Klasja, Čez progo in Voglajno, nato pa lakoj za mo-stičkom pri tabli Trnovlje zapeljete desno na veliko dvorišče. Zvitorepka je druga stavba na levi strani dvorišča. Ob vhodu lahko parkirate na velikem parkirišču. Ob vstopu v prostore Zvitorepke vas pričaka prostorna sprejemnica z recepcijo. Tli se obrnete na receptorko Alenko, ki vas bo prijazno sprejela in vas, glede na želje, vašo žjvalico in njen problem, napotila v primeren prostor. Zvitorepka premore namreč ločene prostore, kjer lahko sedete, če (mate ob sebi muca, zajčka ali kakšno drugo plalio bitjece, ki se boji bližine kužkov. Na Alenko se lahko obrnete tudi, če želite nasvet v zvezi z nakupom. Za nakup se boste lahko odločali med artikli, ki so skrbno in premišljeno izbrani. Veterinarji vas bodo sprejeli v eni od treh ambulant. Ena je namenjena kužkom, druga mucam in drugim malim živalim, tretja pa je preventivna In diagnostična ambulanta. Tu bodo vašo živalico cepili proti obolenjem ali jo pregledali z moderno ultrazvočno napravo. V tej ambulanti se nahaja tudi digitalna rentgenska naprava, ki omogoča bolj enostavno, hitro in zanesljivo slikanje, z manj sevanja. Pri tem je na boljšem tudi okolje, saj za razvijanje slik niso potrebne kemikalije. Slike so^razvite hitreje, računalniška, obdelava pa ohiogoča bol) nal^hčne i£agnoze. "Hidi živali, naročene za operacijo, so prej pregledane v preventivni ambulanti, nato pa jih sprejmejo v operacijski blok, kjer se opravijo posegi, ki jih žival potrebuje. Živalim tu lahko poleg operacij nudijo tudi ultrazvočno čiščenje trdih zobnih oblog, nato pa jim zobe lahko spolirajo. To zagotavlja daljšo zaščito pred ponovnim pojavom zobnega kamna. Vsi operacijski posegi potekajo v nadzorovani narkozi s pomočjo modeme anestezijski opreme. Zvitorepka premore tudi dve bolnišnični sobi - hospitala. Prvi je namenjen živalicam, ki morajo preživeti več ur ali celo dni v Zvitorepki zaradi nenalezljivih bolezni, poškodb ali operacij. Drugi hospital pa je za živalice, ki prejemajo intenzivno nego zaradi kakšne nalezljive bolezni. Ta ločitev omogoča bolnišnično zdravljenje večih pacientov z različnimi obolenji brez večje bojazni, da bi se lahko bolezni med njimi širile. Ambulanta je, poleg §e celega spiska drugih inštrumen-tov, opremljena z lastnim hitrim in zanesljivim laboratorijem, W iz minimalnega vzorca krvi omogoča analize v manj kot 20 minutah. Za konec v Zvitorepki naprošajo lastnike živalic, naj jim v novoletnem času omogočijo mimo okolje in po potrebi tudi sredstva za zmanjševanje strahu. "Ridi ljudje brez živalic naj se zavedajo, da si to Zemljo delimo s preostalimi bitji, zato bodimo vsi obzirni do sobitij na njej. Promocijsko besedilo novitednik www.novitednik.coin Pod)pt}eIfr&RC. ±ojj. Direktor Srečko Srot Podjecje opravijo ča^opisnozaložniiko, radijsko inđgen-d] skotrlno ćejavno»t Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 422S190. (03) 54 41032. Novi tednik izhaja vsak torek in pecek. cena torkovega Izvoda je 0.61 EUR petkovega pa 1,25 Et^R. T^inica: Tea Podpeäan V^er. Naročnifle: Majda KlanSek. Mesečna naročnin« je 7,90 EUR. Za tujino je letnd naročnina 139.60 EUR. Številka rrans^dfsk^ ra-ćuna;06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direkten Bogdan Romih. Novi lednik sodi med proi^ode. za katere se p)a6jje 6.5% davek na dodajmo vrednost. novi tednik Odgovorni) urednica: Tatjana Cvim Namestiuca odg.ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelois: Igor Sariah. Andreja IzJakar Oblikovanje: Nvww.minjade9ign.com E'coail uredništva: tednik^^nt-rc.di E-iDail tehničnega uredništva: tehnika.tednik^S^nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez llMntca informativnega programa: Janja Intihar E mail: radio^nt-rc.si. E*mail v studiu: in(o€>fadiocelje.com ureoništvo Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko. Spela Kuralt» Romari Petek. Uiika Seli$nik, Branko Stamejčič. Simona ŠoIlDiČ, Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk ^ m št. 102 - 30. decembar 2008 agencija Opravlja trienje ogia»ne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuoj ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič {^^^laganda: Grabar, Zlatko Bobinac. Viktor Klenovšek. Alenka ZapuSck, Rok Založnik Teiekm: (03)42 25 190 Fax: (03}54 41 032, (03)54 43 511 Spre^QD oglasov po elelU. poSd: agendja^t-rc.s NOVI TEDNIK 23 Nthalka je obstala skoraj na istem mestu, kjerso predlani novembra izvedli vajo Golte 20G6. Mnogi menijo, da sta vaja into, da so bili v nihalki zaposleni, Id so obvladali položaj, precej pripomogla kugotovrtvi: konec dober, vse dobro. Je pa spet sporen čas... Golte: srečen razplet z vprašanji Po skoraj štirih urah so srečno rešili 46 v nihalki ujetih smučarjev - Smučišče normalno obratuje Da so Golte kraj nesrečnega imena, smo napisali že pred leti. Na Štefanovo v poz-nih popoldanskih oziroma večemHi urah pa je ime spet udarilo z vso svojo močjo. Potem ko sta na postaji gon-dolske žičnice v Žekovcu pred leti umrla dva človeka in ko so predlani na sedež-nici ure in ure tičaii nesrečni upokojenci, je v petek zve-čer malce pred ciljem v Žekovcu obtičala nihalka s 46 potniki, od lega je bilo deset otrok» v hotelu na zgornji postaji pa je bilo ujetih najmanj 150 ljudi - po poročilu regijskega centra je šlo za 209 smučarjev in gostov. Nihalka se je ustavila za zadnjim stebrom, približno 300 metrov od spodnje postaje, na višini 30-40 metrov, tako da teren ni bil tako težaven. Na-paka je bila posledica kratkega stika med nosilno in vlečno vrvjo. Na srečo se je drama končala brez hujših posledic, v nihalla ujeie pomike pa so reSili skoraj po štirih urah. Ibdi ujete smučarje v hotelu so v tem času že zvozili v dolino. S terenskimi vozili in z goseni-Čaijem so jih prepeljali po snegu, saj je cesta v zadnjem delu za osebna vozila praktično neprevozna, nato so jih 2 avtobusi zvozili do parkirišča vže-kovcu. Smučišče je že v soboto, tudi ob odobritvi pristojnega inšpektorja, normalno de lovalo, Čeprav sta bila parkirišče v Žekovcu in posledično tudi nilialka v prvih dneh bolj prazna. Brez panike »Zadevo oziroma dogodek še raziskujemo, prišlo pa je do preskoka vrvi in izpada varnostne linije. Zato smo se odločili, da bomo najprej rešili ljudi iz nihalke s klasično vrvno tehniko, nato pa usposobili nihalko za obratovanje,« je v petkovili večernih ur^ pripovedoval vidno pretreseni direktor Smučarskega centra Golte Ernest Kovač. Reševa- nje iz gondole so poleg odgovornih iz centra spremljali rudi mozirski župan Ivo Suho-veršnik ter seveda Številni »firbci«. Kol so ocenjevali nekateri, je bila sreča v nesreči v tem, ker je obtičala t. i. »delavska gondola«, torej nihalka, v kateri so se iz službe vračali zaposleni na smučišču. Tako so v kabini nihalke obtičali tudi dežurni zdraviuk, reševalec, strojnik in Še drugi, vsi usposobljeni za podobna reševanja, ki so znali predvsem umiriti potnike, tako da panike, razen začetnega otroške^ joka. v kabini skoraj ni bilo. Skupaj z odgovornimi upravljal-d so se najprej usklajevali, če bi napako takoj odpravili, vendar so poklicali na pomoč in potem sami začeli reševati iz gondole. Kasneje so v nihalko potegruii še nekaj izkušenih reševalcev. tako da je bila akcija še hitrejša. Zaposlenim so tako pomagali jamarji, gasilci in gorski reše^d, kljub številnim reševalnim avtomobilom pa 80 dežurne ekipe z zdravniki in drugim osebjem na srečo ostale brez dela, saj so iz gondole prihajali smučarji v dobrem stanju. Rešeni potniki so povedali, da niso občutili posebnih tresljajev, seveda pa jih je po urah čakanja le začelo zebsti. Med ujetimi je bila ludi skupina smučarjev s Hrvaške in tako menda ni manjkalo meddržavnega povezovanja in gladenja Se skrivnostno Plevnikovo izginotje razpleta? političnih napetosti. »Ves čas smo bili povezani s telefonom, tudi obveščali so nas in sploh ni bilo hudo - le zaprl si, čakaš in stojiš pri miru,« je pripovedovala Nina, medtem ko je smučarka iz Velikih L^č dodala. da so jim v kabini podrobno pripovedovali, kaj se dogaja. Seveda jebüo med potniki veliko različnih vtisov, nekateri so govorili, da je vse v redu. drugi so se pritoževali zaradi predolgega Čakanja, tretji so o^rčeno spraševali, kako se to lahko pripeti»a vsem je bilo skupno, da se za smučanje na Golteh ne bodo kaj kmalu odloČili. Odgovori v analizi še vedno se mnogi čudijo, zakaj so bile potrebne skoraj štiri ure, da so z relativno lahko dostopn^ terena rešili vse pomike v gondoli, Nihalka je na pot po pripovedovanju ujetih potnikov proti dolini ki^ nila ob 17. uo. v regijskem centru pa so klic na pomoč prejeli ob 17.57 uri. Po zakonu bi morali upravljala Golt napako javiti najkasneje v pol ure. »Problem je pri odločitvi. Nekaj naših je bilo na vrhu in so morali najprej v dolino, da so videli, kaj se dogaja. Poleg tega smo seveda sku^ sami odpraviti napako, saj jebilovgon-doü nekaj najbolj izkušenih zaposlenih. Sevef^ poskusiš marsikaj, odločitev, da dokler so v gondoli ljudje, napake ne bomo odpravljali, pa bi mogoče lahko sprejeli par minul prej,« je pojasnil Kovač in dodal, da center upravljajo peto sezono, takšna napaka pa se v teh letih še ni zgodila. »Preko sistemaalanniranja smo iz centra za obveščanje obvestilo, da se potrebuje pomoč na spodnji postaji Žičnice, prejeli ob 18.41,« je povedal Jože Zlatinšek, poveljnik PGD Mozirje in tudi štaba za civilno zaičito v mozir-ski občini. ^»Aktivirane so bile enote gasilcev iz Nazarij, nato še PGD Mozirje in ko smo ugotovili razsežnost, so bile aktivirane ustrezne službe, ki smo jih potrebovali.« Zastoj so odpravili že v nočnih urah in ob polnoči v noči na soboto že opravili vse potrebne teste ter pregledali stebre. Kot so pojasnjevali, tovrstnih napak ni mogoče predvideti, skoraj vsi pa so bili zadovoljni z izvedbo reševanja. Sicer je pristojni inšpektor že v soboto dovolil normalno obratovanje, saj je videl, da z napravo ni bilo nič narobe, tako daje prva gondola štanala po umiku, že ob 8. uri zjutraj. URŠKA SEUŠNIK Rešili pošicodovanega planinca v nedeljo popoldne se je na OkreSlju poškodoval planinec. Najprej so mu na pomoč priskočili drugi planinci, posredovati so morali tudi celjski gorsid reševalci. Po imobilizaciji io prenosu v dolino so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Našli zoglenelo truplo V noči na četrtek so v gozdu v Podlogu pod Bohorjem v pogorelem avtomobilu našli zoglenelo truplo. Gre za 40-)einega domačina s Planine pri Sevnici. Kol so pokazali rezultati sodne obdukcije, je moški umrl zaradi zadušitve. Znakov nasilja na truplu ni bilo« vsi do zdaj znani podatki kažejo, da je moški umrl zaradi nesreče. Ob cesti za Goro Oljko je v nedeljo pozno popoldne zagorelo parkirano osebno vozilo znamke Mercedes. Ogenj je avtomobil v celoti uničil in povzročil kar za 40 tisoč evrov škode. Vzrok požara kriminalisti Še ugotavljajo. Na Okrajnem sodišču v Celju so pred dnevi zaradi kaznivega dejanja prikrivanja obsodili Roka Jera-šo. Čeprav sodba Še ni pravnomočna, saj je pričakovati pritožbo s strani obtožen-Čevega odvetnika, je primer za javnost zanimiv. Gre namreč za domnevno sporne »posle« z denarjem, za katere naj bi vedela tako Jure Pievnik kot zdaj obtoženi, ki sta prijateljevala. Kasneje sta izginil Pievnik in denar. Jerašo so na sodni obravnavi, ki ni bila zaprta za javnost» obsodili na pet mesecev zapora s preiz-kusno dobo dveh lel. V sodni obravnavi je bilo zdaj potrjeno, da je bila na transakcijska računa pri dveh slovenskih bankah nakazana večja količina denarja, v skupnem znesku naj bi šlo za približno 30 risoč evrov. Denar naj bi sicer Pievnik pridobil na protipraven način z računa nekega neobstoječega podjetja v Združenih državah Amerike, dvignil pa naj bi ga ravno Jeraša. In ravno ta JeraŠev dvig je bil za okrajno sodišče sporen in ključen za sojenje. Jeraša se je v spjenju zagovarjal z molkom in nI odgovarjal na vprašanja, sojenje pa ni trajalo dolgo. Sodnica v tem primeru je namreč sodbo izrekla le po dveh sodnih obravnavah, sodba pa po naših neuradnih podatkih zelo odmeva predvsem pri listih, ki so 5 primerom kakorkoli povezani. Če bodo kljub pritožbi potrdili sodbo okrajaega sodišča in bo postala pravnomočna, bodo Jeraši odvzeli tudi premoženjsko korist v višini malo manj kot 30 tisoč evrov. Dolga leta so obstajale nejasnosti ravno o izginulem denarju. Neuradno se je denar ves Čas povezovalo tudi z vzrokom za Plevnikovo nenadno izginotje, pred časom so celjski policisti celo vložili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu zaradi umora Plevnlka. Zdaj je namreč več kot očitno Jasno, da je Pievnik mrtev. Ali bi lahko bil denar tudi motiv za umor, so ugibali številni. Na celjski policiji se glede Se bliža Čas, ka bo jasno, zakaj je umri Jure Plavnik in - kje je njegovo tniplo? na pozornost, ki jo predvsem v zadnjih letih namenjajo tej preiskavi, verjetno ne bi kar tako odločili za ovadbo zaradi umora, Bi se pa primer lahko vsaj malo premaknil naprej, če bi ga takratno vodstvo kriminalistične službe že leta 2000 vzelo bolj pod drobnogled. Od Plevnikovega izginotja mineva že deveto leto in neverjetno je, da primer velja za enega najbolj skrivnostnih in sumljivih, vendar ne pride nikoli do epiloga. Domnevamo, da sodbe okraj-.nega sodišča kriminalisti, ki primer še vedno preiskujejo, ne bodo kar tako spregledali, čeprav je glede na časovno oddaljenost od izginotja malo verjetno, da bodo preiskavo zaključili vdo-glednem času. Na policiji so o preiskavi še vedno redkobesedni; »Primer za nas še zdaleč ni končan! Kriminalisti delajo, preverjajo vsak nov podatek, ki ga dobimo v zvezi z izginotjem, še vedno velja naša obveza o zaš-Čiri vseh, ki bodo s kakšnimi informacijami pomagali v preiskavi,« nam je povedal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Na podlagi njegove izjave je sklepati, da bodo mprda na pogovor o primeru v prihodnje povabili še kakšne osebe, tudi tiste, s katerimi so se do zdaj že pogovarjali, a policisti domnevajo, da niso povedali vsega, k^ vedo. SIMONA SOLINIČ E o O 15 O ■ M •O ® m • M C o Št. 102 • 30. december 2008. m ^ 24 10, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SREDA, 31. december * SILVESTRSKI PROCRAM • glasbene ieije# nagrade, zabava Jutranja nostalgija na Radiu Celje. 5.45 Nostalgija vaša razvada» kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 8.25 Poroälo PÜ CeJje» 13.00 KuUurni mozaik. 14.00 Regijske novice, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, L9.15 Siivestrski program z voditeljem Tonyjem Carterjem ČETRTEK« 1. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila. 9.00 PREGLED ZMAGOVALNI MELODU TEDNA - JACK POT, 11.15 Domače 4/4 - finale. 14.00 Regijske novice, )6.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 24.00 SNOP (Radio Robin) PETEK, 2. januar 5.30 NZ melodija tedna. 6,00 Poročijo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.15 Od petka do petka - IZBIRAMO DOGODEK LETA, 13.00 Tradicionalni obisk Novega tednilca in Radia Celje v celjski porodnišnici, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - NAJBOLJ POSLUŠANE SKLADBE LETA 2008, 16.20 Motili smo se - nasmejte se z nami, 17.00 Kronika, 18.00 Na plesnem parketu, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Univox) SOBOTA» 3. januar 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poroälo OKC» 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 9.20 Otro^ radio, 11.15 Maraton ^as* benib želja (do 13. ure), 13.00 RUmi, 14.00 Regijske novi-ce, 17.00 Kronika. 18.00 Lestvica -20 + 20 Vročih Radia Celje - LESTVICA 2008, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA, 4. januar 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 9.15 Luč sveti v temi, 10.10 Znanci pred miiuvfoDom, 11.05 Domače 4, 12.10 Pesem sloven-ske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocviric, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder' Navihanke in prvi izbor hamomikar-ja za nov ansambel, ki ga izbirate poslušalke in poslu-šald, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Maja Gorjup) PONEDELJEK, 5. januar 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 PoročUa, 10.15 Ponedeljkom? Športno dopoldne. 12.15 Bingo jack • izbiramo düadbi tedna. 14.00 Regijske novice, 16.20 Ni vsak za vse in nI vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 18.00 Mala dežela - velik korak. 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica S^ Pukl) TOREIC 6. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročdo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Šport danes, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika» 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Ko-roSki radio) SREDA« 7. lanuar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 11.15 Zeleni val, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O « kiici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport dan^, 16.20 Filmsko plalno. 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek - Mit, 24.00 SNOP (Koroški radio) CETRTEKr 8. Januar 5.30 N2 melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 11.15 Adam asov Čarobni krog mineralov. 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Ka-iejdoskop. 15.00 Šport danes, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17-00 Kronika, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK« 9. januar 5.30 NZ melodija tedna. 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 10.15 Pol v odkrivanje, 11.15 Sedem dni nazaj * sveže z domače estrade, 12.15 Od petka do petka. 14.10 Hit lista Kadia Celje, 15.00 Šport danes. 16.20 Strokovnjak svetuje, I7.00 Kronika. 18.00 Na plesnem parketu, 19.15 Dobra godba. 24.00 SNOP (Radio Sora) Naj bo več kot čudovito, želijo voditelji Radia Celje V uredniScvu Radia Celje bomo z vami tudi v najdaljši noči v letu. Veliko želja bo izrečenih, veliko glasbenih želja uresničenih, veliko nagrad podeljenih, predvsem pa se bomo zabavali. V leto 2009 nas bo popeljal voditelj Tony Carter in odSteval skupaj z nami! Naj ima novo leto tople oči, naj v njih sta nebo in sanje !er sreča za vse ljudi! Vse dobro vam želi celotna ekipa Radia Celje. Dobrega glasu nam, vam pa čistih ušes, da se bomo lahko v letu 2009 še dostikrat slišali Poklepetali, se vas dotaknili irt bili kot zvest življenjski sopotnik skozi vsak dan posebej. Takrat, ko vas ^utraj prebudimo, čez dan voščimo dober tek. vas zvečer zazib-Ijemo v sen ali pa z vami prebedimo noč. Vse dobro, Tony Carter V življenju doživimo padce in vzpone. Ko človek pade, se mora pobrati. Šele takrat postane prava, močnn oseba. In vsaka stvar v življenju se čez čas pokaže, zakaj se je zgodila, kot se je... In na koncu ugotovimo, da je bilo to samo pozitivno. Naj vas, spoštovane poslušalke in poslušalci Radia Celje, v leta, ki prihaja, spremlja misel: Prvi znak resnične ljubezni v moškem je plašnost; v ženi drznost. Oba spola se želita zbliiaä in vsak prevzame vrline drugega (Victor Hugo). Iz srca želim veliko ljubezni, spoštovanja, upanja in zaupanja! Vaša Andreja Petrovič Ljudje smo takšra, da Tisto, kar imamo, cenimo šele, ko to izgubimo. Največkrat je takrat prepozno. V leta 2009 želim vsem ljudem, da bi lahko bolj cenili življenje, v katerem živimo ta trenutek in bili v njem cenjeni ter, da bi prihodnje leto preživeli z mislijo, daje treba spoštovati vsakega človeka, žival, rastüno. Samo takrat bo tudi naše življenje vredno spoštovanja in co spoštovanje nam bo prineslo zadovoljstvo. Nikar ne pozabimo, da je zelo malo potrebno, da smo srečni. Za nameček pa naj nam leto 2009 podari še kup zdravja - in to je to! Za vse ostalo bomo s smehom m dobro voljo poskrbeli rui programu Radiu Celje. Pa srečno! Saša Pukl Naj bodo dnevi novega leta stkani iz ct-sočerih drobcev sreče, polni toplih misli in iskrenih nasmehov. Želim vam čarobno leto... Maja Gorjup ... da bi v leta, ki prihaja, le redkokdaj slišali ali izastili, še manj pa občutili besedo recesija. Vetra ne moremo spremeniti, lahko pa mu nastavimo svoja jadra in ga poskušamo izkoristiti. Naj se v vaša jadra ujamejo zdravje, ljubezen, sreča, veselje ... in vse tiste drobne stvari, zaradi kafenh je življenje prijetnejše in znosnejše. Nina Pader Ko zapiha zimski veter in nas nevidna krila poneso med množico idej o dobroti, sreči in veselju, je tisto, kar nas bo v rwvem letu prenovilo in obogatilo, praktično na dosegu roke. Le kakšno spoznanjenam. preden lahko sežemo po novem, še stoji na poti. Morda tudi takšno, koi vam ga prinašamo v akdfi Pot v odkrivanje. Čimveč spoznanj in obilo lepega. Andrej Krajne Sedem zapovedi za leto 2009: Bodite odgovorni! Iščite modrost! Bodite človek dejanj! Imejte odločna srce! Bodite srečni in hvaležni! Odpuščajte sebi in drugim! Vztrajajte brez izjeme! Naj vam uspel Srečno 2009 vam želi Tanja Seme 20 VROČIH RADIA CELJE 2008 TUiALfSTVICA 1. VfVAlAVIOA-COUmV Z. U1VES0NG-SAHABAAR£IL£$ 3. I KISSED A6IRL-KATYPSinY 4.fflW^AB0Y-6EYDNCE 5. MERCY-DUFFY 6. FASQNATlON AiPHABEAT 7. {UJTOFMYHEAD SHERYK^OW 8. ALi SUMMER LONG-lOOROCK a SW^ABOJrME-GAejSaUQtM ^ DISTURSlA nKtfmA 11 GfVErrTOME-MADONlVA 11INMYARMS-KYUEMN06UE 13.TArTD0-J0R0M^ARKS }4. THEPmnSE-eiRLSAlOUO 1S. BCTHRINnME-LfDNAlEWlS rS. rMYOURS-JASONMRAZ V. EYESONME-CEUNEmW 18. ^WKAT PINK a S0WTHm6RI6KT WESTUFE 20. AMEFnCAft80Y ESTEl£FEAT. KANYEW5T ĐOMAČAtfSTVICA I SA^UMI-OMARNABER 1 KQMUZVONIOMP X KADMESTQM-OAM IK^SiaiAJLOE. 5. A^-ALYA a VSAKJESAM-AL£WCA600eC 7 PUS--TRKAJ 6.PES£KIN0CmK-TA8U 9. VŠEČMIJE-SOUU^ m ČAS-VDYA6E 11. VENERA-FUSHUNPQP IZ QsmA-m 13. P00ENIMDEŽNy(0M N6SHA 14. VRAGNAJVZAME-REBEKA 15 POKAŽI MIJaMAL-STBttm» ia PRVAPOMOČ-£L£VATGRS 17. ZDAJMOJSV^ MARKOVOZBJ 16 POSTANTISAM-MUftAT&JOSE F^T.MAYA ia PRESre-NUSAOBENOA 20. OAI^JUnUVĆERAJ ANKA HORVAT VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2008 CaJSKlHSples I mimnZAPRAZMKE GaTl 2.PU$nMrP£SM-MOOfiUANI a OOŠUSTE'ZFSŠKAPOHAĐ 46. POSlANCEVEOeUUBE-KRAXARH ZAfOUMITBKAŠ-ČAR MLAĐOSnNEtlAM-TAPRAV)FAUni SlOVENSlüH S fka I ABfiAKAMNAB(OT-ANS.m$» 2-3. DAJMROKO VESElJBEGimlANJ PSSBil SRCA-60ftĐUS)QXV»rTH 4« DOBRI STARIČASr-MALBU ZAOflK AJDOV SNCP-^ M^JESTI MEJEPm-Pf£PIH ^ m iu 102 • 30. d«G«mb«r 2008 horogl^op IQ Ic^o 2009 OVEN Deloi Astrološko leto, ki se začne 20. marca z vstopom Sonca v Ovra.jevaJe, saj muvlada Mars. Vprvitretjinilela se boste trudili izboljšati razmere, kar bo lepo uspevalo. Spomladi boste pridni, delovni, pričakujte dobre posbv?w uspehe» pri prihodkih se bo poznalo že pred sredino leto. Marsikdo bo začd čisto na novo, vodila ga bo želja po samostojnosti, saj niste pristaš timskegadela. V drugi polovid oktobra vstopa vaš \4adaT Mars voljenega Leva, kjer bo neverjetno dolgo, do junija 2010. Ib vam prinaša ogromno energije. Z ^vo skozi zid vam vseeno ni treba, obstaja bolj diplomatska pot. Ljubezen: Dolgo zadrževanje Venere v vaSem znamenju v prvi polovici leta prinaša čudovite priložnosti na čustvenem področju. Mnogi lahko začnete z zvezo na novo, nekateri se lahko celo vrnete v objem stare ljubezni včasu retrogradne Venere. Od vas bo odvisno, kako boste izkoristili drugo priložnost in s kakšno oceno boste opravili popravni izpit. Spremenile vedenje in komunikacijo. Počutje: Marsovo leto prinaša ogromno energije, zato bodite aktivnejši vCzičnem in Športnem udejstvovanju. Viški se lahko sicer obrnejo proti vam - s slabim počutjem in razdražljivostjo. Kljub temu ne pretiravajte» da si ne nakopljete kakšne poškodbe» srednja pot je vedno najboljša. Želja po hitri uveljavitvi in odličnih rezultatih je lahko dvorezen meči LEV Delo: Januarja vstopa Jupiter v vam naspromega Vodnarja, kjer ostaja vse leto. Priložnosti boste videli, a boste sočasno deležni omejitev, zato boste morali vlagali veliko truda in ener:^je v delo. Pri tem vam bo leto zelo naklonjeno. Po ognjeno se boste borili za cilje. Spomladi preverite vse informacije dvakrat, da ne naredite večje napake. Okoliščine se lahko obrnejo drugače, kot bi želeli^ kaže se večje sprejemanje odgovornosti za svoje ravnanje. Pomlad in poletje obetata izboljšanje v financah, a vam to ne bo dovolj. Ljubezen: Dolgotiajno bivanje Venere v vam naklonjenem položaju vas bo osrečevalo in odpiralo nove priložnosti, prinašalo možnosti nadgraditve obstoječih zvez. Pokažite partnerju več pozornosti in ruklonjenosti, naučite se biti bolj diplomatsld. prisluhnite njegovim potrebam in lepo vama bo. Od oktobra vas spremlja Mars vse do junijažOlO. Seksualna energija bo v porastu in toplo vam bo v njenem objemu. Počutje: Zaradi nenehnega hitenja, povečane ambicioznosti in želje po uveljavitvi boste močno izpostavljeni stresu. Deležni boste tudi nekaterih lekcij, kar se lahko odrazi v počutju. Razpoloženje bo nihajoče, od jeseni daJje veliko bolj umirjeno. Poskrbite za sprostitev nakopičenih energij, ki bodo še'posebej visoke v zadnjih dvehmesecih. Aktivnost vam bo odgovarjala in dobro se boste počutili v svoji koži. STRELEC Deio: Osvobodili ste se Plutor^a, ki vas je spremljal vse od leta 1995. Njegove lekcije so bile težke, vendar nujne, saj so vas naredile modrejle in uspešnejše. VaS vladar Jupiter bo letos potoval po Vodnarju, ki vam je harmoničen, in zaradi megove-ga vpliva se vam bo pokazala marsikatera priložnost. Želja po napredovanju in dokazovanju bo zelo velika, najbolj uspešni boste tisti, ki ste poslovnb povezani s tujino. Razširili boste mrežo dejavnosti in zadostili pou^bi po izzivu na področjih, ki so bila doslej za vas neaktualna. V zadnji tretjini leta boste postali bolj drzni, včasih celo preveč, kar velja Se za prvo polovico leta 2010. Ljubezen: Zanimiva bo že pomlad, lahko doživite presenečenje, ki si ga še v sanjah taiste predstavljali. Ljubezen in delo se lahko prepletata, a ne mešajte obojega. Mnogi lahko najdete novo ijubezen v oddaljenem kraju, a to ne bo ovira. Ustaljena partnerstva bodo strastna, lahko tudi konfliktna. Vse rešujte mimo, diplomatsko. Potrpežljivost bo največja vriina, ki jo lahko vnesete v razmerje. Počutje: Leto vam prinaša viškeener^je, kar morate porazdeliti na različna področja. To bo najboljše zdrawlo proti stresu. Zdravje vam bo dobro služilo. Poskrbite za redno in zdravo prehrano, uživajte dovolj tekočine. Pri športu se bo redna vadba obrestovala in ob zaključku leta boste s kondicijo zadovoljni. BIK Delo: Že od začetku leta vas bodo spodbujali planeti v Kozorogu, dajali vam bodo moč, energijo, premiSIjenost -vse listo, kar sicer že premorete. Finančno Se ne boste zadovoljni, vendar vam motivacije za dosego ciljev ne bo zmanjkalo. Mnogi boste dosegli spoštovan položaj, povečali ugled in zadovoljstvo bo veliko, idej ne bo manjkalo, kažejo se posli, povezani s tujino. Še pred koncem leta boste točno vedeli, kam usmeriti energijo za dosego uspeha, ki ga želite doseči. Ljubezen: TUdI letos boste Željru trdnosti in varnosti v odnosih. Vpliv retrogradne Venere prinaša nekaj riapetosti. izpostavljene bodo zveze, kjer je že v preteklosti škripalo, Najboljše zdraho je Limirjenost in prilagodljivost, s trmo ne boste prišli daleč. Ne dovolite, da se v vaše odnose vmešavajo drugi. Posebno opozorilo velja za zadnji teden leta. Pazite, da ne bo prišlo do nesporazuma, ki vam iahko pokvari praznike. Počutje: Prizadevati si boste ohraniti kondicijo in vitalnost. Videz vam bo pomemben in pripravljeni boste vlagati veliko energije v izboljšanje. Ker niste ljubitelj hitrih sprememb, vas spravljajo ob živce dogodki, na katere ne boste imeli vpliva. Včasih se lahko počutite ogroženo, vendar nič ne bo izgubljeno, če se boste držali svojih starih, preizkušenih metod. DEVICA Delo: Revizijo stališč v poslovnem življenju boste delali kar do začetka maja. To je čas, da popravite, spremenite ali preoblikujete svoja stališča. Svetujemo, da recept upoštevate, kajti Življenje bo potem mnogo bolj prijazno do vas. Včasih ne boste vedeli, kaj vam hoče sporočili, saj se bodo dogajale velike spremembe v nezavednem. Pomlad in začetek poletja sta zelo primerna za spremembe. Ne mešajte zasebnegain poslovnega, to naj bo strogo pravilo! Ljubezen: Lahko se že ob začetku leta zapletete v neljube situacije, iz katerih ne boste videli izhoda. A vam ne bo mar, hoteli boste nadaljevati ne glede na posledice. Na občutke slabe vesli se ne boste ozirali. Poleti lahko doživljate pravo renesanso, novo ljubezen, a vas prava čaka pozno jeseni. Tokrat se boste v objemu počutili brezskrbno, kar bo novo tudi za vas. Ljubezen vas bo prijetno grela in vidno polepšaJa, kar bo za vas zelo osrečujoče. Počutje: Saturn vas lahko preizkuša vse do jeseni, če njegovih lekcij še niste osvojili. Z novo pridobljeno disciplino boste tako vnesli v življenje več reda, kar vas bo pomirjalo in naredilo zadovoljnejše, Za občutljiv živčni sistem morate slabeti redno, sicer se bodo napetosti preveč kopičile. Priporočamo meditacijo) Mnogi boste spremenili tudi sistem prehrane, lahko se celo odločite za vegetarijanstvo. KOZOROG Delo: Vstop Plutona je najbolj pomemben astralni dogodek, ki bo vplival na rojene prve dni Kozoroga. To najavlja začetek dolgotrajnih sprememb, na katere pogosto ne boste imeli vpliva, ampak jih boste morali sprejeti. Transformacija bo doletela tudi vas. Leto boste začeli zelo aktivno, saj vas podpira množica planetov. Do začetka jeseni se držite ustaljenih pristopov, izkazali se bodo za dobre. Pridnost in disciplina bosta nagrajeni dvojno! Višek intelektualne energije usmerite v dodatna znanja, kar bo odlično. Kos boste izzivom in ne pozabite, da se vam tujina kar najbolj prijazno nasmiha. Ljubezen: Komunikacija bo bistveno boljša, pričakujte veliko dobrega. Rešili boste stara vprašanja in planiranje skupne prihodnosti bo bolj obetavno. Samski lahko srečate celo svojo usodno ljubezen. Jupiter prinaša optimizem, več sproščenosti, zato boste v zvezo vstopili neobremenjeni. Avanture vas ne bodo zanimale, hoteli boste odnos, ki bo čustven in duhoven. Mnogi se boste odločili za naraščaj. Počuije: Svetujemo redno rekreacijo, saj boste nagnjerü k pridobivanju kilc^ramov. ^radi preteklih naporov je morda kondicija slabša, zato to spremenite. Z rednimi aktivnostmi lahko naredite zase pravi čudež. Nadzorujte svoje razvade, saj lahko imajo zelo razdiralen vplivna zdravje. DVOJČKA Delo; Zanimivo, malo nenavadno poslovno leto je pred vami. Vse do začetka jeseni se boste mnogi prisiljeni spopadati s starimi grehi. To bo posebej Izrazito v januarju, maju in ob začetku jeseni. Disciplina in trdo delo bosta dobro nagrajena. V začetku maja bodite pozorni, kažejo se lepe nove priložnosti. Poleti boste imeli odlične zamisli, a bo čas za uresničitev zrel šele konec jeseni. Jupiter vam je naklonjen, pozitivno bo deloval na komunikacijo, študij, izpostavljena je tudi tujina. Ljubezen: Poletje si boste gotovo zapomnili, saj se bodo rojevale nove ljubezni, lahko se odločite celo za poroko, stare pa bodo dobile svoj epilog. Do takrat bodite previdni pri vseh odločitvah, kasneje bi Jih težko spreminjali. Spoznavanje novih ljudi vas bomdiletos navduševalo, zlasti če bo vezano na tujino in daljne dežele. Če boste imeli kakšne dvome o pravilnosti svojeg početja v ljubezni, vas bosta zadnja dva meseca v letu prepričala, da ste na pravi poti. Počutje: Prva tretjina leta bo bolj naporna, razpoloženje se bo spreminjalo. Poskrbite, da bo duhovno telo usklajeno s fizičnim. Bistveno je, da sproščate nakopičeno energijo in stres. Poletni meseci vam bodo zelo naklonjeni, saj bo počutje odlično. Za odpravljanje škodljivih razvad in navad je odličen čas do konca oktobra. RAK Delo: Znali se boste postaviti zase, energije in odločnosti vam ne bo manjkalo. Za vas značilno defenzivno ravnanje bo redkost, saj se ne boste skrivali v značilnem oklepu. Za svoje cilje boste irdo delali in se borili za izboljšanje poslovne situacije. Rojeni prvedni Raka boste doživljali pravo transformacijo, ki jo bo povzročal Pluton Izznamenja, Id je nasprotno vašemu. Veliko ciljevsi boste zadali in z zaupanjem v svoje sposobnosti jih boste tudi počasi dosegali. Ljubezen: Spomladibo zelo razgibano. Pričakujete lahko sicer nekaj zapletov v komunikaciji, a nikar ne skrbite. Venera bo v ognjenem Ovnu naredila svoje. Poletje bo odlično zaradi bivanja Venere v Raku. Očarljivi In Šarmantr\i boste, lahko se odločite za kakšno avanturo. Spremembe v ljubezenskem statusu so najbolj mogoče v Času obeh mrkov poleti in zadnji dan leta. V ljubezni boste uganka sami sebi, vsekakor pa boste presenečali tako druge kot sebe. Počutje: Še boste deležni nemirnih vibradj Urana, ki vas lahko naredi nervozne in negotove- Na jboljše bo poleti, ko bo večja telesna aktivnost, občutili boste veliko eiana in poguma. Ob preobremenjenosti bodo obdobja utrujenosti pogostejša. Poskrbite za ravnovesje v življenju. Pomembno je, da se s problemi soočate, saj boste tako imeli pregled nad situadjo in čutili« da ^ljenje obvladujete, karvasbopomiijalo. TEHTNICA Delo: Pred vami je leto večjih sprememb, Jupiter vam je naklonjen in vam bo odprl nova obzorja, poti, priložnosti. Saturnove vibracije bodo sporočale, kje in kako uvajati spremembe. Začetek leta bo razburkan. Curili boste nujnost in prisilo, da uredite svoj status in finančno varnost zelo dolgoročno. Sredi leta lahko imate še kak popravni izpit, kar se bo izkazalo za zelo pravilno. Saturn jeseni za dve leti in pol vstopa v vaše znamenje. Naredil vas bo modre j še. Ljubezen: Že ob začetku pomladi boste čutili potrebo, da uredite vse vidike Čustvene varnosti, V to vas bo silila Venera, ki zelo dolgo potuje po vam nasprotnem Ovnu. Z ljudmi, ki vam jemljejo moč in energijo, boste zagotovo opravili. Življenje vam pripravlja novo zgodbo, srečnejšo od prejšnje. Od jeseni dalje bo Saturn v vašem znamenju skrbel za pravilno in kvalitetno izbiro. Počutje: Zaradi senzibilnosti in želje po uravnoteženih odnosih bo vaše počutje vedno odvisno od skladnosti teh, V obdobjih, ko boste doživljali konflikte, bo tudi vaša vitalnost zmanjšana. Poleti boste naravnost cveteli in počutje bo odlično, prav tak bo tudi začetek jeseni, ko vas spremljajo naklonjeni planeti. Začetek Saturnovega obdobja najavlja Čas večje discipline na področju zdravja. ŠKORPIJON Delo: Leto bo imelo na vas dvojno močan vpliv, saj je h^ars vaš sovladar. Vaš glavni planet Pluton je menjal sedež že konec novembra 200öin prinaša počasno spreminjanje osnovnih konceptov doživljanja. Tisti, ki točno veste, kam vas vodi pot, boste z veliko močjo dosegali dlje. Mnogi se boste odločili nadgraditi znanja, kar bo zelo koristno. Novo pridobljeno znanje, izkušnje in pomembna znanstva boste odlično uporabili Več previdnosti v prvi polo\^ci leta. Okoliščine vas lahko Še preizkušajo. Sodelovanje je ključno, zato bodite prilagodljivi. Ljubezen: Zaradi novo prebujeneambicioznostivposJovnem smislu lahko postavite na stranski tir Ijube^nsko življenje. Malo boste dajali, a še vedno pričakovali veliko in iskali pravljično ljubezen. Ne preizkušajte partnerjeve poirpeöjivosti, saj vam bo stal ob strani tedaj, ko ga boste najbolj potrebovali. Nove zveze bodo na preizkušnji, saj vam bodo okoliščine vedno znova prinašal e spoznanja, kaj vse vaju razdvaja. Lahko ^e za preveliko oddaljenost, razliko v značaju, načinu življenja ali pa celo za to, da ste to osebo spoznali v nepravem času. Počutje: Življenje bo zelo intenzivno, polno boste zasedeni. Ko boste uspeli z načrti, lahko ugoto\ite, da sle äsio izčrpani. Ne Čakajte na to, delujte preventivno. Poskrbite za sprostitev, zdrav način življenja, poslušajte svoje telo, saj imate odiično intuicijo. Najmanj kar lahko storite, je to, da preživite zelo aktivne počitnice. VODNAR Delo: Jupiter je le obiskal tudi vas. Sprva bo obdaril prvo dekado, kasneje ostale. Pozitiven vpliv ekspanzije je prisoten vse leto, leČezpoletjene,kobo potoval bolj počasi. Marsikdo lahko začne povsem na novo, izjemno pozitiven je vpliv tujine. Že spomladi bo zelo aktivno» prav tako jeseni. Več previdnosti konec januarja in v začetku avgusta. Saturn, ki vas je velikokrat omejeval, od novembra dalje prinaša podporo, modrost in pre-mišljenost za kar dve leti in pol Ljubezen: Pomlad vam je naklonjena, privlačili vas bodo tisti, ki bodo prinašali dobre občutkein sproščenost. Težkih pogovorov se boste izogibali in ne boste se pripravljeni soočati z občutki krivde. Tokrat si boste pripravljeni oprostiti lastne napake. Obnovite lahko stara poznanstva, ljubezni. To lahko doživite kot posebno darilo nebes. Najbolj prijetno bo poleti, ko bo v zraku prava strast. Novembra se pripravile: svojo svobodo lahko trajno Žrtvujete Izbrani osebi. Počutje: Energije bo dovolj, pomembno je, da jo pravilno razporejate. Odločite^elahko za nove aktivnosti, povezane z družabnim življenjem, kar vam najbolj odgovarja. Zadrževanje na prostem, v naravi, je najboljša izbira za rekreacijo, saj je zrak vaš naravni element. Jupiter vam lahko prinese mimogrede kak kilogram več, zaradi Česar se ne boste obremenjevali. RIBI Delo: Naredite lahko večje spremembe. Uran v vašem znaku je v nasprotnem položaju s Saturnom v Devici, zato boste Čutili določene pritiske, ki se jih boste hoteli rešiti. Drugo polovico leia bo retrograden, a vas bo ščitil vaš glavni planet Neptun, zato boste uspešni. Začetek leta bo odličen, pomlad izredno aktivna in pomembna, ustvarite si lahko odlične pozicije, poleti boste imeli izredno dober vpliv tujine. Jesen prinaša spel harmonične aspekte, odlično v financah, lahko najdete nov vir dohodka! Uran decembra prinaša večjo spremembo, ljubezen: Venera vas bo obiskala že januapa in poskrbela za prijetne trenutke v dvoje. Lahko pa se pojavijo dvomi, Se sami ne boste vedeli, kaj vam ne odgovarja. Marec je tradicionalno vaš in* tako bo tudi to letol Pomlad vam bo pognala kri hitreje po žilah, merila v ljubezni se bodo spremenila, bolj odločni boste in točno vedeli, kaj hočete. S sencami preteklosti boste uspešno opravili in za Iju^, ki prinašajo slabo energijo, v vašem življenju ne bo veČ prostora. Počutje: Kondicija bo nekaj nižja februarja» zato bodite preventivni. Pogosto boste izčrpaiu in preutrujeni^ Dodatki vitaminov in mineralov bodo dobrodošti, Spomladi in poleti bo pestro, dinamično, zato boste v dobri formi. Jesenska dogajanja vas bodo oborožila z več samozavesti in dobro kondicijo. Sami si boste v novi preobleki prav vŠeČ. Veliki horoskop za leto 2009 sta za vas pripravili astrologinji Cordana in Dolores, ki vam želita v novem letu veliko srečnih zvezd! Naročite svoj osebni pisni horoskop 28 leto 2009. oglejte si tudi www.dolofes.si in vwiw.gofdana.si. Dolores je dosegljiva na 090 43 61 in 09014 2B 27, Cordana na 09014 2443 in 041404^935. Nagradna križanka Hotel&Casino Faraon Celje HOTEL »CAMNO v t ^ ALIA, Ramiz-aU»nBkjpoliuk,zadcjižcfaib&c£k« partij« !98S-92(n^.l925);AMONAL-viUTiosDMrs^sovlivoarudnikfiiok^^ EdJth • amcri§kak05tumografinja(IS97*19Sl): OlOl/OrCc K • sri KS • svđa T^ v pwfeenüju v grSki mrlotogiji z 200 m visokim slapom; ZARNI K. Valen dn - si. politik, eden od voditeljev liberalnih mladostovoKev (1837-88>. 1. nagrada: 50 evrov 2. nagrada: 40 evrov 3. nagrada: 30 evrov 4. in 5. nagrada: knjiga Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve feeslo), ki jih bomo prejeli rva dopisnicah na naslov; Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do 8. januarja 2009. Nagrajence bomo objavili v Novem tedniku 9. januarja. 1 i 3 1 5 i i 7 9 10 1 11 }12 13 14 15 16 17 18 19 2009 či 122 ! 23 24 % f Kupon Ime In priimek: Nas tov: Davčna Številka: Nagradna križanka Pivovarne Laško ^ MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! OiOVQTCCK* rro. HirobBmJ-ustsDovndjroodoMi^WttKpr^ 1885,1«^, ISWin »9C ingverjem... Ingverjeva korenina uspešno lajša slabost in drisko» za-to si iz nje pripravimo prevre-tek: 1-2 žlički narezane ing-verjeve korenine vržemo v kozico 2 2 dl vode. pokrijemo in pustimo vreti 10 minut. Precedimo in pijemo večkrat na dan po par požirim Rahlo slabost naj bi na hitro ublažili tudi tako, da prežvečimo košček kandiranega Ingverja. Poprova meta se izjemno dobro üt>-nese pri vseh želodčnih težavah, tudi pri slabosti želodca, povezani z bruhanjem, ki ga učinkovito pomiri. Lahko jo tümMyi a-t2kaMM*e«« Dr. PIRMAT 01/519 www.plmA*k uživajo tudi otrod in nosečnice. Caj pripravimo iz 2 žličk mete v oblild poparka ter ga uživamo med obroki, po 3-4 skodelice na dan. Melisa (Melissa officinalis) preprečuje bruhanje in slabo počutje, tudi pri nosečnicah in otrodh, ter bruhanje na živčni podlagi. Čaj pripravimo v oblild poparka in ga lahko pijemo večkrat na dan. Čajno mešanico, ki zaleže pri driski, zmešamo iz mačje mete (Nepeta caiaria)» poprove mete (Mentha piperita] in ma-linovlh listov Ö^ubus idaeus). 2-3 žličke mešanice prelijemo s skodelico vrele vode ter pusdmo stati 15 minut. Mačja meta bo lajšala krče in vetrove v črevesju in blaäla Čustveno napetost, ki je tudi lahko vzrok za drisko. Poprova meta bo lajšala črevesne krče in odpravljala vetrove. Mali-novi listi so bogati s tanini, ki blažijo črevesno vnetje. Zoper drisko koristi tudi čajna mešanica iz kamilic (Chamomilla Recutita), melise in suhih plodov borovnice (Vaccinium myrtillus}. Mešanico zelišč prelijemo z mrzlo vodo, počasi segrejemo do vretja ter pustimo, da stoji 10 Dilnut. Izjemo po 2-3 skodelice tega za- TEDENSKA . * r ^ASTROLOŠKA ^ ^ ^ NAPOVED Ibrck, 30. december: Malo bolj boste izpostavljeni Ovm, Tehtnice, Raki in Kozorogi. Lahko ste občutljivejši v odnosih. Pomislite, če je vredno v zadnjih urah tega leta porušiti tisto, kar ste s potrpežljivostjo gradili. Bolje to. da imate na vsa dogajanja Slozofeki po^ed. Sreda. 31. december: Merkur se bo srečal z Jupiu'om, z lahkoto boste postorili vse, za kar vam je doslej zmanjkovalo časa. Zadnji n^upi, obveznosti, vse vam bo šlo odlično od rok- Saturn, vladar Kozoroga, prestopa ob 20.09 v retrogradno gibanje, kjer bo ostal vse do 18. maja. Sprožil bo malo te^o ener^ jo, zko se boste težko sprosöli, lahko vam kaj celo pokvari praznično vzdušje. Kakšna bo najdaljša noč v letu, je odvisno zlasti od vas. Poskrbite, da bo čarobna, romantična, ko pridete domov pa še strastna! Četrtek» 1. januar Sonce bo še vedno v Kozorogu. Veliko novih načrtov si boste zadali za to leto. Uran je še vedno v Ribah. Letos bo močneje deloval na drugo dekado Rib. Prinaša sunkovite, nenavadne preobrate, spremembe razpo-loženfa. sistema življenja. Neptun, vladar Rib, potuje po Vodnarju in sicer tretje dekade. Prinaša zasanjane misli, nenavadne preobrate, pred- vsem vsem, ki imate v kartah poudarjeno tre^o dekado Vod-naija in Leva. Mars bo v Kozorogu, zato bosie imeü veliko enei^je. Vse kar boste počeli, boste dobro premislili, skrbno načrtovali Venera je v prvih dveh dneh v Vodn^u, zato bo vladala enei^ja univerzalne ljubezni. Merkur preide v Vodnarja, vse do 12. bo direkten, dajal vam bo obilo Idej. Luna v Ribah v ugodnem položaju s Plutonom in z Marsom bo naredila dan prijeten. Petek, 2. januan Anal m-rali boste pretekle dosežke in kritično tehtali, kaj niste naredili, kaj zamudili. Odličen čas za načrtovanje podvigov, še posebej do 12. januaija zaradi direkmega Merkurja. Odlično za nove začetke. Sonce v ugodnem položaju z Urno je še posebej naklonjeno vodnim znamenjem. Srečanje Lu-nez Uranom popoldne in nasprotovanje Lune Saturnu zvečer pa že prinaša stresne trenutke, mogoče tudi tesnobo. Sobota, 3. januar: Luna pred poldnevom vstopi v Ovna in prinaša temperamenrno. popoldne v kombinaciji z Merkurjem dobro miselno ener-@jo, zato je ta Čas odličen za dogovore, predstavitve, pisanje. Večer bo manj ugoden zaradi položaja Lune z Marsom, bodite potrpežljivi. Venera Piše: PAVLA KUNER vretka na dan. Majhnim otrokom dajemo čaj po žličkah. Drisko lahko preprečimo tudi z banano, ki jo pretlaämo in potresemo z žlico rožičeve moke. Banana kot tudi rožiči so bogat vir peküna, ki učvrsti mehko blato. Ib zdravilo radi uživajo tudi malčki. Drisko zaista vija še olupljeno jabolko, narezano na krhlje, ki smo ga pustili, da porjavi. Ko je dovolj rjavo, ga pojemo ter tako učvrstimo mehko blato. Posušene plodove borovojc so naši predniki čislali nadvse, vsaj kar se zdravljenja drisk tiče. pa tudi sicer. Borovnice so eno hajboljših in neškodljivih zdravil pri vseh vrstah drisk, zlasti pri oUtHrih in občutljivih osebah. Suhe borovni^ ve jagode ustavljajo drisko, sveže jagode delujejo rahlo odvajalno in pomagaj o zoper zaprtje. Če želimo ustaviti drisko. zadostuje če večkrat na dan 2^rizemo in pojemo po 10 suhih jagod. Lahko pa 2 žliti jagod prelijemo s skodelico vode ter jih kuhamo 10 minut. Vsako uro zaužijemo po 1 žlico lega prevretka. Namesto vode lahko vzamemo tudi dobro rdeče vino, zlasti pri zelo močnih driskah. Suhe borovnice pomirjajo črevo, zavirajo rasi škodljivih bakterij in preprečujejo vnetja. vstopi v Ribi in bo močneje izpostavila čustveno stran narave. Na vse boste gledali sentimentalno. Ne iščite rešitve v omami In pozabi. Nedelja. 4. jamiar: Kvadrat med Luno in Soncem, prvi lunin krajec, deluje močneje na Ovne, Tehtnice, Rake in Kozoroge. Potrpežljivi bodite, da si ne naredite Škode. Venera bo zvečer v sekstilu s Plutonom, kar lahko prinese kakšne usodne razplete, podza vest bo močnejša, obudili se bodo stari spomini. Ponedeljek, 5. januan Jupiter, planet sreče, se prestavi v Vodnarja. Gre za več koteno-lemo potovanje planeta, ki bo še posebej blagodejno vplival na Vodnarje, Dvojčke in Tehtnice. Njegova energija bo spod-bujala splošno ekspanzijo, nadgradnjo, širitev obzorij, več Časa bo za izobraževanje, vprašanja religije, filozofije in tujine. V njegovi ftmkdji je razcvet» legalizacija, intencija, sreča, optimizem, zaščita, je tudi z^Čilnik prava. Luna popoldne prestopi v Bika in lahko zara^ kva^ata z Jupitrom prinaša pretiravanja, zato ohranite treznost. Večer bo prijeten zaradi Luninega sek-stila z Venero, rojeni v vodnih in zemeljskih znamenj ih se boste še posebej dobro počutili. Torek, 6. januar Zelo dobro za načrtovanje, načrti imajo podporo, dobro se boste tudi dogovaijah in sporazumevali. Izkonstltedan za umsko zahtevnejše delo in za urejanje materialnih in finančnih zadev. Podpirata vas ugodna trigona Lune z Marsom In s Soncem, ki vam prinašata tudi veliko enei^ije, moä in notranjega poguma. Sreda, 7. januan Svetujemo povečano pozornost in previdnost pri finančnih vprašanjih. Zaradi kvadrata Lune z Neptunom so lahko tudi sicer odločitve in presoje napačne. Zvečer Luna prestopi v Dvojčka in prinaša živahno energijo, malo kasneje bo tudi v trigonu z Jupitrom, zato je večer odličen za srečanja, dogovore, pa tudi za zahtevnejše delo. Četrtek, S. januar: Položaj Lune, ki nastopi zgodaj zjutraj z Venero» lahko povzroča nekaj težav in mimogrede poruši harmonijo v odnosih. Previdnost velja še posebej za Strelce, Dvojčke, Device in Ribe. Sicer odlično za dogovarjanje, tudi zahtes^ejše umsko delo. Še posebej boste blestela zračna znamenja. Luna bo v lepem odnosu z Merkurjem in bo spodbudno delovala m-di na družabno življenje. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA g$m 041 404935 09014 24 43 napovedi» biotarB^^je. regresije astrologinja.gordana^iol, net www.90rdana.st ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09CU2827 gsm: 041 519 265 napovedi, pnmef^lna analiza astrcdoginja^dolores.sl www.dolores.8l Oruu Znanec vas bo povabil k skupni naložbi, i^i se vam bo dolgoročno ve£ kot izplačala. Je že res, dabo potrebno obih inida in energije, vendar bodo tudi rezullati presneto oprijemljivi. On: Na lastni koži boste ob-čuiili vso težo nekdanje zablode. Nekdo vam bo sirer skušal pomagati, a se boste morali znajti predvsem samf. Napake iz preteklosti vas spremljajo vse dotlej, dokler jih ne odpravite! Ona: In vendar ni vse tako črno, kDt si predstavljate. Ijenje je vendar lepo in živahno, zato nikar ne obupavajte in se ne smiäte samemu sebi Udeležite se zabave, ki jo pripravljajo vaSi prijatelji - veselo bo! On: Bolje majhen uspeh kot pa velika polomija. Zalo ne pretiravajte s prei^ušanfem sreče, saj vas lahko le-ta kaj hitro pusti na cedila. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi! DVOJČKA Ona: še vedno niste pozabili tistega, ki vam je prizadel to-Uko lepih, a tadi grenkih trenutkov. Pustile preteklost in se zazrite ruiprej, kjer vas čaka še mrwgo prijetnih reči • mogoče celo prej, kot mislite. On: Naredili boste tisto, kar od vas pričakujejo in si s tem pridobili veliko simpatij tako na poslovnem podro^u kot tudi na Ijabezeriskem. Odločnost se vam bo tokrat vsekakor pošteno izplava. Ona: Presenečeni boste ugotovili, da so se vam začeli poslovni nnäri uresnj£e\?ati celo prej, kot ste pričakovali Nikar se predolgo ne čudUe. ampak zagrabite prilotnosi, ki se vam 60 ponudilCL On: Še vedno ne boste mogli pozabiti nekdanje partnerke, kar vam bo povzročalo prene-katero preglavico pri uresniče-vanjuposlovnihriačrtov. Poskusite se vendar zbrati in ne mislite samo na ljubezen. Ona: Razočaral vas bo nekdo. ki ste mu Še nsdavrw tega skoraj slepo zaupali. 7b vas lahko še drago 5cane. zato bi bilo dobro, če bi si čimbolj zavarovali hrbet. Razmislite o rrwre-bitnem oddihu v naravi! On: Privoščite si malce ležernosti in sproščenega klepeta s prijatelji, saj imate kar precejšnjo prednost na poslovnem področju, pa je tako pravi Čas^ da naredite ki^k premor. Däo vas bo že počakalo! DEVICA ^ Ona: Jogging je zelo zdrava stvar. Zelo pametno bi bih. če bi se tudi vi odločili za nekaj podobnega, saj boste tako okrepili svoje ne ravno najboljše zdravje. Pa še spoznate lahko koga prav zanimivega ... Oru Na vrat si boste nakopali maščevanje do pred kratfdm zelo naklonjene osebe, za kar ste si sami krivL SkvŠt^le popraviti napako, drugače boste padli v velike težave, iz katerih se boste le težko rešili. Ona: Stvari se vse bolj zapletajo in prav lahko se vam zgodi. da vam bodo stvari začele uhajati iz rok. Pazite se navidezno prijaznih oseb, saj Želijo s tem pristopom izsiliti ti-stOp kar jim niste hoteli dati. On: oiyeta se vam pot. povezana z nekim ljubezenskim načrtom. Toda pazite, da izlet ne bo prišel na napaČrui ušesa, na primer partnehina. Ib bi vsekakor zadevo po nepotrebnem pošteno zakompliciralo. Ona: Ne silite z glavo skozi zid, ampak raje uberite malo bolj zavite poti k reatizađji ljubezenskih načrtov, le tako vam bo uspelo osvojiti srce osebe, ki se vam je do sedaj vztrajno izmikala. On: Požreti boste moraU ve-likopikrih besed, apotrpite, saj boste kmalu lahko dokazali, da ste vredni zaupanja. Thkrat bo vse povsem drugače in boste lahko pogoje postavljali vi, ne pa vaši nasprotniki. STRELEC ^ Ona: Simpatičen neznanec ob sosednji mizi se bo odkrito spogledoval z vami. Srce vam bo začelo utripati hitreje kot ponavadi, zato se ne obirajte. Zagrabite ponujerw pnložnost za nadvse prijetno avanturo. On: Ljudje imajo radi presenečenja^ zato bi bib dobro, če bi kdaj naredili kaj tudi po fu-jem okusu. Tako bi si pridobili novaprijateljstva, tdbi vampriš-lašekakoprav. Nepozabiteod-pisati rm prijateljevo pismo! KOZOROG Ona: Prijeten neznanec ne bo skoparil s komplimenti, kar vam bo precej povzdignilo samozavest. Poskusite storili kon-kretrw potezo tudi sami in nikar ne skrivajte svojega rmvda-Šenja. On: Še ruiprej vam bo Šlo rm vseh področjih veliko bolje, kot gre ljudem iz okolice^ pa najsi to zadeva posbvno plat a!i pa ljubezen. Zvezde vam stojijo ob strani, na vas pa je, da to tudi izkoristite. VODNAR ^ Orm: Zamudili ste čas, ko bi lahko z maio dela dosegli velik uspeh. Zato se boste morali precej potruditi, da boste dosegli velike rmčrze. Dobro bi bilo, Če bi se rruilo ozrli okrog ■ svei je poln lepih priložnosti. On: Prijateljica vam je Želela le dobro, ko vas je pred časom opozorila na napake, ki jih že vse predolgo ponavljate. Zato nikar ne bodite preiteč zamerljivi, ampak se poskusite čim-pr^ vs/^ malo spremeniti. Ona: V resnici nwte tako hbidni in nedostopni, kot to kažete na zunaj. Če boste to spremenili, boste laže ohranjali pristne odnose s prijatelji. Se-veda se bodo pozitivne spre' membe pokazale tudi v Ijiiiez-ni. On: Ne bo odveč, če boste malce pokazali zobe, saj va5 bodo sicer potisnili ob zid. Zaljubili se boste, vendar se boste še vedno spraševali, aH je to tisto pravo. Raje se kar prepustite občutku. it. 102 - 30. flwember 2008 NOVI TiDNIK mali oglasi 29 NNO Kimniifl^vfi ti pndffamo pnvin fprMwnte pro^nmi. RoktAreIr. «lujski krimralka 1320 snd«. pcM. sobot« it> fMMIa 16.10 vsih dan nun v 6«trM ia.4a 21.10 vuk d«n 2140 ittnh. m Mbob U2 3D. ^aAtti dokunnntvsc 13J)0 čvdM. p9\šk in iotKM 17.00.19in. 2tinvtak(kn 23.00iirah. pflBfeASDbou Moöifi, l(0(mdija 12.40 fTBda. 1S.1S vsih dan mtn v žctrtcfc 19.30.2t40vMkdftft 23.SO ItWtk potek in sobou a Wika iwi. dni&niki komedrjđ 1120 sredai p«tek.soboia in nede^i IS.OO vuk An razen v itinek 19.35 naH din AvRn^t, rornsnliina viqna drsm« 13.10 snda. petak, sobola m nadcOi 16.30 vs^ dsn rszan v temtk 2000.21.50 vs6k den 23.20 Mmk. pettk in asbota ŽiHka, Itinnedija 1Z30 arada, pslak. soboti m nadeQa 1Bi0.20^vsal(dan 23.30 iatnak, p8t9f( in scibots Dan. hfi bo dwtala ZanQa, znansrve- no^antastÜA» drama l7iD. 21.4a vsak dan 23.59 iatrtak. patak \n sobote 8oS£ Aa kvMlnt, komadi|8 1180 irada. patek. sobota ir nadala 1&.10 vstit dan nam v fotrtak 19.25.21i5usk dan 23.25 tftitfk. potä in nbota H)^ whool fliowd: Ztdap letnik, mladinska romsntiCna kOffl«dtja/mii& U 17.10 vsak dan Talo laS, \siv 1&3Q vssk dan r«an v istrtak fiiladae8Siar2. animirana drutinska ko-n»d^'snhroniziraiia 12.00. H.OO ffada. pat^. soboia « PVMigndwZ, animirana dnifinska ko* me^-anbionizhin, dlgrtajni 11.00 «rada. pauk. obota in oadaQa 1Si)0vnk dsbrsttn V fiairtak Madaga itar 2, anmwaoa družinska ko* madifa • podaaaknrilan 11,10 vadi petak, sobota hnada|a liso mk dat Prafairi k Hžgi, kostibn kriminalkB 17.21 vsakdan METROPOL MafilMan PCTEK. SOBOTA m IKDOJA 1100 Morika na kolaklivca. kriminal ka/kD9iadija 20-00 frtamma naa. muzikai PONiOEUEK m TOR€K 2100 Morilca na koMnsvca. ki^inil> kaAondiia SREDA 1100 Mofta Da kolaküvea, knmitMl-ha/bmadija 20.00 V^pje,Titovo^ PRIREDITVE TOREIC30.t2. 16.00-19.00 Park pri Termah Zreče_ Društveni d^n nastopi ljudskih pevcev, gpdrev in zborov 16.00-18.00 Preddverje Doma kuirmeVeten{e_ Praznična skrinjica 16.4S Dom [1. slovenskega tabora Žalec_ Naslop mažoretk, GOML LjuUjana: V ozvezdju p» Stelle ues^Ü december za nojmr lajše \ZIS GradHaniria____ Pravljični prihod dedka Mraza 10.00 vsak dan razen v (atrtsk IBilO vsak dan 20.00 ZdraviUSčeUSko Božično-novotelnl koo-mt laüke pihalne ^be z mažoretno skupino F' %no Celje 2008 Pravljična dežela, Glavni trg Celje: 10.00-12.00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele, zadnje viiinsko vodenje • 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata, vilinski gost 17.55 Naj pravljica iz Knjižnice pri Mišku Knjižku 18.00-19.00 Prihod dedka Mraza, pravljični sejem* OŠ LjubeČna, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele $REM«31. Pravljična dežela, Glavni trg Celje: 10.00 Pravljične vile začnejo priprave na otroSko pravljično silvestrovanje, vgostepridejo glasbeni gostje, pravljični junaki in prijatelji I2.00-1S.00 Odštevanje do novega leta. zabava Rešitev nagradne križanke iz st. 101 Vodoravno: ORS, SET, NAV, PRELOM. PARKET. KRAJINAR, EKSOTIKA, TOKATA, VS, RENO, JERMAN, KEA. RAKITA, ALI, ALBUM, DRŽA, BAZ, L£SAR, RAMPA, NV. TUR. NATO. ANKETA. ANTIKVA, RASKAR, JO. DOTOK, KRIS, OSLIČ. UNl. STIH. VOL, TATiC, RAI, LIKA, IRAN, TRENT, INA, MOE, OSRAM, AĐRL\NA, RAINIER, NADREAUST, ISTA. ALAH, LAŠKO, ATEK Geslo: Evropska prvaka v kratkih bazenih izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in bon za S evrov podjetja BrgJez z Vranskega, prejme Marija l^oik. Ulica dr. Rudolfa 6, 5210 Slovenske Konjice. 2. nagrado, bon za protibolečinsko masažo hrbla v Lepotnem studiu Sodin in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega, prejme Andreja Dragar, Hausenbichlerjeva 6, 3310 ^ec. 3.-5. nagrado, darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za Spon in rekreacijo Nirvana v Celju, prejmejo: Jožica Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje; Dušan Ko-kolec. ViSnja vas lic, 3212 Vojnik in Jožica Cokan, Goriška 6. 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rock Partyzani SOE U.30 ftedDomomll. slovenskega t^ra Žalec Silvestrovanje za najm-iajšesPikoFUko 16.00 Velenje. Titov erg_ Slovo od dedka Mraza z MancoDremeI 19.00 SLG Celje Borza slovenskih karakterjev novoletna predstava in sü- vestwvar^ izvenabonmaja 20>QO Dcgn kulture Vrien je Alfredo M. I^icd; NI svetnikov v paradižu . süvestrskapredstava ČETRTEK. 1.1. 15.00 Park pri Termah Z^e Novoletna zdravica z Vodovnihivim vinom tn Županovo torto 20.00 Zdravilišče LaSko, Hotel _Hum_ Novoletni ples SOBOTA« 3.1. 8>00'12.00 Središče GotovelI ICmeČka tržnica NEDEUA.4.1. 19.00 Cerkev sv. Martina v Snwagwn_ Družina Zavolovšek. ansambla Krajcarji in Robija Zupana pobaä£nO'TU7uotetmkon£srt PONEDELJEK. 5.1. Hotel Evropa, sejna soba Besede miru vidBOposnetkigffvonjv PremaRüwata OTIČEK PGD Vrh nad Laškim organizira: v petek, 2. januarja. tradicionalni pohod na Ijsco. Zbor pohodnikov je ob 8. uri pri gasilskem domu na Vrhu nad Laškim. Dodatne informacije na telefonski Številki 031 625 482. TVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 16.12,: Katja APAT BOŽIČ iz Velenja - dečka, Nataša BRODNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Sabina SLAP-NIK iz Celja - dečka. 17. 12.: Danijela POSPEH iz Gorice pri Slivnici - dečka, Andreja ŠTEINER iz Prebolda - deklico, Polona KIDRIČ iz Šentjurja - deklico, Senja RATUZNIK iz Loč - deklico, Nina HUŠ iz Prebolda - deklico. 18. 12.: Polonca JUTRISa iz Velenja • dečka, Sabina HORVAT s Ponikve - deklico, Pranja 2LENDER iz Stor - dečka, Branka PODBRE-GAR z Ljubnega ob Savinji -deklico. Maja KLADNIK iz Celja • deklico. 19. 12.: Jasna RAJU iz Šentjurja - dečka, Mateja ZE-UČ iz Jurkloštra - dečka, Anita JWANOVIC iz Velenja - de6 ka, Doroteja LESKOVŠEK iz Celja - deklico. Spoštovani naročnik Novega tednika! Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje In želimo, da bi ostali naŠ zvesti bralec tudi v letu 2009. Naročniki imate že vrsto let ugodnosti, saj je že mesečna naročnina nižja, kot če bi kupovali vsak izvod posebej. Z naročniško kartico ugodnosti so vam na voljo različni popusti pri nakupu izdelkov ali plačilu storitev. Poleg lega vam bomo tudi v prihodnjem letu omogočili brezplačno objavo Štirih malih oglasov v Novem tedniku in ene Čestitke na Radiu Celje Pri tem vam ponujamo ugodnosti pri plačilu naročnine: - za 3 mesece skupaj 2-odstotni popust, - za 6 mesecev 3,5-odstotnega • za plačilo celoletne naročnine 5 odstotkov popusta. Obveščamo vas tudi, da lahko naročnino poravnate na blagajni uredništva Novega tednika na Prešernovi 19 v Celju, na Rdečem križu v Laškem in v podjetju Sitra v Šentjurju in Žalcu - in to brez provizije. STROJI PSODAM Č£1N1 rKAlodol«, {konzdomi zo tmkl«r Univtrzfll, s hKirovfnn žlko, prodom. Telefon O« 455-991), m 999-906. Š662 KUPIM TUrrOR Zetor. 33-20 ali 43-20, luipim. Telefon 04U76-U0. p STROJ 2D rezanje zelja in repe oli somo Mze -rezilo kupim, leief«) 041 631-506. 6534 PRODAM OA sephio, letnik 1997, pmkim. Telefpo 041 763-512. 6464 HYUNDAI lonlro, zodoj koramboüron, nik 1997, prodom. Telefon 041 900-234. 9482 MSSANmkroI,316w,Mkl994,5vrol, reg. 12/2009, prodom. Telefon 051 26& O jS (Q ŽeKte» da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir! MAU OGLAS S SUKO (4x3cm) 0 C ii ^ E S S 1 ^ 3 ^ mi ostro 1.6ii lotnik 1997, prvi lost-nik, prodom. Telefon 070 81Sm fVIALI OGLAS S SLIKO |4K3crn| V OKVIRJU Vs8 nne vklju&ifiiQ DOV OPa ostra 1,6 i, lehik 1997, pn^ lo» tnik, pTodom. Telefon 070 018-XXX. Informaciie 03 4225 100 •«fTmirigi^igr.-i-am^a.^T, CEUl Gtodbem porolo, 1.350 m', z loko-djsko informodjou grodnjo poslovno ^onovonjskego objekta, v KuHumi^i uHd, prodom. Cem 95 dosfop osfolt, konotaotitslo prikljočekin utiien večji parkirni prostor. Telefor) 030 924- 600. 366& OBNOn^ in vsaljmhfo vGrizoh, pon» lo 000 m^ prodom zo 150.000 CUR. Telefon 041 605-706. 2240 KUPIM QDAWCOofi vikmd, k^apim, Uo-dja Ce^oln do 25 km, ptodlo griovi-no 50.000 EÜR, vpRonvZK, ri ogeodja, kupim. Telefon 031 400473. 6334 GRADBENO poinfo, Cetftdnba, lohek dostop, ku(Hm. Telefon 041 368-771. 650S ODDAM Ft)SlOVNE prosive vOlju, poleg zd/uvđve-n^o domo, oddomo. Telefon 041347-714,041 324-165. &474 NAJAMEM 2!MU0 - kmetijo vzornem v nojem oli kupim. T^on 031 747-930. 6500 Mtle Brtslovi* 9 kotnuntloo opremlitnÜi zcodljnAi velikosti 6S>t350 s plwanln komunelnim pmp9^Qm a ^infi mMsardnh liU, možnost pndoöhve ^potebmega kretfHe. 03/713-22-10,03Q-3ta-323. Vnajem oddsjttno nova ponovne prostora in srsnovanfa v Žakti ne äendrovam trgu t v veftosti 220 m2.03/713-22-10. if)fo9vefider.si, www.venitor.«j. STANOVANJE PRODAM STANOVANI^ 59,50 ffl^, iivosobno, Mäp» ml 12, Celje, prodom. Telefon 03) 033-477. 6430 ENOSOBNO stODOvonje, 43 m', v cantrv Smocjo pii J^h, prodamJelefon 031 485-271. 6433 DVOSOBNO obnovljeno stonovoflje, na Otoku, ttgodno prodom. Ceno po dogovoru. T^on04l353{l89. DV0S08M0 Snovanje, no CHolni, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 741- 085. 3441 VSEUIVO enosobno stonovonje, veliko 32 m^ vstrogem centru Celjo, v 3/3, prodom zo 60.000 EUR OL po dogovom. Infonncdje po telefonu 031434-134. 6494 NAJAMEM Q?R£MUENO gononjero ali enos^ novejše stonovonje, v bli^ni mestnego jedra, v Celju, vzornem v nojem, tnior-mQ(ijepotelefonuD41773-110, do 15. ure. I$ČEM MUDA dnmno isće dvesoW stonovonje v okoRci Celjo, lobko ludi molo izven. Pogoj je bik, lobko opremljeno oli brez. Telefon041901-914. 6466 PRODAM GARA910 mesto, v gorožni hS Novi trg, prodom. Ceno po dogovoni. Telefon 041 605-786. Ž240 ODDAM 6AUZ0 v Celju, Pohonko ulico, oddom v nojem zo dotjše obdobje. Telefon 041 81&«99. 6525 ŠL 102 • 30. december 200S m 30 mali oglasi - informacije NOVI TEDNIK GOTOVINSKI\H HIPOTEKARNI VPO^WOTSf«^ PRIHODKE, rmirao SLflMDi BVJte ORAŽK. IIUBE2& UK^i znitf onui^Ki DftfÜK. HTIUJIIE IH DRUtf GnEZNDSTI. M MUMM MB iu. MM t& Mv IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! * rTAKOJŠNJE IZPLAĆILOI Zneeki od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITEI PE MARIBOR. Pari ižanska S tel: 08 2001620.040 $33332 Pe C£LJE, Ulica XIV divizije 14 Uit Oa 200 30.040 633 334 I Skupin« B» Rnanćne »torttve d.o.o.l mm PROMM HIAOILNIK Candy hi ovalno niUo5 Mmi s1ollpnKlQm.Telefon (03) 573-9201. &A3S S060, MTiiko. tfobro ohroniMO \n rolo Donnn J 60"200, ugodno prodom. Telefon 041267-893. 6438 NOVO sadežno gcmihiro, možnost ležisco ?o dvs osabi^ modre bocve, moleriol mikrofibru, ugodr^) prodorno. Telefor) 031 660-296. 64ds PK no drvo in olje Col««, zo 15 m', zelo molo fobljeno, prodom. Tetefon 031 BOMMI. 6S01 PRODAM RABUčN toWor nsolsMo ontm pro* dom.Mef«i{03]573)-689. 5403 DIAIĐNIĆNO hcrmoniko Cdv, duri CFI, prodom zo 1.500 (UR.Mon 04161^ 279. 0423 PRODAM PRAMCE. Ifizke pritöno 25 kg In inhos, storego 8 mesecev, prodorno. Ulefon 5488-158. 3384 PUŠl(todl50do220ke,domoaihm, rnozM zokol pri prodolob h odc^e, od 30 kg no^ možne doslovo, ugodno prodomQ.Teyon051314-174. Stio lOJCKO smionrolko, o kontrolo, staro 14 dni in p/osiro, tezkego približno 150 kg. Telefon (03) 580U)57,031 575.777. S713 lUAVE Icrkice, beli fäcom, 20 zokd oil ze oTticeni leronolelne kokoši prodoiomo no farmi Ko|e pri Šempetru vsok deiov-nik. Norocomo enodnevne bele pision-ce.r^ofl 700-1446. 6450 LUCE, zoiokol di nodoljnio reio. pradtrm. 1eMofl(03)5793«55.kliSieodl7.do 19. ure. 6463 1EUC0 nmentoiko, storo 8 mesecev in poni žrebca, stare9a 4 leto, prodom. Telefor> 041 892-244. wn TE1}Q(0 mntolko, tsžko 180 kg, prodom. Telefon 041908-234. 64Si IIKCA$imwtQkaJ60in80kglerćbJ10 1^9rodQm.Te)9fQnl)41 596^75. inCA, krtžDnca med IrizTiafn in sokon), prodom. Telefon (03) 5772-385. bs2o PRASKi^ težkego 200 kg, prodom. TM)n 041 922729;TroinQ. 6526 PRAŠIČA zfl zokol bhono hrano, prodom. Mon5461-211. 6526 PRAŠIČ^ ležfcego 200 kg, prodom. TeMon 041268-340. 6S27 KUPIM ^CE amonloln^od 100 do 200 kg. kupim. Telefon041 577-067 Š714 MEKJAM KRAVO nwiiom za bika. telefon S777-453. 6519 liČEM PSAzo paritev, nemški ovćor, z rodovnikom, mm. Tefefon04l 900-234. 8463 PRODAM V)NO. bdo. rdeče, možno doslovo, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 6307 SIO kokovostno domočo slcuto. iz domoce-go mleko, prodom. T^on 041 941-195. 6394 NESXROPUaO vino izdomočebrajde, |ur-ko, izol)»kf, prodom, (ena 60 EOR, 100 LTelefon546M70.051 358^4. 6462 VINO, ideče, iz nedjopljenoga grozdja, prodom. Cena 0,50 EUR/^. Telefon (03) 582IS35.041 72M99. 6473 KRMO, v kockob. z do5fovo, prodom. T^e-fMi031274^62.041 297-961. trn SUVOVXO in sodno žganje. n^ropl|eiio sodje, prodom. Telefvi {03} 5823^18. 64S0 VINO, belo in rdeče, prodom oli menjom zo konizooti lecmen. Telefon 031637-267. VEĆIOlioli^ kmmego kromp^rfo za pra» će prodom. Telefon 041 631-506. 6634 OSTALO PRODAM BRZOPARimiKE SO, 80,120,160 n 2001, piodom. Telefon 030 929-205, po 15. uri. 4167 tep^i aNkiriB«iaamdsl3 www^^p...« mrCĆIinIlartaj fnfo 041 653 3?6 Zoenka Jaciadič AMLIN ~ VOJNIK. V modernem stanovdnjskem naselju orodajmo 14 stanovanjsklti enot - novogradenj, his, v podaljiani Iii. grebeni fazi. Objekti so velikosti 113,14S in 163 m2 neto bivainfhi povrtln s pripadajočimi zemljišči velikosti 400-730 m2, DeJ objektov je pripravljeno za prevzem, ostaii so v zaključni fazi. Informodjo: li projelrt Cl.0.0., tel: 051 393-4S8.041 222-657 In 041 797^206 ter na Bolna, nemočna in brez besed od ms stran si odšla. Naj v veCnem počitka izgine bolečina tvoja vsa. ZAHVALA Ob slovesu od drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete GEFKE TOPLISEK se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Šmarie pri JelSah, vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, svete male in sveče. Posebna zahvala sosedoma Darinki in Dragu TepeŠu. Hvala govornikom Bojanu KunstiČu. Miranu Krašovcu in DruSivu upokojencev Pristava za besede slovesa in gospodu Župniku Alojzu Podkrajniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem in pogrebni službi Gekott. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako veiikem Številu pospremili na njeni zadnji poli. V globoki Žalosti; vsi njeni €634 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame STANISLAVE DEŽELAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Lepa hvaJa osebju ZD Laško, kolektivu KZ LaSko, MPZ Laško, DruStvu upokojencev Laško, orpnizaciji RK Laško, kolektivu OŠ Rimske Toplice in dekanu g. Horvatu za poslovilne t>esede in opravljen obred. Vsi njeni Laško, 22. decembra 2008 6469 DOMAĆE snnjsb psovke, mesnolo posmo, cono 3 EUIV% prodorno. Telefon 041 228-363. 6190 POkOVM konnjner. velikost 56 nt', oprenv l|en, pndQm.T^on (03) 491-5150. 636? NAMIZHI cirkulor, cirfculor za drva, en^-ne el. motorje. >ofliico(, prodom. Tols-fon 041 98^00. 6365 PUKOUCO Adr» 310. z baldohinom in dodotnim nodstr«kom, prodom. T«{e> fon (03) 5701-313. S36& KOTE zo žgonjekuho, 60 I, v dobwn stonfu, prodom. Ceno podogovaro.To-lefon051 24M25,Šflntjur. S38& BAZEN ZD mleko, 1.0001 ugodno prodom. Telefon 041 891X695. $42o TRAČNI obrooM. ildtalnlk in llkwww-gažrebidioprodom. Telefon 031 209- 011. 6434 ZIM5KEgume,splotiša, 165/70RHpro-dom.Telefon03l 434-ST2. 6443 L^O ^mnjeno preso, no^mt, dolsnc 5 m, hroslov k«, 3001 btoizdelove 1937, pro kletno mizo, hroslove plohe, debelino 8 tm, za vrtne miie, prodom. Telefon 031 731-350. 6468 TRAICTDRSfDy«r,18lon,}ko»lnWn80,po (M^.prodam.T^n041 642-070. 6497 NOVkozmodiskzo 40%, dorraći iogonrtoi-ster, 40 zelisĆ, viljomovko in slivovko prQdomJ^efon03180M)41. &501 VASimi oporot Vorin 1700 probionol prodom zo 450 EUR. Tdlefor; 041 793-963. 6512 SeilNItt no drvo, gum«Mkh«lin, 185-65-15, suho bukovo dm in gume, 175-70-13, prodom. Tdefon 051344-245. 6513 POHELK). mosvno, 160''20Q, zo 2S0 EUR in suh« smrekove deske in »fosn&c, 150 EUR/m', prodom. J^tkn 041 793-963. 6&12 niROPOR Termodur, 5 cm- 4.5 EUR/m' in protism rodni povozni Inox, 600-600, prodam 20150 EUR. Tdefon 04) 793-963. »12 DIANČNIK hp 6815, nov^oojo, tolefon, gorcndio, prodom zo 250 EUR. Telefon 041 726-525. 6623 ZIMSKE gume Goodyeflr, malo mbljene, velikost 185/65/15, prodam. Telefon 03131M44. 6630 ŠTEDILMIK, 3 1, Modilnik, zomrTOvoIntk, TV, DVD, wdwrebfder, sonke, smuö, glosbeni stolp itd., prodam. Telefon 051 424-303. Q52& KUPIM TRAKTOR, prikolico, mcfokulKvtflorrn dn^ sirot tudi v okvori in lovomo vozilo, kupim. Telefon 04(407-130. 6264 m ZEHfTKA posrodovalnko Zoupo^ie. ki |e uponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo VK kot 35,000 osebam, po$re> duje zo vso sforosina obdobja, brez-plocno zo zdftske do 46 let. Telefon (03) 5726-319.031 505495. Leopold Ore-$niks.p.,Dokn|ovos85, Prebold, n SlMPATlOUžsftsko, 40 lot, z^ sih^o-tiz moškim do 58 let. Telefon 041 248-647,ogenciiQAion. e4se Iščemo tvoj §las. pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, in spomin na lepe V SPOMIN 24. decembra 2008 je minilo 7 let, kar nas je zapustil naš dragi sin. mož, ate, brat in stari ata JOŽE VEBER iz Curnovca 15, Šentrupert Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in s svečko počastite spomin nanj. Vsi njegovi 6451 Bolečino da se skrili, soke moč je zatajiti, lepraznine, kijeostala. ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče in stare mame MARIJE KOJTERER Z Resevne (5.6.1936 • 10.12.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se jo obiskovali v zadnjih dneh njene bolezni, vsem, ki sle zanjo molili in jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Sin Roman z družino Š717 NISEM bogol in ne rosno mkd. po vendor mofo dušo in srce hrepenilo po Hkimem p^rijotdistvu, ljubezni, biti nekomu v oporo In m v nadlego. Telefon 051 470-039. 6378 LITEV 30.000 posredovan}, 11.000 novih poznanstev Je bUo v preteklem letu eklenjen>ri2ndđopomo^. Letoa k» le, da jih bo šo već. Žsntna posredovalnica za vse generacije. Zau^nje, Odenrs vaa 65. Prebold. 03/5? 26 319. 031 505 495, 031 636 376 ZAMIMIVA Celjonko, 3S46hio, prHocno, zeli prijffielio. Telefon 041 248^47, ogmtijoAlon. d4S6 PRIVLAČNO in pfoproslo 25-letno dekle iz okolke Cel|Q želi prijateljo do 48 lel. Resno. TeMon 041 248-647, ogetKilo Alan. 6456 Isftrefri ranije IfiČeJo preprosta, zve-eta dekleta. Mrwgo ]ih ie, zalo punce. poaMenfi razočaranj ter lih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, Q9m: 031/836 376. Itetetf Ontaik. t». CWvv vu B$, P^ ZAPOSLIMO voznikfl tovornih vozil. Pnlove po lelefonu (D3) 746-1221 oli po no noslov: Vilkograd, d.O. o., Sffteceprt ^fjuauBo,3230Š«ntjur. ZAPOSLIMO voriko. Prifove po telefonu |{I3) 746-122? ali po pošti no noslov: Vilkogn)d, d. o. o^ Ztoleto pn ^urju B o, 3230 Šentjur. $711 ZAPOSLIMO troktoristo. Prijovepo telefonu (03) 746-1221 oli po post^ no noslov: Vllkograi d. 0.0., Zloteće pri ^tji/rju B o.323(IŠent|ui. §711 ZAPOSLIMO prodo|olkoŠto-rij« pove Podpečan in potrdi naslov zbirke 470 folklornih pripovedi Tedi ni blo tek ko dorjs (Takrat ni bilo tako kot danes). »Danes se na sodiščih kaj takega ne dogaja več.« Pripovedi so nastajale v letih 2002 in 2005, v njih pa je upošteval geografske značilnosti območja na način, da so enakovredno zastopani pripovedovalci nižinskih »hmeljarskih« kot tudi iz višjih hribovitih predelov. »Nerodno bi bilo predstaviti le BraslovČane ali Polzelane, od koder prihajam, in zanemariti druge.« Spominja se, kako je na obisk k ženici prišel z litrom vina in od navdušenega obujanja spominov debelo prekoračil odmerjen Čas za obisk. »Pijan od zgodb, hrane in pijače sem bil pogosto naslednji dan.« Nadnaravni svet je bil stalnica savinjskih duš. V na- Poln idej in načrtov pripravlja doktorsko (fizertacijo 12 arheologije ne temo na^tibnikov, 2B r^je atens-twni članek o ibrnju Ijudsldi pripovedi, želi izdati spomine Sranj-eenov m pnm in dmgo svetovno vojno, na začetek nesiajenja pa ieke tudi knjiga o ljudski pesmi. (Foto:KA1^ŠA) ravi so razbrali Številne »cahne«, iz zvezd so napovedovali usodo in marsikdaj določili dan, ko se bo nekdo poslovil in odšel na drugi svet. Prav mrtvi pa mu niso dali miru, da se ne bi lotil svoje prve knjige Nagrobnik, podoba živih. Zanjo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Skozi nagrobnike govori o odnosu živih do mrtvih iz Časa od 16. stoletja do druge svetovne vojne na območju Spodnje Savinjske doline. »Odkar se človeštvo zaveda svoje kulture, goji odnos do mrtvih, škoda, da je smrt postala odmaknjena in grozljiva in bi jo nekateri najraje kar izrinili iz tega življenja.« Zbirka pripovedi Tedi ni blo (ek ko dons je izšla v zbirki Glasovi. V njej se je doslej zbralo že približno 11 tisoč slovenskih folklornih pripovedi. Povod za Podpečanovo knjigo je bila poleg starejših Spod-njesavinjčanov tudi dr. Marija Stanonik iz inštituta za slovensko narodopisje, ki ]e zasnovala zbir-ko Glasovi. Že kmalu naj bi izšle pripovedi in priče-vanja Iz Celja in okolice. Poklic arheologa mu omogoča bolj povezano zbiranje in ohranjanje ljudskega izročila. Idej in načrtov poln trenutno pripravlja doktorsko dizertacijo iz arheologije na temo nagrobnikov, za njim je znanstveni Članek o zbiranju ljudskih pripovedi, želi izdati spomine Savinjčanov na prvo in drugo svetovno vojno, na začetek nastajanja pa čaka tudi knjiga o ljudski pesmi. MATEJA JAZBEC Fotograf - obrt, ki izumira Foto: SHERPA Milan KoBek-Koli Mirico Ristič Satno Lesek Goga Fonda m it. 102 - 30. dftCMilMr 2008